I Največji 4ormki dnevnik v Združenih državah Vetfe za v»e leto • - - $«.00 I Za pol leta.....$3.00 1 Za New York celo leto - $7.00 S Za iiwif"»«tw celo leto $7.00 I List "slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Da0y in the United States« Issued every day except Sundays and l*al Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 283. — No. 283. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 4, 1936—PETEK, 4. DECEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. FRANCO PROSI HITLERJA ZA VOJAŠKO POMOČ HITLER JE JEZEN KER MUSSOLINI NOČE PODPIRATI NJEGOVE POLITIKE Z OZIROM NA ŠPANSKO Prosil je za tri nemške divizije. — Vojni minister general Blomberg je posvaril Hitlerja. — Nemška pomoč prihaja v Se vil jo. — Fašisti zopet bombardirali Madrid. — Poslužujejo se tudi plinov. — Nevtralni odbor se je sestaA v Londonu. PARIZ, Francija, 3. decembra.—General Francisco Franco je prosil Hitlerja, da mu nemudoma pošlje tri divizije vojakov v pomoč za napad na Madrid. Hitler je bil takoj pripravljen vstreči Francovi želji, toda pri tem je zadel na odpor vojnega ministra generala Blomberga in vnanjega ministra Konstantina von Neuratha. Navzlic temu pa je Hitler poslal 5000 "prostovoljcev" v Seviljo. Blomberg in Neurath sta opozorila Hitlerja na veliko nevarnost, ki bi nastopila, ako bi Nemčija javno podpirala španske upornike, ker bi brezpogojno prišlo do evropske vojne, za katero Nemčija se ni dovolj pripravljena. Hitler pa je ostro obsojal Blombergovo in Neu-rathovo politiko glede Italije. Očital jima je, da sta največ pripomogla, da je Nemčija priznala Italiji osvojitev Abesinije, da pa se .sedaj Italija ne mara pridružiti Nemčiji v posredovanju na Španskem. S priznanjem si je Nemčija samo nakopala sovraštvo Anglije, od Italije pa za to ni prejela ničesar. GIBRALTAR, 3. decembra. — V Cadiz in Seviljo neprestano prihaja veliko število Nemcev, ki bodo stopili v armado generala Franca, čegar armada stoji pred vrati Mad riaa. V Seviljo je baje dospelo 20,000 Nemcev, na ka-terih je mogoče takoj opaziti, da so vojaško dobro izvežbani. MADRID, Španska, 3. decembra. — Fašistični aerplani so zopet trikrat bombardirali Madrid in u-bitih je bilo več sto mož, žena in otrok. Proti večeru je Rdeči križ naštel 56 mrtvih, toda natančnega števila ne more dognati, ker je še mnogo trupel pod .razvalinami. t 4 •• it j j Urad Rdečega križa poroča, da je bilo tekom celega obleganja Madrida ubitih 1 1,500 mož, žena in otrok. Vladni letalci pa so bombardirali fašistične postojanke okoli Talavere ter so uničili 1 5 aeroplanov, blizu Quist-mondi pa so uničili oddelek marokanske artilerije. Lačno prebivalstvo Madrida se je po desetih dneh zopet treslo pred bombami. Pet bomb je padlo na okraj med Plaza de Colon in Lista, kjer so se do sedaj ljudje počutili primeroma varne. Dve bombi ste padli na neko hišo nasproti angleškemu poslaništvu na Fernando el Santo ulici. Vrt okoli poslaništva je bil takoj pokrit z opeko in deskami. Ena bomba je eksplodirala v glavnem stanu komunistične stranke na Eloy Gonzales ulici. — Span-ska vlada trdi, da se fašisti poslužujejo plinov. LONDON, Anglija, 3. decembra. — V Londonu se je sestal nevtralni odbor 26 držav in se je obrnil na obe španski nasprotni si stranki, da odboru pomagate, da se državljanska vojna ne razširi v evropsko vojno. Nevtralni odbor je zelo vznemirjen, ker prihaja na Špansko mnogo Francozov in Nemcev. Francozi stopajo v republikansko armado. Nemci pa v fašistično. Odbor je izdelal načrt, po katerem bi bilo mogo če preprečiti pošiljanje orožja na Špansko. Poleg tega pa hoče odbor poslati v španska pristanišča misije, ki bodo pazile na to, da v deželo ne pridejo tuji prostovoljci. Ta načrt pa morate potrditi obe španski stranki. Ugodni odmevi Rooseveltoveg MORNARIŠKA STAVKA SE BOLJ IN BOLJ SiRi Mornar; ji so dobili pomoč od radio operatorjev na parnikih. — Stavkarji se branijo plačevati prispevke v mornariško u* ni jo. Vedno večja postaja nevarnost, dia se bo mornariška stavka razširila na vsa pristanišča, ob Atlantiku in ob Mehiškem zalivu. Srtavkarj i so tnapeli vse svoje sile, d« bi (preprečili paril jiku Manhattan, da ne bi mogel odpluti iz newyorekega pristanišča. Rame vtikati v njegove 'zasebne zadeve in da si more izbirati prijatelje po svoji volji. Ministri pa zastopajo mnenje, da se mora vsak ustavrai kralj ravna ti po zahtevah kabineta in da mora pred vsem obdržati ugled države. Baldwin je baje dal kralju ultimatum, da se v 48 urah odloči: ali poroči Mrs. Simpson, ali pa vstreže želji vlade. V Londonu je splošno mnenje, da se bo kralj Edvard odpovedal prestolu m njegov naslednik ibo postal -njegov »brat YorSki vo j voda. ZATRTA VSTAJA NA GRŠKEM Protivladna zarota se je izjalovila. — Zarotniki so bili prijeti in deportirani. — Vlada skuša •važnost zarote zmanjšati. BEOGRAD, Jugoslavija, 3. decembra. — Po poročilih, ki so dospela iz Aten, je Metaxa-sovo diktatorstvo zadušilo zaroto -proti vladi. Telefonska in .brzojavna zveza z Grško je pretrgana in vsied tega ni mogoče dognati natančnega političnega položaja. Uradno vladno poročilo samo pravi, da je nek bivši ministrski predsednik s pomočjo nekaterih častnikov skušal o-'-reči sedanjo vlado, ker pa lio-ee vlada zmanjšati pomen te zarote, pravi, da so se vršile nekatere seje v kavarnah in da je vlada tem sejam napravila konec. Poročilo pravi, da so vsi zarotniki interniram na