i. 11 m III I ji I ■ ji J| i n^r-
r^l ill« Bli (ijl i
K^JLJ JL JL^I JL t M^M
roliticen list za slovenski narod.
V Ljubljani, v ponedeljek 26. maja 1902.	Letnik XXX.
Fl polti prtjeiua:
IttileOKM
'edo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ četrt a , 6 „ 60 , mesec , 2.20,
V ■pravnlštvu prejema«;
i*.
celo leto naprej 20 K — k pol leta . 10 . — , Četrt, , 6,-, mesec , l, 70-,
ZajjoSiljanje na dom 20 b na mesec.
Štev. »8.
Naše železnice.
(Govor gosp. drž. poslanca Pogačnika v 138 seji dri. zbora, dne 14. maja 1902.)
(Konec.)
Plafie.
Že prej s«m imel priliko govoriti o itedljivoeti glede kranjskih prog in samo glede tega dela beljaškega železniškega ravnateljstva. Tukaj hočem samo še pripomniti, da n. pr. stavbinski naddelsvec ljubljanske sekcije za vzdržavanje železnice št. L vkljub mnogokratnim, utemeljenim, pismenim in ustmenim tožbam ie sedaj dobiva na dan "80 kr., dasiravno plačujejo stranske sekcije <90 kr. do en gld.
Kot kmetovalec sem poklican gotovo kot zadnji, da pripomagam tako izboljšati položaj stavbinskih naddelavcev, da nam uide zadnji poljski delavec, vkljub temu pa moram plačo 80 kr. smatrati za nezaslišano izkoriščevanje in to tem bolj, ker so Bta*-binski nackkiavci samo prosili, da se jim začetna plača v 10 letih izvija na 90 kr. Stavbinski naddeiavec, ki vihti 10 let svoj kramp pri železnici, je prav za prav za kmetiško delo izgubljen, država je pa dolžna, da skrbi za osebo, ki je, četudi na škodo drugega velikega stanu, porabila svoje najboljše moči.
In tako bi ee, gospoda moja, lahko nakopičila še cela vrsta pritožb.
Bohinjska železnica.
Na kratko hočem še omeniti investicij, ki so se napravile v deželi, in tukaj moram .opomniti, da se velike nade, katere je gojilo naše prebivalstvo, vsaj kar se tiče materialnega dobička med gradbo železnice, večinoma niso vresničile.
Tistih 28 kilometrov svetovne železnice, ki jih dobimo, je za deželo res svetovna železnica, ker že sedaj pri graditvi stavbinsko podjetje skoro popolnoma prezira domače prebivalstvo pri oddaji del.
Priznam sicer, da sem zadnje dni z Jesenic in iz Bohinja dobil sporočilo, da bo razmere po stalnem prevzetju del od strani obeh podjetnikov se bistveno izpremenile, in zato izražam samo upanje, da bode ta izboljšava ostala tudi trajna.
Vkljub temu se pa zdi, da se določbe pogodbe ne 'izpolnjujejo tako, kakor želimo 'in kakor je namerjalo ministerstvo, namreč ona točka pogodbe, ki določuje, da naj «e pred vsem privzemajo domači delavci, in šeUe, če bi teh ne bilo, delavci iz domače dežele in Se-le v zadnji vrsti tujci., Toda le s težavo so se dali z Jesenic inozemski delavci odstraniti. Le te je vspre-jelo «tavbinsko podjetništvo zaradi tega, ker so zahtevali najmanj plače, kajti ob lepem vremenu niso potrebovali niti stanovanj, ampak so prenočevali na prostem. Podjetnik bohinjskega predora, kateremu nočem očitati rodoljubja, pa je do zadnjega časa sistematično odklanjal domače delavce, da je imelo le več italijanskih delavcev zaslužek.
Žalostna statistika zadnjega ljudskega štetja dokazuje, da je v zadnjih 10 letih ravno mie Kranjskem se prebivalstvo pomnožilo najmanj.
Ne -kake bolezni, ampak vedno Be množeče izseljevanje vsled pomanjkanja dela in opravila je vzrok temu pojavu. In zdaj pride država ter investira skoro pol milijarde davkov, h katerim moramo mi ravno tako doprinaSati. In zaradi tega bi bilo pač pričakovati, da se domačemu prebivalstvu zopet da kaka mrviea. Če bi šlo tako naprej, kakor se je bilo začelo, bi bilo na Koroškem in gornjem Štajarskem več slovenskih železniških delavcev kakor pa v domači deželi; kajti tam jih zaradi njihove pridnosti iščejo, pri nas jih pa odpravljajo.
Tako so bili v Bobinju domačini tekom zime in pomladi odpuščeni in ne več vsprejeti, da bi na ta način dohajajoči italijanski delavci dobili zaslužka. Domači kamnoseki iz občine, ki so Be v delo ponudili, niso bili vsprejeti, dasi bi bili lahko jako dobro izvršili kamnarska dela.
Edino, kar je bilo Bohinjcem še ostalo, je bila vožnja iz kamenoloma in postaje Lesce do predora.
Na zelo zvit način pa so jih deloma pripravili tudi ob ta zaslužek.
Stavbinsko podjetništvo ima navado, da občuje z domačim prebivalstvom s pomočjo
LISTEK.
t"1 Slepi muzik.
Ru«ko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
»Ta pesem,« je čez nekoliko časa rekel Peter , . . »celo ko se mi je bledlo, sem se je spominjal . . . Kdo pa je ta Tjodor, ki si ga klical?«
»Tjodor Kandiba, moj stari znanec.«
»Ali je tudi . . . slep rojen?«
»Hujše: oči je izgubil v vojski.«
»In zdaj hodi po svetu in poje to pesem? . . .«
»Da, in preživlja ž njo celo kopico sirot iz sorodstva. In ima še za vsakega veselo besedo in šalo . . .«
»Tako ?« je zamišljeno vprašal Peter .. »Reci, kar hočeš, v tem je neka Bkrivnost. Tudi jaz bi rad . . .«
»Kaj bi rad, deček moj ?« . . .
Cez nekoliko minut so se zaslišali koraki in Ana Mihajlovna je stopila v sobo; nemirno je pogledovala njuna obraza, vidno razburjena od pogovora, ki se je pretrgal z njenim prihodom . . .
Mlada narava, ki je zmagala bolezen, jo
je kmalu zmogla popolnoma. Cez dva tedna je bil Peter že na nogah.
Silno se je izpremenil, izpremenile so se celo poteze njegovega obraza, — v njih ni bilo več videti prejšnjih znakov notranjega trpljenja. Hudo nravno pretresenje je zdaj prešlo v tiho zamišljenost in pohlevno otož-nost.
Maksim se je bal, da je to samo začasna izprememba, provzročena po živčni oslabelosti vsled bolezni. Enkrat v mraku je Peter prvič po bolezni pristopil h klavirju in začel po navadi fantazirati. Melodije so zvenele žalostno in enakomerno, kakor je bilo njegovo dušno stanje. Melodija Be je naenkrat razvezala . . . Peter se .je naglo sklonil, njegov obraz se je držal na jok in v očeh so mu Btale solze. Videlo se je, da se še ni mogel sprijazniti s silnim vtiskom življenjske neskladnosti, ki se mu je javila v obliki te škripajoče in težke žalosti.
Ta večer je Maksim spet dolgo časa sam govoril s Petrom. Po tem so minili tedni in Blepčevo stanje je ostalo vedno isto. Ostro in samoljubno zavedanje lastnega gorja, ki je delalo duha nesposobnega za delo in izpodrivalo prirojeno eaergijo, so je očividno umaknilo nečemu drugemu. Spet
podrejenih pisarjev, kateri pa niso zmožni ljudskega j Mika. Pričakovalo bi se, da je v interesu podjetja, ako skuša s prebivalstvom dobra izhajati in se z njim razumeti.
Teda ne! Pri nas iščejo stavbinska podjetja pogostokrat prepirov in razprtij s prebivalstvom, da pošiljajo lahko potem na ministerstvo poročila, katera pri-kroje po svojem. V Bohinju n. pr. so dobili ljudje prejšnjo jesen in zimo 2» vožnjo kamenja '9 kron za kubični meter.
Začetkom aprila, v najslabšem letnem času, ko so dnevi še kratki in ceste premalo utrte, se je pa s tem prenehalo in se ponudilo 25 vinarjev za 100 kilogramov. Ljudje seveda niso mogli takoj preračuniti, za koliko ceneje morajo zdaj vozariti, in so prosili stavbinsko podjetništvo, da naj jim sa enkrat dovoli 30 vinarjev za 100 kilogramov.
Pripomnim naj še, da se je podjetništvo po nekem pisarju pogajalo le z dvema ali tremi manjšimi posestniki in ni dalo razpisa razglasiti na način, ki je navaden v t9m kraju. Ker so se ti trije posestniki branili, dobilo je podjetništvo na ta način pretvezo, da je takoj z Jesenic poklicalo nekega poljskega Žida s konji in vozovi, da mu izroči vožnjo. Sto ljudij, ki ima svojo vprego, je zatrdilo, da so šele ob prihodu poljskega žida izvedeli vzrok, zakaj da je prišel.
In zdaj pride najlepše: Tujemu podjetniku za vožnjo je stavbinsko podjetništvo dovolilo, kakor mi je znano iz dobrega vira, takoj 80 vin. za 100 kilogramov, dočim se je iBto domačinom kratko-malo odbilo. Tuji podjetnik za vožnjo je tudi precej najel nekaj domačih voznikov in jim plačal 26 vin. za 100 kilogramov, torej še vedno več kakor je ponudilo stavbinsko podjetništvo domačim voznikom. Ta »več« žid gotovo ni plačal iz svojega žepa.
Zdaj pa pride stavbinski podjetnik in poroča ministerstvu, da so domačini poskočili s ceno in da je prisiljen vsprejemati tujce. Toda ravno nasprotno je resnično.
Dalje nočem izgubljati besedij o takih poročilih in takem postopanju, prosim pa železniško ministrstvo, tej stvari priti do dna
si je stavil cilje in delal načrte; življenje se je obujalo v njem, potrta duša je oživela, kakor oslabelo drevesce, ki vanj dihne pomlad z življenjskim dihanjem. Med drugim je bilo odločeno, da pojde Peter še to poletje v Kijev, da bi ga jeseni začel poučevati znan pijanist Pri tem sta Peter in Maksim želela, da bi šla oba skupaj.
X.
V topli julijevi noči se je voz, ki sta bila vanj vprežena dva konja, ustavil čez noč na polju ob gozdnem robu. Zjutraj ob zori sta prišla mimo dva slepca. Eden je vrtel držaj preprostega glasbenega orodja: lesen valček je krožil v odprtini prazne Skrinjice in se drgnil ob trdno napete strune, ki so enolično in žalostno brenčale. Nekoliko nosljajoč, pa prijeten postaren glas je pel jutranjo molitev.
Po cesti mimogredoči kmetje so videli, kako so slepce poklicali k vozu, kjer je na pogrnjeni preprogi sedela gospoda, ki je v stepi prenočila. Ko bo se čez nekoliko časa kmetje ustavili, bo spet šli mimo njih slepci, ali zdaj so bili že trije. Spredaj jo šel starec z razmršenimi sivimi lasmi in dolgimi belimi brkami in tipal pred seboj z dolgo palico. Preko pleč mu je bil navezan širok
in ne samo zaslišavati sta vbinskega podjetnika, ampak tudi poizvedeti za mnenje poštenega kmetekega posestnika.
Prepričan sem, da morate priti do istega zaključka in iBte sodbe, kakor sem jaz priflel. Stavbinsko podjetništvo začne s podzemskimi deli in s sekanjem dreves na tujih zemljiščih ne zmeneč se za to, da bi jih odkupilo, da, posestnik se celo poprej nič ne vpraia.
Četrtina občinskega pašnika je Že zazidana, toda o kaki odkupitvi doslej ni bilo nič slišati. Take in enake slučaje je najti pri nas povsod.
Blejska postaja.
Zdaj pa hočem skleniti in sicer z neko prošnjo na železniško ministerstvo. Vtehniino-komercialnem poročilu za leto 1900 je bila projektirana naprava kolodvora za Bled neposredno zraven tega kraja in v bližini občine Gorje. Ta načrt se pa je pozneje opustil »n postaja se preložila na zahodno Btran blejskega jezera, poldrugi kilometer proč od omenjenega kraja. Postaja na tem mestu bi razven par mesecev kopališke dobe ne imela nobenega pomena, pač pa bi zlasti občino Gorje in verski zaklad oškodovala prav občutno. Občina Gorje obseza okoli 25.000 oralov, med temi 20.000 oralov gozda, katerega velik del spada verskemu zakladu. Že sedaj odpošilja občina okrog 1000 vagonov na leto, odpošiljatev bo pa gotovo še večja, ako bo za to glavni pogoj, namreč bližina kolodvora. 2e st oje ob R a d o v n i ne samo žage in mlini, ampak tudi druga tovarniška podjetja, izmed katerih pa so se nekatera morala opustiti zaradi prevelike oddaljenosti od postaje Lesce. Ondi se bode napravila večja opekarna s porabo vode, cementna tvornica i. t. d.
K postaji Bled, kakor je projektirana Bedaj, bo treba od vseh stranij še-le napraviti ceste. Ker bo ležala 45 metrov nad jezersko gladino na jako strmi rebri, bode njena naprava zahtevala precej več stroškov, proBtor za skladišče bo mogoče dobiti le s tem, da se bodo napravili veliki nasipi. Kakor je pa stalo najpoprej v načrtu, bi bila postaja v ravnini, kjer bi bilo dovolj stavbenega prostora tudi za zasebne hiše, ki jih začno navadno napravljati ob kolodvorih.
trak, privezan k pasu sledečega. Drugi je bil velik mlad možak s čmernim kozavim obrazom. Oba sta stopala z navadnim korakom in obračala slep obraz malo kvišku, kakor da tam iščeta svoje poti. Tretji je bil pa še mladenič v novi kmečki obleki, bledega in menda malo plašnega obraza; koraki so bili negotovi in včasih je obstal kakor da bi nekaj za seboj poslušal ter s tem oviral hitrost tovarišev.
Okoli desete ure so prišli žo daleč. Gozd je ostal kakor sinja proga na horizontu. Okoli je bila stepa, spredaj se je pa slišalo zvenenje razgrete brzojavne žice nad cesto, ki se jo križala s prašno potjo. Slepci so stopili na njo in Be obrnili na desno, ker se je za njimi zaslišal topot konj in ropot okovanih koles. Slepci so Be postavili na rob ceste. Spet je zabrenčal lesen valček po strunah in starčev glas je zategnil:
»Pod—darite sle—pcem ...» K brenčanju valčka se je pridružilo tiho brenkanje Btrun pod mladeničevimi rokami.
Denar je zazvenel prav pri Kandibovih nogah. Ropot koles je obmolknil, gotovo so se z voza ozirali, če bodo slepci našli denar. Kandiba ga je takoj našel in na obrazu bo mu je kazala zadovoljnost. (Dalje prih.)
Ako mora že na vsak način na lepem razglednem prostoru stati postajno poslopje, tedaj ima železniška uprava Se vedno potov dovolj, da zadosti opravičenim prošnjam prebivalstva. Na dotičnem lepem razglednem kraju lahko napravi, zastran mene v najlepšem secesionistiškem slogu, postajališče za poletne mesece in na Rečici pravi kolodvor.
V tem smislu si bodem dovolil predložiti peticijo visoki zbornici.
Imel sem že enkrat priliko opomniti, da je moja domovina dežela krajevnih železnic in kakor je upati, dobimo kmalu peto tako železnico, ko se bode zgradila proga Tržič-Kranj.