nekem otoku v Egejskem morju. Privatna poročila pa pravijo, da je šla zarota mnogo dalje. -kot pa jo priznava vlada. Četudi zveze z Grško ne -bi bile prekinjene, je diktatorski terorizem nad inozemsikimi poročevalci tako velik, da zadnje tedne ni mogoče izvedeti za pravi položaj na Grškem. Kot je sedaj razvidno, ministrski predsednik, tki je bil zapleten v zaroto, ni Nikolaj Polit is. kot je bika domneva, temveč Andrej Miichailakopoulos, ki je splošno anan ikot liberalen demokrat. Najbrže pa nii bil deportiran, temveč je zaprt pod ! vojaško stražo v svojem stanovanju. Med deportiranimi se nahajajo »bivši poveljnilk grške zračne sile Jurij Rhallys, general Jurij Reppas, bivši notranji minister Mereuris, stotnik Lou-kredijs in več vplivnih voditeljev (kmetske stramke. FRANCOSKO ČASOPISJE JE PRAV POSEBNO NAVDUŠENO LONDON, Anglija, 3. decembra. — Angleško in francosko časopisje obširno razpravlja o govoru predsednika Roosevelta v Buenos Aires. Vsi časopisi so sprejeli njegov govor prav povoljno. in posebno francosko časopisje je zanj zelo navdušeno. FRANCIJA GRADI VOJNO MORNARICO Francija bo zgradila pet velikih ladij in deset kri-žark. — Ravno tako bo povečana zračna sila. PARIZ, Francija, 3. dec. — V odgovor na vedino večjo oboroževanje Nemčije in Italije na morju je francoska vlada objavila obsežen program za povečanje bojne mornarice. Mornariški minister je predložil isvoj načrt mornariškemu odboru poslanike zbornice in ji* izjavil, da njegov načrt odgovarja povečani mornariški sili "Gospodom, ki (po vseh deželah s takim veseljem govore, da so delavci vsled oboroževanja dobili delo," piše glasilo «lelavtske straiike "Herald", je predsednik Roosevelt dal času primemo svarilo. "Mirror" pa izraža dvom. ako je ameriškim državam v resnici toliko ležeče na tem, da bi bila preprečena evropska vojna. Francosko časopisje označuje Rooseveltov govor za "sredstvo miru". Glasilo radikalnih socija listov "L'Ere Nouvelle" pravi, da so se Združene države jasno postavile na stran Anglije in. Francije, (ki dajejo prednost pravici ipred silo, v nasprotju z Nemčijo in Italijo, katerima velja sila več kot pravica. Z merodajne strani je bilo v Rimu zatrjevano, da je rt ali-japska vlada sprejela Roose- Nemčije in Italije. Mornariškemu odboru je *po-Mt(>v 2 velikim zanima- rooil, da bo v parlamentu stavil -svoje predloge. Po njego- ZNAČILNA SLIKA. VENEZUELA JE SOCIJALIZI-RALA PRISTANIŠČE CABACAS, Venezuela, 2. dec. — Vsa skladišča v pristanišču La Guaira so bila danes sprejeta v državno upravo. Dosedanjim lastnikom — neki angleški firmi — je dala vlada pet milijonov dolarjev odškodnine. ITALIJANI OSVAJAJO ABESINIJO RUM, Italija, 3. decembra. — Italijanska vlada naznanja, da so italijan. vojaiki zavzeli drugo glavno mesto Abesinije, Gore. Italijani pod poveljstvom polkovnika Malte so našli rasa Immeru kot ujetnika tjamošnje-ga plemena, ki je podpiralo ta-mosnjo Vlado Haile Šelassdea. Ajbesinski delegati pri Ligi narodov, so zatrjevali, da se nahaja abesinska vlada v Gore. kmor se je (preselila tpo padcu AcMiis Abaibe. Gore je glavno mesto province II u Baibor, ki je bogaita na zlatu, kavi in tromčnih sadežih. Člani Slovenskega Delavskega Bolniškega Podpornega društva se bodo dali v nedeljo popoldne ob pol petih v Slovenskem Domu, 253 Irving Pl. Brooklyn, N. Y., fotografirati. To bo ena najznačilnejših skupinskih slik ter bo predstavljala lep kos zgodovine newvors-kih Slovencev. Slikati naj se dajo zagotovo vsi člani, ker le, če bodo vsi na sliki, bo slika odgovarjala svojemu namenu. POŽAR V LONDONSKEM •MINISTRSTW LONDON, Anglija, 2. dec. — Danes je izbruhnil požar v poslopja vojnega ministrstva. Trem oddelkom požarne obrambe se je posrečilo ogenj pogasiti. Neki uradnik je bil lahko ranjen. vem načrtu bo Francija do leta 1943 zgradila 5 velikih bojnih ladij po 35,000 ton in 10 križark po 10,000 ton in rta bodo stroški znašali $572,000,000. Eno veliko bojno ladjo so že pričeli in drugo bodo v kratkem pričeli t i gradi ti. Bojna ladja Strassbourg, ki je zadnja ladja, ki je bila zgrajena po prejisnjem programu in ki ima 26,500 ton, ho 5. decembra spuščena v morje. Mornariški minister je mornariškemu odboru predlagal, da je moštvo na bojnih ladjah takoj povečano 'za 4000 mož. Ob istem času pa je tudi zračna minisiter Pierre Cot sporočil finančnemu odboru poslap-ske zbornice, da bo prihodnje leto zgrajenih 1500 vojaških aeroplanov. Rekel je tudi, da je mogoče francosko zračno siilo ugodno primerjati z zračnimi silami drugih velikih držav. njem in naklonjenostjo. Pravijo pa. da se Rooseveltove besede o "lakoti po deželah" in *'o vojni pobesjielasti" ne morejo nanašati na Italijo, ker je vendar il duce sam izjavil, da Italija po osvojitvi Abesinije nima nikakih želja po novih deželah. V BISER JE VGRIZNIL CLEVELAND, O., 2. dec. — Gledališki ravnatelj George Stevens je stopil v restavracijo. Neki raztresen strežaj je postavil predenj krožnik ostrig katerih sploh ni naročil. Namenjene so bile gostu pri sosednji mizi. Stevens, ki ni posebno izbirčen, je začel jesti. Vgriznil je v nekaj trdega. Bil je velik biser. Gost, ki je naročil ostrige, je začel divjati, Stevens je pa tekel k bližnjemu draguljarju ter dal oceniti biser. Draguljar ga je pre i skal ^ ter izjavil, da je vreden $648. ZATRTE DEMONSTRACIJE V PARIZU PARIZ, Francija, 2. dec. — Pariški pekovski mojstri so hoteli protestirati proti vladni odredbi, ki določa, naj bodo pekarije en dan v tednu zaprte. Zbrali so se na Place de Concorde, toda policija jih je pregnala. 