Važna bode postala druga zveza s Trstom v polnem obsegu še le takrat, ko se bodo dogradile lokalne železnice in se zvezale z drugo železniško zvezo. Zlasti velja to za zgradbo in zvezo že mnogokrat omenjene proge Celje-Velenje s progo Ljubljana-Kamnik in dalje zveza s Kranjem, kar ne bo vis. železniški upravi napravljalo nikakih težkoč in le male stroške.
Tudi za zgradbo te črte si bodem dovolil predložiti resolucijo. Resoluciji se glasita (bere):
1.	»Visoka vlada se poživlja, da na Rečici (na črti Jesenice-Bistrica v Bohinju) napravi postajališče in n a k 1 a d i š č e.«
2.	»Visoka vlada se pozivlje, da kar najhitreje predloži načrt zakona glede zveze proge Velenje-Celje s progo Ljubljana-Kamnik in v nadaljni zvezi s Kranjem proge Trbiž-Ljubljana.
Prosim, da se obedve resoluciji vsprej-meta. (Živahno odobravanje.)
Mladočelii iu vlada.
Izjava mladočeškega kluba o njegovi nadaljnji taktiki v petkovi seji poslanske zbornice je silno razburila vladne, še bolj pa razne nemško-liberalne in nacionalne kroge. Dejstvo, da hočejo Čehi preprečiti parlamentarno rešitev predlog o davku na vožnje karte in donavske parobrodne družbe, dokler vlada ne ustreže njih zahtevam, je dalo povod vsemu avstrijskemu časopisju, da se z največjo resnobo peča s tem vprašanjem. Kajpada vse levičarske stranke že sedaj vpijejo na vlado, da se ne sme vstra-šiti tega bojnega klica, ter trdijo v svojih glasilih, da se gre Cehom v tem boju samo za materijelne koristi, ki jih hočejo dobiti cd vlade kot nadaljni obrok koncesij. Da temu ni tako, je razvidne iz pojasnil čeških listov, ki soglasno trdijo, da je klubov nastop popolno opravičen.
Pred pričetkom budgetne razprave je namreč vlada zagotovila češko delegacijo, da prične takoj po završeni razpravi odločno akcijo za češko nemško spravo oziroma ureditev jezikovnega vprašanja na Češkem. Sedaj pa vlada ni niti z mazincem ganila, da bi izpolnila dano besedo. To je dalo povod Cehom, da so oddali tako izjavo. »Hlas Naroda« pripominja prav dobro, da si mora Koerber prej uravnati pot, če hoče parlamentarnim potem rešiti nagodbo.
Ministerski predsednik je res takoj uvidel nevarnost položaja. Takoj v soboto je Koerber pozval k sebi poslanca P a c a k a in K r a m a f a kot zastopnika mladočeškega kluba. Razgovor je trajal nad dve uri. Ministerski predsednik je pritiskal na mladočeška zaupnika, naj ne obstruirajo vladne predloge o davku na železniške vožne karte, beveda ni ničesar dosegel. Razgovor se bode nadaljeval ta teden. — Mladočeški klub je sklican k skupnemu posvetu na dan 30. t. m. pred prihodnjo zbornično sejo.
Szell o trozvezi.
V ogrski delegaciji je v soboto povodom razprave o proračunu za zunanje ministerstvo mesto zunanjega ministra odgovarjal Szell nekaterim govornikom*v zadevi trozveze. Govornik je mnenja, da trozveza tekom 23 let, ^kar obstoji, ni izgubila ničesar ne po vsebini, ne po namenu. Ce ni pokazala nobenih drugih koriBti, nego daje vzdržavala in zagotavljala evropski mir, je po njegovem mnenju že to izredno veliko. Veliki vojni stroški, ki dajejo marsikomu povod za vsakovrstne rekriminacije, niso potrebni zaradi trozveze, marveč vkljub trozvezi. Takoj nato je pa Szell povedal,
da moramo biti močni, ker le z močnimi se sklepajo zveze. S tem je nehote priznal, da mora monarhija žrtvovati tolike svote res radi trozveze. Pobit je torej sam prvi stavek svojega govora. Res je, pravi Szell dalje, da oboroženi mir ni nič ki) zanesljiv; toda dokler drugi ne prično z ras-oroievanjem, tudi naša monarhija ne sme misliti na to. — Trozveza služi interesom (!) monarhije, v prvi vrsti onim Ogrske. — Vest, da se v pogodbi z Italijo vsprejme nepremenjena vinska klavzula, ni resnična. Pri tem je pa Szell kakor tudi sekc. načelnik Merey pozabil povedati, v čem se je klavzula premenila. Vsebine tro-zvezne pogodbe vlada ne more objaviti, kakor je tudi ne objavita Nemčija in Italija. Povedati se smo le toliko, da ni v pogodbi nobene besede o Albaniji, po kateri se Lahom tako zelo skomina, marveč se govori tu samo o statusu quo na Balkanu. — S tem odgovorom kajpada razun vladi-novcev ni bil nihče zadovoljen, ker se je vlada strogo izogibala vsakemu vprašanju, na katera je opozicija zahtevala pojasnil.
Mirovna pogajanja v Južni Afriki.
Prvotna vest o bližnjem miru v Južni Afriki se vedno manj potrjuje. Trdi se sioer v obče, da težkoče niso tako velike, kot so bile v prvem početku mirovnih pogajanj, vendar tako določno, kot je javila v petek dunajska »Allg. Ztg.«, se nikjer ne trdi, da je mir že zagotovljen.
Angleški list »Sunday Special« je objavil včeraj brzojavko iz Johannesburga, da je treba rešiti le še dve večji preporni točki, namreč čas, kdaj se osnuje samostojna vlada, in jezikovno vprašanje v šolah. Slednjič se Buri še niso konečno odločili za angleško zahtevo glede izgube volivne pravice vsta-šev. Nepremostljivih zaprek torej ni več, vendar bo še nekaj časa preteklo, predno bodo definitivno rešene vse preporne zadeve.
—	»Daily Telegraph« poroča, da pogajanja še niso toliko vspela, da bi Balfour mogel že v današnji seji oddati kak določen odgovor. — »Standard u« javlja njegov poročevalec v Pretoriji 22. t. m., da je položaj sedaj tak, da se more govoriti o bližnjem miru določneje, nego je bilo to doslej mogoče. Sodi se, da je že sostavljena konečna mirovna pogodba, ki se, kakor upa, kmalu podpiše. — Po poročilu »Daily News« so si Buri in Angleži sedaj nasprotni samo še v zahtevi glede samouprave. Buri zahtevajo a je takojšnjo uvedbo, Angleži pa pravijo, da časa za uvedbo sedaj še ne morejo določiti.
Iz brzojavk.
Mejnarodni kongres kršč. demokratov se vrši od 27. julija do 1. avgusta v Freiburgu. — Danci ne prodajo Antil. Iz Kodanja javljajo, da je kralj odrekel podpis načrtu zakona glede prodaje antilskih otokov. — K r a-ljicaViljemina se za letno dobo preseli v grad Schaumburg. — Kriza v Srbiji. Zasedanje skupščine je bilo v soboto zaključeno s kraljevim ukazom. Zvečer se je v kraljevi palači pod kraljevim predsedstvom vršila konferenca vladnih poslancev in senatorjev o politiškem in parlamentarnem položaju. — Novo francosko ministerstvo bo osnoval bržkone C o m b e s , ki bo privzel v kabinet An-dre ja, Buisson-a in Trouillota. Melinisti morda dobe mesto v novem kabinetu, socialisti pa ne. — Perzijski šah ni šel v Rimu obiskat svetega očeta. Ni se hotel podvreči nekaterim formalitetam, katere je zahteval Vatikan. — Mladočeški poslanci morajo v polnem številu k dr-žavnozborskim sejam dne 30. in 31. t. mes.