55 pekovskih mojstrov je bilo aretiranih, ker so se ustavljali policistom ROJAKI, NAROČITE! SLOVENSKO - AMERIKA N SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50c I3LAZNIKOVA PRATIKA za leto 1937. Stane.........25c ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ...............$1.50 Naročili smo tudi knjige MOHORJEVE DRUŽBE in ko jih doimo, bomo objavili v listu. KNJIGARNA "Glas NarMa" 216 W. 18th Stre.-, New York City »tria »anon®- t c — rr.- New York, Friday, December 4, 1936 w - -- "Glas Naroda" (▲ OKpontka) QFMd and Pnhllshod by VKNXO PUBLISHING COMPANY I - 9L0 I Frank Sokser. Preridtnt___ L. WiMMUfc Treas. Place of business of tbo oorporatJOn am) addresses of abors officer«: «10 Wsst 1$» SUM Bmch sf MsrtwttM. New Ink CUr. N. X. wmmmmmmmammmam THE LARGEST SL&V&NE DAILY IN VJ9M* -GLAS NARODA" CVaks of the People) Issned Brery Daj Except Sunday* and Holidays Za celo leto velja Kanado Ea pol leta....... Ea ietrt leta..... sa Ameriko ln J6.00 • f3.00 .............ILOO Za New York u celo leto Za pol leta.............. Za Inozemstvo sa celo leto Za pol leta.............. $7.00 $3.50 17.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pHobfaJeJo. Denar na* m blagovoli posnjoti po Money Orf.er. p« Bpremembi kraja naročnikov, prosimo, da" as nam »udi prejfoje MraliSCe na sna ni, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement ol Agreement Naroda" Uhaja vsaki dan lxrxemfil nedelj le praznikov -GLAS NARODA". 21« W. 18th Street, New Yark. N. Y. Telephone: CHelsea a—1242 SIBIRSKA ŽELEZNICA Predsednik ruskega izvršilnega o d'bor a za pokrajino .Daljnega Iztoka,- (i. N. Krutov, je na komunističnem kongresu jHWeial, da je bila velika železniea preko Sibirije dve leti prej koiieflpa. kot je bilo domnevamo. Xa koncu proge v vzhodni Sibiriji so zgradili novo mesto Komsoiiltrisk. Mesto je sredi divje pokrajine zgradila komunistična mladina in l>o nadkri I jevalo kot metropola Daljnega Iztoka llaraltovHk in Vladivostok. Nova železniea so imenuje BAM (Bajkad-Amnr-Magister) in je dolga IMMM) milj. Pričenja se vzhodno od Bajikalskega jezera ter teče skozi pokrajine, ki so bogate 11a železu, premogu in zlatu ter pelje do IvoinsomoLska, kjer se razcepi proti severu do XFkolajev^kega, proti vzhodu do, morja, ikjer bo zgrajeno vel ilk o pristan i sre, in proti jugu do Harabovskega. Železniea je dvotirna in teče sikoro visporedno s transsi-liirsko železnico. NoMa žctleanica je največje strategiene važnosti, ker bo ]K> njej mogoče v najkrajšem času prepeljati vojaštvo in orodje v vzhodno Sibirijo. Ko je še govoril Krutov in povdarrjal. da je z novo železnico Rusija pripravljena na vojno v Sibiriji, je stopil v dvorano pofveljnik rdeče armade v Sibiriji, maršal Vasilij Blue-eher. Moral je dospele. Slovenk ic publishing co. 1216 WEST 18th STREET v | NEW YORK, N. Y. SMRT ROPARSKEGA \ GLAVARJA V BOJU Z OROŽNIKI Uršulin sejem v Celju je 21. oktobra obiskalo tudi več članov razbojniško tolpe 28-letne-ga poglavarja kmeta Štefana Bednjača iz Totovca pri Ča-. kovcu. Pod vodstvom Štefana Bednjača so prišli njegov brat Ignac Bednjač, Vid Kolarek, Klara Horvatova in Verona Kolarkova. Na sejmu so takoj pričeli svoj tatinski posel, celjska policija pa jih je zalotila ter aretirala Ignaca Bednjača, Vida Kolarka in Klaro Horva-tovo in jih pozneje izročala o-krožnemu sodišču, dočini sta vodja tolpe Štefan Bednjač in Vero na Kolarkova pobegnila. Celjska policija je razposlala za pobeglim Štefanom Bednja-čem tiralico. Bednjač je izvršil v celjska okolici več vlomov in tatvin. Orožniki iz (a-kovca so začeli takoj zasledovati Bednjača, ki se je od pobega iz Celja skrival v okolici ] Totovca, a ga do nedelje 15. nov. ni*so mogli izslediti. V nedeljo pa se je pojavil Bednjač v Vrbančevi gostilni v To-tovcu in se zabaval v družbi svojih prijateljev. O tem so bili takoj obveščeni orožniki. Orožniška patrulja je krenila v Vrbančevo gostilno, da aretira Bednjača. Bednjač je izjavil o-rožnikom, da ni Bednjač, marveč sin bogatega posestnika Mozesa iz istega kraja. Orožniki so se hoteli prepričati o resničnosti te trditve in so odvedli Bednjača iz gostilne na cesto. Zunaj pa je Bednjač nenadno napadel enega izmed o-rožnikov in mu pregriznil prst, drugemu orožniku pa je »iztrgal puško in jo naperil proti orožnikom. Eden izmed orožnikov je v silobranu zabodel Bednjača z bajonetom v prsi. Bednjač se je takoj zgrudil in je kmalu izdihnil. Orožndki so izsledili pobeglo Verono Kolar-kovo in jo izročili sodišču. ROPARSKI UMOR POŠTARJA V ST. ILJU Št. XIj in vso okolico je 19. novembra silno razburil grozen zločin, ki je bil izvršen v pretekli noči. V šentiljski dolini je bila nenavadno gosta megla, tako da se ni videlo niti tri korake daleč. Kakor običajno, je zvečer okrog 21. poštar Ludvik Zunko peljal pošto na kolodvor, da bi jo oddal pri mariborskem vlaku. Poštne vreče, med katerimi je bila tudi vrednostna vreča s 14,000 dinarji, je imel na ročnem vozičku. Na kolodvoru so se sicer čutili, ko poštarja ni bilo k vlaku, toda mislili so, da se je morda zaradi megle zakasnil. Okrog 23. ponoči se je neka uradnik vračal domov ter je na mostu preko železniške proge opazil v megli ročni voziček, pošte. Ko je stopil bližje, je z grozo opazil na vozičku zgnečenega poštarja, ki je čudno hronel. Naglo je alarmiral bližnje hiše in so poštarja prenesli v hišo. Še le tu so opazili, da ima grozno krvaveče rane ter da je v zadnjih izdih'ljajili. Kmalu zatem je izdihnili. Orožništvo je takoj uvekot preveč. V tukajšnjem kanalu je dosti brodov iprimranjenih in bodo gotovo morali počakati do spomladi, iker mi nimamo tukaj takih ledolomcev kot jih imajo v Rusiji. Snega je tudi dovolj. Delo na. zunaj je precej izosta-lo, ker je premrzlo vreme. Letošnji pridelek smo začeli polkušati, pa je še malo premlad ali smo pa mi prestari, ker nas hoče uangat-i. Članstvu Slov. Doma se naznanja, da se vrši letina seja 12. decembra zvečer in sicer ob 7. uri. Vsakega člana in članice je dolžnost, da se te seje udeleži, ker bodo volitve -prihodnjega odbora za leto 1937. Ravno tako se imajo za udeležiti letne seje vsi čilapi in članice društva sv. Jožefa štv. 53 JSKJ. v nedeljo, 13. decemLia ob 2. uri popopoldne. Pridite vse, da Vam bo vsem znano, kaj se godi pri društvu-in Slovenskem Domu. K sklepu lepo pozdravljam vso moje znance in prijatelje po širni Ameriki ira drugod. Frank Masle. Cleveland, O. "Kaj takega ,pa še ne," boste rekli po Uprizoritvi Pavel Golia-vega "Jurčka", pravljice v štirih dejanjih, katerega v p ri zorijo učenci Slovenske šole S. N. Doma, v nedeljo popoldne ob 3. uri, dne 20. decembra, letos, na odru avdiitorija SND korist solnega sklada. Po predstavi nastopi tudi Miklavž, ki smo ga že obvestili in povabili. da. pride rz daljne Alaske v Cleveland v SND, da obdaru- je Ipridne učence, pa tudi druge, če (boste kaj pridni, in če bo kaj naslovljenega na vas. Vstopnice za "Jurčka", ki stanejo sami o 25^ so v (pred-prodaji pri vseli- zastopnikih društev Prosvetnega klub a SND, pri učencih in drugih šoli naklonjenih strankah. Sezite po vbtofpnicah sedaj, čaka vas prijetno presenečenje za mf.io r*vo-to denar ja. Erazem Gorše, * a j ni;k pros vet n ega kluba SND. Hujši od cigana. Pred dnevi je prišel v cigansko naselbino Učakovce pri Voni-ci v Beli krajini neznan, okrog 34 let star, močan moški, o katerem so vedeli cigani le, da ga kličejo Joso in da je mesarski pomočnik. Joso je prišel v cigansko vas pijan ter je nosil s seboj mnogo obleke. Ves omamljen se je znašel slednjič v bajti cigana Antona Hudo-roviča, kjer je potegnil samokres in začel streljati ker mu cigan ni hotel prodati dveh parov čevljev. Le kje naj bi jih cigan vzel! Ciganom se je posrečilo Josa ukrotiti in ga spraviti iz vasi, kamor pa so kmalu prišli orožniki, ki so našli pri ciganu Hudoroviču obleko in jo zaplenili. Josa ni bilo na spregled. vee Susačan izumil smrtne žarke? Neki mladenič na Šušaku zatrjuje da je izumil smrtne žarke, ki ubijejo vsako živo bitje na razdalji 100 do 150 km. Fant je star šele 17 let in bodo smrtni žarki najbrž samo plod njegove bujne domišljije. Najstarejša žena v Toplici je umrla. Mladina je dobra in slaba, u-zorna in pokvarjena, v splošnem pa zelo samozavestna, kot priča naprimer nasledtnji dogodek, ki se je nedavna primeril v New Yoriku. Po newyorskih ulicah se je izprehajal mlad kato4iš>ki kaplan. |K)ln viških ciljev in zavedajoč se svojega vzvišenega poklica. • BiH je take volje, da je hotel vse dobro pohvaliti, vse ,slabo ozmerjati, vse- Ssrivo poravnati. Naepkrat zagleda mladega J fanttiča, Iki je baš stopil iz pe-t kari je z debelim zavojem v roki. — Priden fant. — si je mislil kaplan. — Materi pomaga. Namesto nje je šel v peka ri jo po kruh. Fantiček sede na stopnice, razvije papir in položi velik ketk na .koiena. Na to -oslini prste, ,prične z nohti luščiti rozine iz ke(ka ter jih bas at i v usta. Kaplana je navdalo sveto o-gorčenje. St-Qipi k fantu, grdo ga pogleda ter prične kar na cesti svojo pridigo: — Fa/nt, to pa ni prav. to je greh. Ali mar misliš, da ni greh, luščiti rozine iz keksa ' Fam/t ga nefkaj časa ogleduje, potem pa pravi resno in važno : — Prvič, te to čisto nič ne briga. Drugič, sem jaz prote-stantovske vere, rae pa katoliške; in tretjič: mati mi je rekla, naj 'kupim 'kek, v katerem ne bo nobenih rozin. Star pregovor pravi: — Dež pada na vse enako: na bogati-fio in na reveže. Razlika je le ta, da imajo v takem sflučaju bogatini vedno marelo pri rokah. Nekatere ženske so trmaste, Strašansko trmaste, posebno če si vfbijejo kakšno stvar v glavo. Ta ali ona naprimer zahrepe-l: L po novem klobuku. Imela ga bo, pa če se desetkrat zaporedoma «na glavo po- V 108 letu življenja je umrla Stevanka Savičeva, kmetica iz Mačk ovca, najstarejša žena v . . ..v , , , , rn i - U vi • w eta'vfls in ii črno na belem do-vsej Toplici. Rodila se je leta!,____ 1828, ko je bila stara 25 let se je poročila in vse svoje življenje ni bila nikdar bolna in nikdar ni zavživala kakih zdravil. Ostala je čila in zdrava do kraja svojega dolgega življenja. Njena smrt je bila lahka. Zaspala je in se ni več prebudila. SVOJI K SVOJIM! Williams FURNITURE Store 254 First Avenue, cor. 15th St., New York City < SLOVENSKO PODJETJE) VSE ZA VAŠ DOM EVERYHTING FOR YOUR HOME OPREMITE SVOJ DOM ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN SI OGLEJTE NAS NOVELTY ODDELEK UPORABNIH DAROV ZA VSAK DOM KO ZMERNIH CENAH "PLAČEVANJA SE PKiCNO PO NOVEM LET L" CASH or CREDIT Trgovina je odprta vsfck dan do 9. ure zvečer. Ob sobotah do 10. zvečer. ZA GOTOV DENAR ALI NA OBROKE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO ža $ 2.55 _________________ Din. 1M S 5.08 ________________ Din. 200 9 7.20 ------------------- Din. 300 $1L70 ------------------ Din. 500 $23.00 ------------------- Din. 1000 $45.00 ------------------- Din. V ITALIJO Za $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $1*7.50 Lir 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1600 Lir 2000 Lir 3000 F« KMK BE CmrmBEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE POm^ŽENE 8PEEMEUB1 GORI ALi DOLI Za Izplačilo vetjih zneskov lcet zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH •Urah dovoljujemo 6e boljše pogoj«. IZPLAČILA V'AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo 1 5.