—	Kralj Edvard pride koncem junija na Nemško: — Amerikanci ne marajo spomenika Friderika Velikega. V washingtonski zbornici je Ste-phens vložil resolucijo, v kateri se zahteva, da se ne sprejme nikakega spomenika, ki predstavlja cesarja, kralja, kneza ali kakega drugega vladarja. — Nadškof dr. dima r f. V soboto zjutraj ob 6. uri za pluč-nico umrli kolinski nadškof je bil leta 1899 izvoljen za nadškofa, v februvariju 1900 pa vstoličen. Prej je bil škof v Paderbornu Dosegel je starost 67 let. V bližnjih dneh bi bil imenovan za kardinala. — Nuncij T a r n a s s i f. Umrli nuncij je bil v poslednjem času v Haagu, kjer bi bil na zad-
njem mirovnem kongresu zastopal Vatikan, ko bi ne bili protestirali Italijani. Imenovan je bil nunoijem v Monakovem, a radi boleh-nosti ni mogel nastopiti novega meBta. svojedobno je bil tudi pri dunajski nun-ciaturi.
Književnost in umetnost. Un' anno in oaroere.
»Eno leto v ječi!« To je naslov veleza-nimivega dela dr. Da vida Albertaria, glavnega urednika lista »L' Osservatore Cat-tolico«. Z nevpogljivim pogumom je branil v svojem listu, cerkveno pravo pred napadi liberalcev in soc. demokratov. Vzbudil je v severni Italiji mogočno krščansko-demokra-tično gibanje. Seveda je izkuSala italijanska vlada iznebiti se tega nevstrašnega duhovnika. Postavili bo ga pred sodišče ter obsodili na leto zapora. A to je le še bolj vžgalo pristaše, in gibanje je vedno bolj naraščalo. V tej knjigi popisuje Albertario, kako je prišel v ječo in kaj je v njej doživel. Knjiga duhovitega pisatelja, ki je nedavno prebolel hudo bolezen, vzbuja veliko pozornost. (Dva žvezka staneta 6 lir.)
Dopisi.
Iz Device Marije v Polji. Včeraj je bil za Poljcd jako vesel dan. Dopoldne so blagoslovili lepo, novo zastavo Marijine družbe. Zastava je krasno delo ljubljanskih uršulink, drog in križ, ki je v ognju pozlačen, pa g. L. Tratnika v Ljubljani. Zastava je vsa Bvil-nata in s srebrom našita ter stane 900 kron. Na eni strani je modra s podobo Marije brezmadeža spočete, na drugi pa bela s podobo sv. Alojzija. Zastava je res krasna in lahko so ponosni na njo. — Popoldne pa je bila na dvorišču društvenega doma veselica »Bralnega društva v Devici Mariji v Polji.« Pevski zbor je prav dobro zapel dve pesmi, nakar je govoril vrl mladenič kratek nagovor. Potem je moški in ženski zbor skupno zapel »Nazaj v planinski raj.« Posebno ta pesem nam je ugajala in čuditi smo se morali tolikemu napredku v petji. Potem je bil jako šaljiv prizor, nakar se je predstavljala igra »Sanje«. Igralci so dobro rešili svoje uloge in ženski zbor je ljubko pel. Pripomniti moram, da je oder na prostem in da je ves veselični prostor za časa veselice ograjen s tri metre visoko ograjo, katero postavijo z odrom vred v en četrt ure. Ta dan ostane zopet vrlim Poljcem dolgo v spominu in mi le želimo, da bi zopet kmalu mogli videti še kako igro in mogli poslušati krasno petje.	I. N. G.
Iz litijskega okraja, 24. maja. (Pozor pred agenti!) V litijskem okraju izseljencev iščejo. Obljubujejo zemljišča, orodje, dvanajstero glav živine, pa le če se cela družina izseli — k Burom, pa najbrž le v Brazilijo za sužnje, ki kavo sadijo. Učite, svarite sploh pred vsakim agentom. Pred kratkim Bem bil v Ljubljani v neki pošteni trgovini priča, kako je bil agent ogoljufal kmeta. Kdor ni sam z vsemi »žavbami« namazan, naj se vendar z agentom niti v pogovor ne spusti. Da bi le kmetijske zadruge agente popolnoma nepotrebne in nemogoče storile. Postave zoper agente kot obče nevarne ne smemo pričakovati.
Za izgled zopet tisti agent, ki prodaja podobe z muziko. Pred Božičem je lagal n. pr. tako: »Gospod žujinU so pred četrt ure kupili tako le podobo, kupil jo je ta in ta v sosedni vasi. Župnik so me poslali k Vam, da bodete gotovo kupili. Poslana sva od misijonarjev (bil je prej misijon v fari), podobe so »žegnane na odpustke", imamo tudi od papeža pisanje, glejte! pri vsaki hiši morate imeti to podobo svete družine, in zdaj brž pred Božičem, dokler je še sveto leto.« In kako sta bila huda (»gospod" je imel namreč pomočnika seboj), če se kedo ni koj vdal: Torej nočete odpustkov, torej ne ubogate misijonarjev in papeža?« Nosila sta seboj eno veliko podobo, imela nalašč muziko na dveh krajih vdelano in sta jo navila zdaj na levi, zdaj na desni, in učila, kako se navija. V gostilni sta govorila, da sta v enem dnevu 100 kron zaslužila. Ia je bilo res. Prodajala sta iste podobe po 32 K, po 24 K in po 16 K, vredne pa niso niti 8 K. Vsak je mislil, da bodeta podobo kar pustila, pa zvedel je nazadnje, da jo bo dobil po pošti brez stroškov. Navadno so polovico cene plačevali takoj, drugo so se zmenili plačati čez en mesec potem, ko podoba pride. Pa vsak je dobil podobo po povzetji, moral pla čati poštnino in tiste deske. Nekateri so pustili rajši po 10 do 12 kron, kakor podobo s pošte vzeli.
Zlikaj niso tožili ? Sodnija je tri ure daleč, vsak bi moral zgubiti s pričami en dan in stroške za jed in pijačo. In kaj bi bil vspeh ?
V najboljšem Blučaju bi bil par dni zn-prt, za povračilo stroškov pa bi se bili obrisali. In tega agenta pozna dobro ljubljanska policija, poznajo ga razne sodnije na Kranjskem in najbrž tudi po sosednih deželah, poznajo in srečujejo ga žandarji, pa ima vse »papirje v redu". Pozna ga ljubljanska pošta, od tam razpošilja svoj „pofel . Ima tudi
svoje štampilje. Spoznati ga je torej lahko. Opozarjamo nanj!
Slika iz bojev koroških Slovencev.
Iz Celovca, dn£ 15. maja.
Naše politične borbe najdejo dostikrat odmeva v sodnijski dvorani. Gotovo pa ne, vsaj navadno ne, v korist ali prilog Slovencem. Mož, ki nasproti Slovencem kaj rad išče zavetja in pomoči v sodni dvorani, je tudi našim bralcem že dosti znani »Košičev Pepi«, t. j. Jožef Krassnigg iz Svetne-vasi v Rožni dolini. Dasi je sam slovenskega rodu, ta mož ne pozna nujnejšega posla, nego povsod in ob vsaki priliki nagajati slovenski stranki, delati zgago in spravljati v zadrego trdne slovenske može, ki niso volje, se pokoriti njegovi nemčurski komandi.
To pot pa je Krassnigg slabo naletel. Ni mu bilo namreč dosti, da je z nezaslišanim pritiskom, raznimi, ne baš lepimi pripomočki zaradi malomarnosti nekaterih slovenskih kukavic se svojo stranko zmagal pri zadnjih občinskih volitvah v Svetnivasi meseca kimovca minulega leta. Hotel je nekaj posebnega tudi še po tej dobljeni »zmagi" in tako je šel tožit našega odličnega narodnjaka, g. Martina Š t i h - a v Št. Janžu radi razžaijenja časti. Ob-dolževal je Stiha, da je le ta nemčurske odbornike, in torej tudi Krassnigga, imenoval »Gesindel « Storil je to, po ovadbi Krassnig-govi. po volitvi v gostilni pri Užniku.
Krassnigg je torej tožil in bili sta pred 8odnijo v Borovljah dve obravnavi, dne 26. oktobra 1901 in dne 25. febr. 1902. Pri prvi obravnavi je bila glavna priča Krassniggova posestnik Rupert vKropivnik v Št. Janžu, ki je trdil, da je g. Stih rekel: »Tako pravični so bili predlagani, tak »gsindl" pa je bil izvoljen.« Te besede pa je priča Kropivnik, kakor je rekel, slišal v svojo hišo, precej oddaljeno od imenovane gostilne! Druge priče, ki so bile v gostilni sami — in med temi so bili tudi pristaši Kras-sniggovi — pa so izjavile^ pred sodiščem, da teh besed iz ust g. Stiha niso slišale. — Krassnigg je imel potem časa do 25. febr. 1902 si iskali novih, boljših prič. In kot taka je nastopila Marija D o v j a k, ki živi z že imenovanim Kropivnikom v divjem zakonu, in ki je pod prejšnjim županom radi tega po okrajnem glavarstvu izgnana iz občine. To je povzročil ravno g. Stih, ki hoče vsekdar varovati čaBt svoje občine, in zato omenjena ženska sovraži Štiha od dna duše. Ta priča torej je pred sodnijo izjavila, da je, ko je šla s polja proti svojemu domu, slišala Stiha v Užni-kovi gostilni govoriti: »Volitev se mora ovreči, ker on (Štib) noče biti pri takem »gsindlu".«
Kakor omenjeno, druge priče, in med njimi tudi pristaši Krassniggovi, onih besed niso mogli potrditi in ne o njih pričati 1 Vkljubu temu pa je bil g. Š t i h pri obravnavi v Borovljah dne 25 febr. t. 1. obsojen na 20 kron kazni in vse stroške. Krassnigga je tam zastopal celovški odvetnik dr. A b u j a, ki je malone pri vsaki obravnavi, katera gre zoper kakega Slovenca. Dr. Abuja je priglasil priziv zoper prenizko kazen (!!!). Priziv je vložil ae\6 tudi g. Š t i h, ki onih besed seve ni govovil in je torej nedolžen. Priziv je izdelal ljubljanski odvetnik g. dr. Janko Brejc, ki je goap. Štiha zastopal tudi pri prizivni obravnavi v Celovcu pred dež. sodiščem, dne 9. maja 1.1.
Med časom je bilo, zaslišanih še več prič. Vse te so pričale, da Stih navedene besede ni izpregovoril. Med temi pričami je bilo tudi več pristašev Krassniggovih. »Slišali« sta one besede samo zgoraj označeni, gotovo ne zanesljivi priči. Pri prizivni obravnavi dne 9. maja pred deželnim sodiščem celovškim je dr. Abuja zajahal zopet priljubljenega svojega konjička o koroški p o -1 i t i k i, govoril prav plitvo o političnem nasprotstvu itd. V izvrstaem govoru mu je odgovarjal g. dr. J. B r e j c, ki je dobro poudarjal, da tu ne gre za politična na-sprotstva, marveč za dokaze, a teh nasprotna stranka nikakor ni mogla dognati.
Mnenju g. zagovornika dr. Brejca se je pridružilo tudi c. kr. deželno sodišče in je g. Martina Štiha popolnoma oprostilo! G. Krassnigg, p. d. Košičev Pepi, pa bo zdaj nosil stroške!
Tak je bil izid pomenljive pravde. Krassnigg je hotel z dr. Abujovo pomočjo doseči, kar se mu je morda posrečilo drugo-krat. Hotel je s pravdo ugonobiti vzornega slovenskega rodoljuba. A varal se je. Se se je našla pravica, resnioa silila je na dan in tako je Krassnigg s svojim zastopnikom vred prav temeljito — pogorel!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. maja.
Glasovanje o proračunu. V petek
se je vršilo tretje branje državnega proračuna. Na predlog poslanca dr. pl. Derschatte
se je glasovanje vršilo po imenih. Češki klub in »slovansko središče«, katerega dlani so naši slovenski k&toliskc-narodni poslanci, dva C-sha in šest Rusinov, so že v drugem branju glasovali proti prehodu v proračunsko razpravo, da s tem označijo svoje opozicijsko stališče iz političnih razlogov. Iz istih razlogov so glasovali tudi proti d i s pozicijskemu zakladu, ki je po parlamentarni navadi političnega značaja. Iz stvarnih razlogov pa je bilo češkim in slovenskim katoliškc-narodnim poslancem na tem, da zbornica reši proračun, v katerem sta tudi postavki za češko gimnazijo v Opavi in slovensko v Celju. Vsled tega je »slovanski centrum« že pred začet kom proračunske razprave soglasno sklenil, da sicer glasujejo vsi člani pri drugem branju proti dispozicijskemu zakladu, pri tretjem branju proračuna pa smejo člani glasovati ali proti proračunu ali se odtegniti glasovanju, nikakor pa ne glasovati za proračun. Ker pa je v petek do polovice glasovanja po imenih bilo negotovo, ali dobi vlada večino glasov za proračun in je bila torej tudi slovenska gimnazija v Celju v nevarnosti, zato in edino zato so se vsi slovenski katoliško-narodni poslanci odtegnili glasovanju, ker bi sicer vsled sklepa morali glasovati proti proračunu in seveda posredno tudi proti celjski gimnaziji. Iz istih stvarnih razlogov se tudi mnogi češki poslanci niso udeležili glasovanja, ko so se tekom glasovanja prepričali, da je za proračun gotova večina, torej tudi osigurani opavska in celjska gimnazija. Ta taktika pa »Narodovemu« poročevavcu ne gr6 v glavo. V sobotnem »Narodu« namreč čenča, da je g. dr. Šusteršič »pridušal peščico svojih pristašev«, naj glasujejo proti proračunu, da pa so »vsi pogumno izginili iz zbornice«. Mož slabo vidi, a še slabše sliši. Ko je bila pri črki »d« večina za proračun in torej tudi za slovenske vsporednice v Celju popolnoma gotova, so katoliško - narodni poslanci zapustili zbornico. To pa so storili tudi vsi člani slovensko - hrvatskega kluba, izvzemši tri. Gg. dr. FerjančiC in Plantan sama nista rešila Celja, kakor »Narod« samozavestno pripoveduje Štajercem. Kje pa sta bila dr. Tavčar in Gabršček ? Menda sta gradila slovensko gimnazijo v Žalcu! Torej naj le molči »Narod« o blamažah, katerih je itak v celjskem vprašanju mnogo doživel.
Osebne vesti. Županom v Voloskem Opatiji je zopet izvoljen gosp. dr. Andrej S t a n g e r. — G. M. Janežič, učitelj v Dobu, je imenovan učiteljem na II. mestni defiki ljudski šoli v Ljubljani. — Umrl je v Celju nadoficijal pri južni železnici g. Aleks. Kolankovski. — Sekundarijem v celovški splošni bolnici je imenovan Slovenec g. dr. Vinko H u del i s t.
Biskup Strossmayer bode 5. avg. t. 1. praznoval svoj diamantni doktorski jubilej. Pred 60 leti je bil na dunajski univerzi imenovan doktorjem teologije.
Šestdesetletnico življenja je v soboto slavil č. g. Anton Lsdnik, župnik v Ločah pri Poljičanah.
Podružnica „Sudmarke" se je na Jesenicah na Gorenjskem že ustanovila. Tako obvestilo je dobila vlada od osrednjega društva.
Kako sodi c kr. okr. glavarstvo ▼ Litiji o procesiji sv. Rešnjega Telesa. C. kr. okr. glavarstvo v Litiji je na prošnjo, da bi se smelo streljati z možnarji pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, odgovorilo, da procesija sv. Rešnj. Telesa ni nikaka taka slovesnost, da bi bilo streljanje z možnarji opravičeno, ter tiko streljanje prepovedalo. Ker proti tej prepovedi ni postavno dopuščen nikak priziv, bodi tu c. okr. glavarstvu v Litiji javno povedano, da se šteje procesija sv. Rešnj. Telesa med največje cerkvene slovesnosti in da toraj taka prepoved, ako je za streljanje vse postavno vrejeno, gotovo ni v smislu razglasa c. kr. dež. predsednika z dne 16. maja 1901, št. 17 d. z.