— morate poslati_____________________$«.78 " * $15.— • $20,— " .......................S16.85 _________$10.— ...........$21^- "ii11II..... ~:.<$lso -doM-' v štorom kroju tsplo«lc t dolor]lb. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PR1- STOJPrNO «1_ SLOVENIG PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda9' S10 WEST 1«m STREET NEW TORE, N. r kažeš, da nimaš denarja. Najprej zaene po ovinki h:— Joj, 'kako lep klobuk sem videla danes... Pa £e drag ni. Dva dolarja devettmdevetdeset. . . In. tako naprej. Mož ji odločno reče, da ga ne more knpiti. Taferat se pa začne komedija-. Preljniba ženiea dogaaija, da je strah. Nekatere so take, da jili začne krč lomiti. Nekatere padejo ob taki priliki tirdi v nezavest. V tem slučaju je trefoa ati po zdravnika ali pa odšteti denar za klobuk. Najbolje je takoj odšteti denar, kajti z zdravnikom so zvečani trojni stroški: aclravnika je treba plačati, (knpifti zdravila v apoteiki in slednjič kupiti klobuk. Mlad Američaiiki so priporočali. naj Ikupi Iritso, češ, da bi-jo moraJla prav za prav že davno imeti. — Česnu neki? — se je za čudila, — saj bi pe vedela, kaj početi z njo. Moderni čJo>vek ne potrebuje noibene hiše. Rodi se na kliniki, ^vzgoje ga v ipenzijo-aotu, zarooi se v avtotnobil«, poroči v cerkvi, je v realtavra-ciji, dopokhieve preživlja »a športnih i^rižčili, popoldnen-e pri kartah, večerja: pa v kinu ^li baru. Ko pa umre, gta vpe-pele v krematoriju. Vee, kaT potrebuje modeli človek, je garaža s poete* j o in Ikoipolnico. New York,- Friday/ December 4, 1 936 THE ITABGEST SLUTENE DULY IN VJ3M DRAGO ft: 44 Pa povejte vi to, prva klop!" je dejal profesor in pokazal s prstom na Brifaka. Ta se je dvignil, pogledal najprej profesorja za katedrom, nato tablo, nazadnje je sklon H glavo in dejal tiho, da se je komaj eulo: AtXe vem!" in sedel. '4Kako se pišete?" je vzkipel profesor za katedrom. REPETENT BRIFAK nil glavo k meni. like rjave oči, ki so bile takoj prvi hip, ko me je pogledal, polne nekega zadržanega, prikritega strahu in nezaupanja. .Zaradi tega izraza v njegovih -ieeh se nisem mogel otresti občutka, da mi Brifak ne zaupa svojega svinčnika. Pa še dru- malenkostne okornosti so bi. "H! ifak,,, je odgovoril vpra- le, ki so me v tem potrjevale, šani polglasno med vstajanjem "Svinčnik? (V a je prišel -sam ponj. Primaknil se je blizu h klopi. Bile so ga same oči, velike, nezaupljive oči. 14Kje imaš moj svinčnik?" Imel je ve-'je opazoval, šlo malodane na smeh. Profefcor latinščine je bil dober človek, predober za profesorja. *4 Tukaj se in i je pritožil vaš tovariš, da mu je zmanjkala latinska čitanka. Kdo mu jo je vzel?" Nihče se ni javil. Profesor je začel izpraševati vsakogar posebej. Meti prvimi je bil tudi Jakob Koren. 4'Koren, odkod imate vi svojo knjigo* Pred dnevi, se spo-miujam, je še niste imeli." "Kupil sem jo. Od Verbaj-sovega brata, ki je akademik." Vse bi bilo v redu, da ni v tem vstal Verbajs in izjavil, da nima nobenega brata. "Odkod torej imate svojo knjigo." "Kupil sem jo od nekega akademika. Mislil sem, da je Vei ha j sov brat. Ukradel je nisem!" 44Prav." Profesor je izpraše-Vcfl dalje — brez uspeha. Ob koncu se ie še enkrat obrnil k razredu: "Kdor jo je vzel, naj jo vrne, sicer se zanj vsa stvar ne bo lepo iztekla!" Jakob Koren je bil visok, suh človek z drobno glavo. ! redno velikim nosom. Bil je da s svojo nesramnostjo ne bo-1 je vprašal tiho, da sem ga ko-j majhnimi, ostrimi očmi in iz-ste pri meni opravili ničesar."1 maj razumel. Pavel Brifak je bU k metis k i Oprostil «f mu in n,u sin, doma nekje z Dolenjskega. ivrni • "akar se brez ,K>se<,° Bil je majhne postave, sklju- »» svoj sedež čen, bled v obraz. Na >ebi je imel ponošeno obleko z ozkimi, za spoznanje prekratkimi hlačami. Tudi kravata, površno zadrgnjena v droben vozel je bila črna in oguljena. Sedei je v svoji klopi med poukom kakor tudi v odmoru. Z nikomer se ni družil. In tudi nihče se ni opazil, kot bi ga ne bilo. Nihče ga ni omenjal v pogovorih, nihče ni vpraševal po njem. Zjutraj je prvi sedel v svoji klopi in opoldne je zadnji odhajati iz razreda. Bil je za nas torej nekaj, kar že samo po sebi spada k razredu, neke vrste pohištvo, ki ga - nihče ne opazi. Po vrhu vsega je bil Brifak še repetent, torej novink, brez znancev in tovarišije, to je bil tudi eden izmed vzrokov izotiraaosti v razredu. Zdaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: profesor se je proti vsakemu pričakovanju o-bregnil ob ta 44kos pohištva", ob 44prvo klop", govoril o neki skrivnostni44aferi z nekim profesorjem" o neki živčnosti in razburjenosti, o tem, da Brifaka v konferenčni sobi vsi poznajo itd., in nam opisal Brifaka s popolnoma droge strani, kot osebnost in ne kot predmet, kot živo osebnost, ki ima za seboj že neke zelo zanimive "afere", ki je znana med profesorji