Ljubljanski veteranoi so imeli včeraj občni zbor svojega društva. Načelnik g. Mihal i c se je v jedrnatem govoru ozrl na I društveno delovanje preteklega leta, nakar je g. računovodja Smole poročal o računskem sklepu preteklega leta. Dohodkov je društvo imelo 3220 K 44 v., stroškov 2894 K 50 v. Skupnega premoženja ima '
društvo 14.416 K 86 v. Tekom leta je umrlo šest članov. Bolniške podpore je v letu 1901 prejelo 35 članov v znesku 1193 K 82 v. Koncem 1901. 1. je društvo imelo 234 članov. Pri dopolnilni volitvi sta bila izvoljena odbornikoma gg. R o ž i č Franc in Tretze Valentin, pregledniki računov: gg. Dol;nšek Ji, Tome Ivan in Zaje Andrej. — Zastavonošema sta bila izvoljena gg. Gač-nik Ivan in Jeglič Jožef.
Občni zbor ljubljanskih gasiloev. Včeraj dopoludne je imelo prostovoljno gasilno društvo ljubljansko svoj občni zbor v »Mestnem Domu«. Zborovanje je otvoril načelnik g. Š t r i c e 1 j, nakar je tajnik gosp. Herman K u k 1 a podal tajniško poročilo o društvenem delovanju v preteklem 32. poslovnem letu. Ognjev bilo je pretečeno društveno leto 12, straža v „Mestnem domu" bila dvakrat alarmirana, Btražo oskrbovalo je skupno 1072 mož v dež. gledališču, »Narodnem domu«, v „Kazini", »Katol. domu« in pri cirkusu »Barnum«. Vaj imeli so ognjegasci 108; od teh imeli so novinci 34 vaj, straža v »Mestnem domu" 38, Btrojniki s parno brizgalno 8, prva četa 10, druga četa 10 in tretja četa 8 vaj. Nedeljskih inšpekcij je bilo 55, službenih shodov 6; odbor posvetoval in sklepal je v 12 sejah. Č'anov šteje društvo 259, in sicer: 13 čaBtnih, 173 podpornih in 73 izvršujočih. Novih udov pristopilo je tekom leta 20. Izstopili so 4, umrl je eden, g. KonČar, izključenih bilo je 30. Blagajnik gosp. B a r 1 e je poročal, da je društvena blagajna imela dohodkov 7617 K 93 v., stroškov pa 6753 K 07 v., preostanek torej 864 K 86 v., podporni sklad je imel dohodkov 3080 K 76 v., Btroškov pa 80 K. Gosp. Leutgeb je poročal o društveni bolniški blagajni. Ta blagajna je imela v preteklem letu dohodkov 27.721 K 82 v. (lani ostanek 25.786 K 42 v.), stroškov pa je imela 1107 K 05 v., letošnji ostanek torej znaša 26 614 K 32 v. G A n d 1 o v e c se je zahvalil VBem odbornikom za njihovo delo. Zbor je izvolil na eno praznih mest za namestnika načelnika pri četi g. M e d i c a. Ko sta še dva člana storila obljubo, se je občni zbor zaključil.
Konference ravnateljev srednjih
iol pod predsedstvom ravnatelja g. Levca so se udeležili včeraj dopoldne v tuk. učiteljišču gg. dr. D e t e 1 a iz Novega mesta, H u b a d iz Kranja, dr. J u n o \v i c z, Senekovič in W i e s t h a 1 e r iz Ljubljane ter Wolsegger iz Kočevja.
Atentat na vlak. Z Rakeka se nam poroča: Vestnemu opravljanju službe dveh čuvajev se imamo zahvaliti, da se ni včeraj pripetila neizmerna nesreča blizo tukajšnje postaje. Kot preiskava kaže, so brezvestni ljudje namenili brzovlak, ki vozi po bliskovo ob osmih in tri četrt proti Ljubljani, spra viti čez veliki nasip. Cel vlak bi bil zdrobljen v dolini in težko bi kaj živega ostalo. Lumpje so nastavili prsge (Scbvvdlen) na tak način, da se da gotovo sklepati, da so to le taki napravili, ki so vajeni želežnič-nega tira. Prav pred prihodom brzovlaka pa sta oba čuvaja prehodila tir. S tem sta onemogočila atentat na ta vlak. Zlikovci niso imeli več časa. Po odhodu tega vlaka so oba tira zastavili s pragi, da bi stroj s tira skočil in se ponesrečil. K sreči tov. vlaki na tem kraju že počasi vozijo. Nasproti štrleči prag je lokomotiva odkršila in okoli 80 metrov daleč od sebe porinila, drugi počez ležeči prag pa je stroj do postaje pred seboj rinil.
Vest za gasilce. Dne 10. avgusta t. L praznovalo bode kamniško gasilno društvo svojo dvajsetletnico z otvoritvijo novega krasnega gasilnega doma. Isti dan bode zborovala tudi zveza kranjskih gasilnih društev v Kamniku.
Nemštvo in protestantstvo v Opatiji. Iz Opatije se nam piše: Silno se trudijo Nemci, da bi ponemčili popolnoma našo Opatijo. Tam nasproti v Reki delajo Italijani in framasoni, tu v Opatiji pa protestantje in Nemci. Nemška šola je že skoro pod streho. Zdaj se jim gre za nemško, seveda luteransko cerkev. Z veliko vnemo agitirajo za to stavbo. A agitacija se ne vrši v imenu vere, ampak edino le z nemštvom. Luterani so tu izdali parolo, da se mora obrežje opatijsko ponem-čiti, in kot sredstvo zato rabijo kakega »los-vonromskega« pastorja. Velika, krasna stavba
»evangeljske« cerkve bodi zunanje znamenje te nove kulture. Opatija je naglo narasla in priznati moramo, da sedanja majhna katoliška cerkev tem novim razmeram ne zadostuje. To hočejo pijonirji vsenemštva izrabiti, da si tu ustanove svojo novo postojanko. S stališča katoličanstva in slovanstva je nujno potrebno, da se zgane tudi domači živelj, kolikor ga je še. Bilo bi silno žalostno, ako bi starodavna Opatija, ki nosi tako lepo katoliško ime, v novi dobi dobila — protestan-tovsko lice.
Fran Naval Pogačnik je pel te dni zopet pred berolinskim opernim občinstvom z velikim vspehom.
Vošnjakovo dramo »Lepo Vido« so včeraj igrali v stekleni dvorani Narodnega doma v Barkovljah.
Most čez Savo v Kranja. Minist. predsednik je v drž. zboru dejal, da sedanji leseni most za sedanji promet več ne zadošča in da je vlada že pred dr. Ferjanči-čevo interpelacijo odredila predstudije za izdelavo generelnega projekta za zidavo novega moBta s kamenito podlago in železno gorenjo konstrukcijo. Po došlem ji elaboratu bode vlada storila nadaljnje pogodbe.
Ljubljanske novice. Ušel je od dela v Sodnijskih ulicah 23 letni prisiljenec Andrej Bessich, pristojen v Št. Peter pri Gorici. — Nezgode. Narednik dež. brambe g. J. P e g a n je predvčerajšnjim zaletel se na Dolenjski cesti v nek cestni kamen. Kolo se jo razbilo. G. Pegan se je precej nevarno poškodoval. — Ž igarja Lovrenca Jakliča je prijela žaga pri kranjski stavbinski družbi in mu močno poškodovala dva prsta. — Nepreviden kolesar je včeraj zvečer podrl na tla na bregu dečka Antona Hočevarja. Deček je na desni roki lahko poškodovan. — Poroka ciganke. DaneB dopoldne se je poročila v Ljubljani ciganka Marija H u d o r o v i 8 s posestnikom Jožefom Biščakom z Notranjskega. Odslej bode opravljala dela kmečke gospodinje. — Nesreča na Dunajski c e s t i. Sinček sprevodnika g. P r a u s t a je danes na Dunajski cesti skočil na nek voz. Pri skoku je dečku noga prišla med vrteče se kolo. Pri tem se je noga zlomila. Na lice mesta je prišel dr. Illner, ki je dal dečka z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. — Tehniki iz Brna so si danes ogledali Ljubljano. V Škrjančevi gostilni jim je bila pripravljena južina. — B r e v i r, pars verna, je neki g. duhovnik pozabil v kranjski hranilnici.
Protest na adreso goriškega magistrata Goriški laški (!) mestni magistrat podpira nemški »Schulverein« z letnimi 300 kron. Sedaj je 27 laških visokošolcev naslovilo na goriški magistrat protest, s katerim protestirajo proti takemu podpiranju nemške šole.
Novi most v Avčah so včeraj slovesno blagoslovili in izročili javnemu prometu.
Samomor. V Gradišču so našli ob Soči mrtvega nekega človeka, katerega še niso spoznali, kdo da je. Star je okoli 50 let, čedno oblečen, črno. Spodnjo obleko in robec ima zaznamovan s C. K. Srednje postave, okroglega obraza, rudeče brade in brk, zobe ima zdrave. Pri njem so našli nekaj denarja in listov, nemških, slovenskih in laških. V Gradišče je prišel v četrtek; v petek so ga našli mrtvega. Bržčas se je zastrupil. Našli bo pri njem tudi nabasan revolver.
Poskušen umor Kočevarice. sredi meseca maja je odpotovala iz Srednje vasi na Kočevskem v Ameriko šivilja Marija aiegmund. Ž njo je odpotoval brivski pomočnik Norbert Fritz, kateremu se je pridružil strugar Jožef Dornig. Fritz je šivilji zapretil, da jo ustreli, ako mu postane nezvesta, ter ji kazal nabasan revolver. Šivilja je v Bremenu prosila policijo, naj brivcu odvzame revolver. Ko je brivec zapazil, da se mu bliža policaj, potegnil je revolver in trikrat ustrelil na šiviljo ter upil, da mu je postala nezvesta. Noben strel ni zadel. Brivca Fritza so aretirali, šivilja se je pa dalje odpeljala v svobodno Ameriko.
Samomor starca. 70-letni Andrej Rožič v Ratečah pri Kranjski Gori na Gorenjskem se je v svojem stanovanju obesil na vrv nad svojo posteljo.
Električna železnica Trst Opčine je toliko gotova, da jutri prično s skušnjami. Otvoritev bo skoro gotovo meseca junija.
Najnovejše od raznih strani.
Demonstracije trgovskih pomočnikov so se priredile pi-edvčerajšnjim v Moravski Ostrovi. 300 trg. pomočnikov je demonstriralo proti temu, da bi bile prodajalnioe odprte preko 8. ure zvečer. Prodajalnioe so morali trgovci zapreti. — Tolstoj. Zdravje Tolstega se je zopet poslabšalo. Vlada je ruskemu časopisju prepovedala pisati o Tolstojevih spisih. Ta prepoved je izšla, ker je Tolstoj spisal novo delo o dijaških nemirih. — Levi napadli kroti 1 k o. V Lvovu so v zverinjaku levi napadli 17letno krotilko Td'y Bebe. Z železnimi drogi so sluge prepodili leve, vendar je krotilka težko ranjena. — Veliko demonstracijo za nedeljski počitek prirede dunajski trg. pomočniki dne 1. junija na Dunaju. V Ronacharjcvi dvorani prirede shod. — Grofica Lonyay je došla na svoje posestvo Slavkov na Moravskem. VeBti, da je na poti iz Cannes proti Dunaju obolela, menda niso resnične. — Vzorna policija na Kongo. Policijo v Boma na Kongu opravlja 90 črncev. Le-ti so napravili skrivno zaroto, da pomore on-dotne Evropejce. Ob pravem času je namen teh vzornih policistov bil odkrit in preprečen. — Sedem oseb obsojenih na v e š a 1 a. Sodišče v Wladiwostoku je obsodilo roparsko tolpo, obstoječo iz sedem oseb na vislice. — ObupenČin služabnice. Na Dunaju je predvčerajšnjim ponoči na Landstrasse iz druzega nadstropja neke hiše skočila z otrokom svoje gospodinje v naročju pestunja Cecilija Ilorn na cesto. Pestunja je težko, otrok pa lahko ranjen, ker je padel na pestunjo. Pestunja je izjavila, da je storila to dejanje, ker je gospodinja slabo ravnala ž njo. — 170 oseb je zgubilo življenje pri eksploziji v rudokopu v Victoriji v angleški Columbiji. — Zmrznjenega so našli v Parizu na cesti nekega delavca. Kaj takega se v Parizu meseca maja še ni dogodilo ! — Dimnikarje v a soproga — ponarejalka me-n j i c. Na Dunaju se je končala obravnava proti dimnikarjevi soprogi Berti Pajarola, ki je ponaredila na imena raznih nadvojvod in plemenitašinj za več stotisoč kron. Obsojena je bila na dve leti ječe.
50 OOO K je glavni dobitek loterije gledaliških igralcev. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno 19. junija t. 1. in da se vsi dobitki po odtegnjenih 10% izplačajo v gotovini.
Telefonska In brzojavna poročila.
Idrija, 26. maja. Monsignor vpo-kojeni župnik g. Janez Tre v en danes tu umrl. Pogreb bo v sredo ob 8. uri.
Dunaj, 26. maja. V jesenskem zasedanju državnega zbora bo vlada predložila predlogo o podržavljenju nekaterih železnic, med drugimi tudi o severno-zahodni železnici. Namen ima pri tem isti, kot ga je imela pri vodnih cestah. Vlada namerava z velikimi gospodarskimi vprašanji zbornico pripraviti proč od narodnostnih prepirov in tako si preskrbeti za delo zmožno zbornico tudi za jesensko zasedanje.
Dunaj, 26. maja. (0. B.) Prihodnja seja gosposke zbornice je 80. t. m. popoldne. Na dnevnem redu je drugo branje proračuna.
Dunaj, 26. maja. Korber, Bohm-Bawerk in Call so včeraj odpotovali v Budimpešto. Korberjevo glasilo „Mon-tagsrevue" pravi, da bode pri teh pogajanjih prišlo do zaključka.
Dunaj, 26. maja. Pogajanja vlade z Mladočehi, da bi ne nadaljevali ob-strukcije, se nadaljujejo v Budimpešti, kjer se sedaj Korber mudi. Ako se ne bo posrečilo Cehov pregovoriti, vlada ne bo dala na dnevni red predloge o davku na vožne listke.
Dunaj, 26. maja. (0. B.) Danes zjutraj je tu umrl bivši minister baron Banh aus.
Dunaj, 26. maja. Wolf je izjavil, da bode odgovor na Schalkovo brošuro izdal koncem tedna.
Budimpešta, 26. maja. (C. B.) V plenumu avstrijske delegacije se je danes začela razprava o proračunu za zunanje ministerstvo.
Budimpešta, 26. maja. Danes nadaljuje delegacija svoje zasedanje. Na vrsti je ministerstvo zunanjih zadev. Upisanih je 19 govornikov. Delegat Vukovič je predložil interpelacijo o zavodu sv. Jeronima. Delegat Čeh Ka-ftan šiba trozvezo, ki nič ne koristi Avstriji in slovanskim narodom. Na ta
govori o balkanskem vprašanju, o katerem pravi, da 6e bo rešilo le v spo-razumljenju z Rusijo. Notranji mir v državi se lahko napravi, ako se da enakopravnost Slovanom.
Budimpešta, 26. maja. V sredo se bodo vršile poskušnje z novimi hau-bioami, h katerim bodo povabljeni člani obeh delegacij.
Trst, 26. maja. Zidarji in podavači stavkajo. Zvečer posvetovanje delodajalcev.