itd., skratka: opozoril nas je na to, da živi med nami tudi — Brifak. Ko je profesor odšel iz razreda, se je zbralo okoli 44 prve klopi" dokaj ljudi, ki bi radi potolažili svojo radovednost in izvedeli kaj novega. Toda Brifak ni bil človek, ki bi jim znal ustreči. Momljal .je nekaj skozi zobe in gledal v klop. Oe je kaj odgovoril, je odgovoril odsekano in kratko. Tako je o-stal za razred spet isti nezanimivi Brifak, kot je bil poprej, in pri njegovi klopi se ni nihče več ustavljal. " Posodi mi svinčnik* Brifak" sem ga poprosil ob neki priliki. Bilo je prvič, da sem govoril ž njim* Sedel je kot ponavadi v svoji klopi, sključen je gledal nepremično nekam predse in gledal velik kos črnega kruha. Ko sem ga zagovoril, Se je zdrznil, in dvig Ti>to dopoldne pa se je Brifak čisto spremenil. Nič verni sedel na svojem mestu v prvi klopi, sključen in tih, nič več ni brez besede buljil preJse kot izgubljena stvar, tudi bledica mu je izginila z obraza. Hodil je po razredu sem in tja, se mešal v gruče sošolcev, ki so o čem razpravljali, pazno poslušal, o čem govore, pogovorov se pa sam seveda ni udeleževali. (e je hodil, je delal kratke in nagle korake, kot bi se mu mudilo Bog ve kam. Zdaj pa zdaj se je za hip ustavil razburjeno zamahnil, kot bi hotel samemu seibi kaj dopovedati. Oči so mn neprestano mrzlično begale po razredu, ne da bi se mu pogled kje ustavil. 44Kaj pa je Brifaku danes?"' me je vprašal nekdo, ki je tudi opazil nenavadno Brifakovo obnašanje.44Kot bi nekaj iskal, in ves razburjen je, poglej ga, kako je rdeč v obraz!" Ko je zazvonilo, je izginil Brifak na hodnik. Radoveden, kaj bo tam počel, sem stopil za njim. Hitel je vzdolž hodnika, na koncu pa trčil v profesorja. Začel mu je hitro nekaj pripovedovati, pri tem pa ni pozabil deJati majhnih, nervoznih kretenj, tako da je človeku, ki .ura eden iznu*d onih ljudi, ki niso nikjer kdo ve kaj priljubljeni, ki so bolj za zdražbo kot za družbo. Korenv in prepir, to je bilo eno. V marsičem je bil pravo Brifakovo nasprotje. Povsod je'bil poleg, pa najsi je bil potreben ali ne. Udeleževal se je vseh razgovorov, povsod hotel imeti glavno besedo, se kregal in zmerjal. Videl je, da v razredu ni priljubljen, zato je bil še bolj u jedi j i v. kot bi bil pa morda durgače. Ko se je tisti dan latinska ura nehala, je Koren vrgel knjigo pod klop in šel iz razreda. Tedaj se je približal Brifak. 44Kam je dal knjigo?" 44Pod klopjo je." Naglo jo je vzel v roke in jo pričel ogledovati. "Moja je bila čisto nova, tej pa manjka hrbet. In tu je podita s tinto. Ta ne bo moja." Z drhtečimi prsti je listal po njej. (ez čas "se je nenadoma ustavil in mi pomolil knjigo: 44Poglej!" Na zadnji strani sta bili s svinčnikom natiskani veliki črki. P. B. 4 4 Moja je, moja. Pred včerajšnjim sem to naslikal med latinščino. Pavel Brifak. In kakšna je zdaj! Novo sem kupil v knjigami, čisto novo," se mu je utrgalo in mislil sem, da se bo roz jokal. 44Poglej! Hrbet ji je odtrgal, tu, kjer je stalo ime, je polil črnilo, da se ne bi videlo, to, tu na zadnji strani pa je spi-* gledal." Umaknil se je v svojo klop. Nekaj časa je molče opazoval knjigo, nakar jo je spravil v aktovko. V tem pa se je pokazal p ri vratih Koren, ko je opazil, da si je Brifak vzel knjigo nazaj, mu je kri planila v obraz in umaknil se je naglo spet iz razreda. Brifak ga ni opazil. Sedel je v svojji klopi, sključen in strmel predse, ne da bi vzbujal pozornost, le licai so mu nekam vročično žarela Brifaka drugi dan ni bilo v šolo. Ni ga bilo dva, ni ga bilo tri, štiri in pet dni. Njegov sedež je bil prazen, nihče ga ni pogrešal, nihče ni omenjal njegove odsotnosti, kot bi ga nikoli ne bilo v tem razredu. Le Koren ga ni mogel — vsaj s]>očetka ne — pozabiti. Večkrat sem ga zasačil, kako se je oziral po praznem Brifakovem mestu, kako se je prečesto zdrznil ob besedici: "Brifak!" ki io je sleherno jutro oznanil Bri-fakov sosed, češ. da manjka. Minila je zima, v zatohlo šolsko sobo je že tu in tam posijalo prijetno pomladansko sonce, toda Brifaka še ni hotelo biti. Nihče ni vedel, kaj mu je. kje je in ali misli sploh še uriti — niti profesorji ne. Slučaj pa je nanesel, da sem bil ravno jaz tisti, ki sem zvedel prvi, kaj je z Brifakom. V parku sem srečal po dolgem času spet svojega znanca. 44Ali ni hodil s teboj v šolo neki Brifak ?" je vprašal kar precej, brez uvoda. 44Hodil! Zakaj vprašaš?" 44A, nič. Kar tako!" je pričel prav gostobesedno.4 4 Včasih — pred dvema letoma je bil moj sošolec. Posrečen človek, kaj * — Eno kolesce mu zmanj- Prijava za socijalno-varnostni račun. Tiskovine za zaposlenčevel pisarn (typing centers), na-prijave (employee application j meščenill v prvo-klasnih pošt- forms) so bile razdeljene dne 24. novembra in s tem so Združene države začele izvajati svoj program za zaščito vseh onih, ki dobivajo mezde ali plače, pred pomanjkanjem in negotovostjo v njihovih starih letih. Na podlagi teh prijav bo federalna oblast — Social Security Board — nakazala številke za socijalno-varnostni račun (Social Security Account numbers) kakim 26,000,000 v industriji in trgovini, razun v takih poklicih, ki so po zakonu izrecno izvzeti. Kot se pričakuje, bo ta starostno-poKojninski sistem končno vključeval! približno 40,000,000 delavcev. Ljudje, zaposleni v industri-jalnih ali trgovskih podjetjih, so morali dobiti od svojih delodajalcev iztis tiskovine Form SS-5. ki nosi naslov "Application for Account