Belgrad, 26. maja. Glavni obtoženec v Alavantičevi zadevi Jurij Š.trk je obsojen na 15-letno težko ječo, Pavel Werner in Fr. Samotny v 3-letno, štirje finančni stražniki in poveljnik gasilcev v Šabacu v 4-letno, ostali gasilci razun sedmih v 5-letno ječo.
Petrograd, 26. maja. Bolezen Tolstega 6e vedno hujša. Moči ga vedno bolj zapuščajo.
Loildon, 26. maja. Iz Petrograda dohaja poročilo o nekem nameravanem napadu na predsednika Loubet a. Na ovadbo nekega brivca je policija zasledila tajno zaroto proti Loubetu ter našla večjo množino dina-mitnih bomb.
>Tew Jork. Veliko število oseb v Gran Deriviere je obkrožila lava z Mont Pelee. Rešiti se ne morejo nikamor, nihče jim ne more priti preko lave na pomoč. Krog lave okolu njih postaje vedno ožji. Večina prebivalstva v Fort de France je zapustila mesto.
Fmc Jožefova grenka voda
je najboljše naravno čistilo.
V zalogi v Ljubljani pri Mih Kastner-ju in Peter LasBnik-u. 585 10-5
Umrli no:
23	maja. Marija Tičar, usmiljenka, 42 let, Ra-deckega cesta 11, tumor cerebri. — Elizabeta Verbaja, zasebnica, 82 let. Radeckega cesta 11, marasmus se-nilis. — Jožefa VehoTC, šivilja, 27 let, Stari trg št. 3, phtbisis pulm.
24	maja. Marija Kosernik, delavka, 40 let, Tržaška cesta 24, nephritis.
V bolnišnici:
22 maja Jera Lesjak, kuharica, 65 let, vitium cordis et pneumonia.
23. maja. Ivana Pečnik, dekla, 34 let, jetika.
Meteoroiogično porodilo.
ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
dnž 23. maja 1902.
(Termin.)
Na dunajski bora!:
Za 50 kilogramov.
Plenica u maj-junij ..... K	881
, „ jesen........8"01
Ri u juoi • ..........7 33
„ „ jesen........„	6 98
Koruza u maj-junij.....,	6 38
„ „ juli-avgust.....„	6 43
„ „ sept.-oktober......
Oves ca maj-junij.......
• > jesen........
Na budimpeitanski borsi:
Plenica ta maj ....... » 8-62
, , oktober.......7-81
RI m maj . .......
. , oktober.......
Oves ut maj......• . .
„ „ oktober......
Koruza za maj.......
> julij.......
„ „ avgust ......
r	(Rf aktiv.)
Dunajski trg.
Plenica banaika......
juine lel. ..... .
Ri	n »......
Ječmen , „......
„ ob Tisi . ......
Koruza ogerska, stara.....
,	, nova .....
Cinkvant , stara . . . . t — , , nova . .... 6 25
Oves sredqji........„ 7*45
Piiol................. 7-76
do 8'82 , 8 02 , 734 , 6H9 , 6 87 ., 644
7-35 612
6	67
7	05 5 74 513 b• 8 524
9-00 930 7-50 700 685
5-40
7 86 613
8-63 782
6-68 7-10 5-75 5 14 5-19 526
do 9 60
,	96 5
,	7-70
,	800
n	7-75
"	5'šO
'	6-65
,	7-66
.	10-75
Zahvala.
650 1-1
I	i Stanja Cm opa- | K.ro-»mi> 1 metri 1 t mm.		Taraja-ra«urt Calcljt	• 1 - ! VkictI | Kcbo r (■ < "ii|Hli- "f: f		S? s o«
24 9 zve«.			10rŽ	sl. svzh.	jasno	00
25	7. zjutr. 2. popol.	741 4 740 4	66 10 9	sr. ssvzh. sl. jzah.	oblač-sk. oblač.	
25j 9.		740 1 | 11'2		sl. sever	del. jasno	34
„„! T.zjuti. ;2. popol.		739 8 737 7	80 19 8	sr. szah. ! sl. svzh.	oblač. del. oblač.	
Srednja temperatura sobote 11'6°, norm.: 151° Srednja temperatura nedelje 9-6°,normale: 15'2°.
Vsem, ki so se tako mnogobrojno udeležili pogreba in s tem izkazali zadnjo čast našemu ljubljenemu očetu
Juriju Grampovčanu
kakor tudi za povodom smrti izraženo so-žalje, izreka se tem potom najdostojnejSa zahvala.
| Vrhnika, dnč 24. maja 11)02.
Žalujoči ostali.
VABILO
na
redni občni zbor
„StaYbinskega delavskega društva y Zagorju,
registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil
v nedeljo dne 1. junija 1902
ob 4. uri popoldne v gostilni Antona Kodra
i
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za I. 1901.
3.	Volitev načelstva.
4.	Slučajnosti.
548 i_i	Načelstvo.


=33


liniiiiuitlmiiuniiiiuiiiiiuminirani

jiosip Jfauptman
oficijal trgovske in obrtne zbornice
I	v"
Pavelca J{auptman rojena pijanec
poročena. Ljubljana.	Cerkevnjak.
Na Su- Joštu, dne 26. majnika 1902.	647 1-1
imnmiTTTOmmmiflmruimmmuiui^imM^^
»C £
/
LeŠtilni odtiskalni papir,
odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporablji« za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBEBIa v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 JI—1
V zdraviliškem kraju Bled (VeldeB) je na prodaj	644 3-2
ki obsega v pritličju: obširno klet, 3 sobe, teraso, kuhinjo in jedilno shrambo ; v I nadstropju pa: 3 sebe, teraso, kuhinjo in jedilno (-hrambo.
Cela stavba je jako solidno zidana, popolnoma nova in se poleg njo nahaja lep vrt s krasnim razgledom in v obsegu 1 orala.
Natančni pogoji se zvedo pri Vinko Hudovernik-u v Radovljici.
lekarna piccoli
„prl Angelu" i. 2 (50-21)
Ljuhljana. ifc IDunajska oesta
LEKARJA
Piccoli-ja
v Ljubljani.
[Dobim se vlekarnah
POKOR,
trgovci in gostilničarji!
Prosim, naročite za poskušnjo 1 zavoj, 5 klg., kranjske salame, katere kakovosti ne bodete mogli prehvaliti. Kilogram gld. 1 20. Naročila hvaležno sprejema
Dragotin Novak,
638 10-2	Trebnje.
KS" Razpošilja se proti povzetju.
* flovosfi *
konfekciji za dame*
priporočata Iv 562 6-4
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebe!
Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel piccoli V Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
Žrebanje
nepreklicno
19. Junija 1902
glediščnih igralcev loterija
1 glavni dobitek .... a 50000 kron
i „	....	a	5000	„
1	,	....	a	3000	„
2	„	....	a	2000	„
5 dobitkov......a	1000	„
10 20 60 100 300 3500 t c, i,
a a a a a a
500 200 100 50 20 10
Srečke po 1 kroni
priporoča	136 10
J. C. Mayer, v Ljubljani.
Vsi dobitki se po odtegnjenih 10% izplačajo v gotovini.
tmmmamiKsmKmmammsmaaaaammmm

mm
VAŽNO NAZNANILO!
Ker sem se hotel, kakor znano, 1. maja 1902 iz svojih začasnih založnih prostorov na Sv. Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5, in mi je to, žalibog, slučajno izpodletelo, in ker sem zaradi tega tudi odpovedal najem ene izmed mojih dosedanjih prodajalnic, sem primoran nabavljeno blago po ceni oddati, in zato so od današnjega dneva MT VS© cene znatno znižane
in od 20. maja je
velika, prodaja, ostankov
605 30-3
_ za vsako možno ceno. --------
Vse cenjene kupce upam v istini z jako nizkimi cenami odškodovati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajalnice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodajalnici.
Z velespoštovanjem
premnogega blaga v prodajalnici
FRIDERIK HODSCHAR
„pri Amerikancu". 5v. petra cesta štev. 4 in 6 »pri