Number" (prijava za računsko številko), skupaj z letakom, ki razlaga določbe onega odstavka socijal-no-varnostnega zakona (Social Security Act), ki se bavi s starostnimi pokojninami (old age benefits). Ako kak delavec ni še dobil take tiskovine, naj se poda takoj na bližnji poštni u-rad. kjer jo lahko dobi. Vsak vpravičeni delavee naj izpolni eno od teli prijavnih tiskovin in jo povrne pred dnem 5. decembra. Ako kdo fnih uradih sirom dežele. V teh centralnih pisarnah se napravi začetni zapis o vseh pri- ime, njegov naslov, ime in naslov njegovega sedanjega delodajalca, delavčeva starost, kdaj in kje se je rodil, polno ime očeta, materino dekliško ime. javljenih informacijah in se po- in njegovo pleme (barva) ter tem ta zapis skupaj z izvirno prijavo odpošlje na veliki centralni zapisni urad, ki ga federalna oblast otvarja v Baltimore, Md. Centralne pisarne pripravijo tudi identifikacijske listke, potrjujoče, da je bila računska številka nakazana do-tičnemu delavcu. Njegov listek, imajoč njegovo računsko številko, se vpošlje delavcu po isti poti, po kateri je vložil svojo prijavo. Ako je kak delavec v dvomu, dali ima on izpolniti tiskovino ali ne, za Board poziva, naj vendarle izpolni in vpošlje tiskovino; Board bo potem določil, da-li naj dobi Številko za socijalno-varnostni račun. Delavci, ki ne dobijo računsko številko, so: Poljedelski delavci; spcU. Ta informacija se smatra za zaupno. Na podlagi informacije, podane v delavčevi prijavni tiskovini, se otvori starostno-pokojninski račun (old age benefits account) za vsakega posameznega delavca. Vsled teh računov bodo milijoni delavcev čim dosežejo starost 65 let, dobivali od zakladnice Združenih držav mesečna pokojninska plačila za vse ostalo življenje. Ta plačila bodo segala od $10 do $85 na mesec, kar je odvisno od tega, koliko je delavec zaslužil od 1. januarja 1927 do onega časa. ko bo 05 let star. Ako umre pred starost jo 65 let, se njegovi zapuščini izplača vsota (lump sum) znašajoča .°> in pol odstotkov zaslužkov. Ako umre potem, ko je Uastniki in moštvo na ladjah .začel dobivati mesečne starost- dokumentiranili pod zakoni Združenih držav ali drugih dežel; Hišni delavci v privatnih družinah; Delavci slučajno zaposleni izven delodajalčeve obrt: ali posla; Uslužbenci Združenih držav ali niihovih ustanov oziroma f ne pokojnine, njegova zapuščina dobi vsoto, ki preostane, ako se vsa prejeta mesečna pokojninska plačila odštejejo od zneska, ki jo enak tri in pol odstotkom skupnih mezd, zapisanih v socijalno-v arnostnem računu. V nekaterih slučajih se zgodi, da kdo nima minimalnega ne želi, da bi njegova prijava I držav in njihovih ustanov;! zj^ka („1 $2000 zapisanega šla skozi roke delodajalca, sme! Df!avc^. kl P ZP~ j kot skupno vsoto svojih mezd, j lezmearski pokojninski zakon jm vsled tega ni vpravieen do , od 1. 1935; j mesečnih pokojnin. Taki de- i Uslužbenci v ne-koristnost-j lavci, kakor tudi oni, ki niso nili ustanovah, organiziranih in j bili zaposleni v vsaj petih raz- poslužiti se četvero drugih načinov, da jo vpošlie: 1. More osebno prinesti izpolnjeno tiskovino na poštni urad. 2. More vposlati prijavo sko ka. se ti ne zdi? Tisto parter i zi ^elavsko organizacijo, kjer je ziveno. \ se s, zene preveč • vHanj<>n. k srcu — m esroist! — Lam sel <> ^r________•...... k srcu — in egoist! — Lani je spri s svojim razreduikoip jbrez poštnine — s Prahom, rečem ti, kako sta s«' kregala! Potlej ga seveda >. More vročiti jo pismonoŠ*, tri tedne ni bilo v šolo in, kaj misliš, kje je~b iTC — Na preiskovalnem oddelku. Za urno-1 bolne. — Tn letos pozimi spet; grem z nekim juristom v bolnišnico, na preiskovalnega in kaj misliš, koga najdem? — Brifaka. Sedi tam kot kup nesreče. Ko me zagleda, vstane in pride bližje — stavim, da me je spoznal — in začne nekaj lia-lucinirati o latinski čitanki, ki mu jo je nekdo ukradel." "O latinski čitanki?" "Ja, in ves čas sprašuje: 44 Ali moreš razumeti? Tn ves čas ti trobi to eno in isto." C 'ez nekaj trenutkov sem srečal gručo sošolcev. Seveda sem jim začel govoriti o Brifa-kovi zgodbi. Ko sem končal, sem opazil, da stoji na desni izven gruče Koren, ki ga prej nisem bil opazil. Kri mu je zalila obraz, obrnil se je in brez besede odšel. . 41 Kako praviš, da govori ves čas?" so me spraševali v arruči. 41 Ali moreš razumeti?" pripoveduje. 44Sošolci — in ti u-krade knjigo!'* 4. Moro vposlati jo po pošti, brez poštnine, a* zaprti kuverti, naslovljeni na "Po?+r»aster, Local." Izpolnjene tiskovine, ki jih poštni urad dobi. se od tam odpravijo na 1,072 centralnih nili koledarskih letih po 1. 1936 in pred dosego 65. lota, dobijo enkratno plačilo, ki jo enako 3 oairoma za preprečenje kruto-! in pol odstotkom skupnih mezd upravi jenih izključno za verske, dobrodelno, znanstvene, književne ali prosvetne svrlie otrokom in zi va- st i napram lim: Osebe, ki zaposlujejo samn sobo. to je, ki no delajo zt\ ni-kakega delodajalca. V prijavni tiskovini, ki jo delavec izpolni, se od njega zahtevajo le nekatere bistvene informacije, kot njegovo polno v njihovem socijalno-varnost-nem računu. Social Security Board je ustanovil podružnico (field offices) v 105 mestih širom dežele in iste morejo odgovoriti na vsa vprašanja, vstavljena na nje glede starostnih pokojnin. NOVA AMERIŠKA BOJNA LADJA Slika, ki je bila posneta pod Brooklynskim mostom, nam predstavlja najnovejšo ameriško bojno ladjo "Erie", ki j? ni ivJetu »«> spremljal i/.lelnike MILAX KKKHOVir. član newyorSkegn Ursula Cunard Line: na «lru«T-m ALFRED MARKTS. ki je i stota k<> T-lan uewy»»rSk»>;ni urada : na tretjem pa I1KNRX WEBER, član cikaskcjra urada ('unnrd Line. Za vst' iHMli-ithnnsti glede cen, potnih listov. iHivratuih dovoljenj itd.. se obrnite na : POTNIŠKI ODDELEK 21S WEST 18th STREET "GLAS NARODA" NEW YORK, N. Y. SHIPPING NEWS Na parnlkih, ki so debelo tiskani, H vrše t domovino izleti pod velstvom izkušenega spremljevalca. sebne vrste. Priznanje v njem je kaj zmedeno, zgodba njegove mladosti je kaj dolgovezna, mnogo je v njih moraliziranja, mnogo religije in sočutja Ž njegovimi žrtvami. Samo ob sebi ln potem se z Matusko pogovarjata. Res je težko določiti tu mejo med simulirano in pravo blaznostjo. Toda Matuska je poleg vse svoje domnevne premetenosti ženskega obraza ne bi mogla nikdar pozabiti. Sedaj pa imam ne" zanimala neka ameriška pojasnilo o njem. Da, — tako mora " Jurij Prost" izgledati, j založba. Te dni jih je kupilo \ teh velikih, zlato žarečih očeh leži sreča in bolečina ženske| Hearstovo založništvo za o-dtise. In tudi mož te žene mora biti pravi u metnik. I>ru- kroglo vsoto 10,000 dolarjev, gače teh oči ne bi mogel tako naslikati. Prosim, sedite k čemu bi potreboval na smrt ob-meni. O tem zanimivem človeku mi morate kaj povedati, sojeni človek toliko denarja? Saj imate čas?" Da ostavi svojim otrokom ne- milo volj, da vam morem povedati povest tega mladega kaj za prvo silo? Da poskrbi IMmi- j za bedne sirote svojih žrtev? Zopet sedeta k mizi in Hartman v kratkih besedah pripo-jXe! Za 9.000 dolarjev, je od- postavijo ob iaduktu, kra- umevno, da se je za te "oporni- gotovo tudi zares blazen. Če Aopei seaeia k mizi in .Hartman v kratkdi besedah pnpo- Xe! Za 9.000 dola veduje, kako sta se Džorž in Gita našla, o dolgoletnih Džor- roest tisoč mark. Z vašim odkritjem je vrednost na rast la. Tn če nii hočete prepustiti tudi otroško glavo, , o tudi kupim. Zelo g*-m vam hvaležna, dr. ste mi povedali to povest." 14 Ml'll osti ji va gos p;i, osrečujete me zaradi mojih prijateljev." Z ljubeznivim pogledom mu ponudi roko. "Zvest in požrtvovalen prijatelj ste. Tega za vašim duhovitim zaničevalnim smehom ne bi pričakovala. Za ta zaničevala i pogled pa vam hočem takoj dati še novo priložnost: kaj bi dala, da bi smela to povest povedati svojim peznan-eem?" lil gospa globoko vzdihne. Hartman se zasmeje. "Milostijiva gospa — samo tri mesece morate molčati." "Samo?" pravi nestrpno. "To je eela večnost, dragi moj. Toda obljubiti mi morate, da bom jaz prva. ki bo smela o tem govoriti." "Moja beseda na to." "In še nekaj. Zelo rada bi se spoznala z mlado gospo. Kar gori v meni, da jo spoznam. Morate jo pripeljati k meni, ali pa mene k njej." "Boljše bo, da jo pripeljem k vam." "Pa kmalu. Kadar se pri nas ženskah zbudi zanimanje za kakega človeka, potem nas ne zapusti tako kmalu." "Določite samo »» ju strašne katastrofe, ki jo je sam povzročil, spomenik, njim na čast, ki jih je tu umoril. O-•stanck pa naj prejme njegov odvetnik, ki je pri razpravi ta- ne upoštevano "Leona" je še dovolj drugih stvari, ki upravi-čujejo človeka do te sodbe. Njegova bolna manija da bi se držal v središču dogodkov, bi ne bila niti pri najbolj asocialnem tipu zločinca več normalna. Ne glede na ogromni spomenik pri Blatorbagvju označuje to abnormalnost tudi njegova strašna nečimernoist. V zadnjem času si je omislil dolgo brado — da bi bil videti bolj časti ji v. Z valovito brado in v črnem oblačilu hoče stopiti pod vislice. Strašno hi bilo, pravi, če bi mu tega ne dovolili. Tn se joče sam "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. 5. deecmbra: Vulcan ia v Trat 9. decembra: Norma ud ie v Havre Berengaria v Cherb< u^g 12. deecmbra: Hex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen Washington v Havre 10. decembra: Queen Mary v Cherbourg -6. decembra: Nornmndle v Havre ">. januarja : riiamplaiii v Havre R«'rengaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre 0. januarja: Saturnia v Trieste I^ifayette v Havre K!, januarja: Washington v Havre Aqnitania v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen 16. januarja: Rex v Genoa Paris v Huvre 20. januarja: Berengaria v Cherbourg 22. januarja r Europa v Bremen 23. januarja: Conte tli Savoia v Genoa Chatnplain v Havre 27. januarja : Aqnitania v Cherbourg Manhattan v Harre H. februarja : Bremen v Bremen Ilerengaria v Cherbourg H. februarja: Paris y Havre Ilex v Genoa .>. februarja • Europa v Bremen 10. februarja : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 33. februarja: Conte di Savoia v Genoa 10. februarja : Bremen v Bremen 20. februarja: Ite de France v Havre Saturnia v Trst 24. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 20. februarja : Knropa v Bremen L'7. februarja : Paris v Ha\re Hex v Genoa ko lepo govoril, da je grešnika zase, da je mogel izgubiti tisti kos vrvi, ki bi ši nego v avstrijskih ne more razumeti, da bi mogla biti usmrtitev kaj drugega nego priložnost, da se postavi ])red ljudmi. Zdi se, ez..........L— v najfinejše usnje vez ....1.20 v najfinejše usnje trda vez 1.50 ▼ bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............1.— v najfinejše nsnje vez. ....1.50 ▼ najfinejše uasje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez.....L— Slavs Bogu, a mir ljudem fina ves. ............ .L50 najfinejša vez.............1.60 Zvončec nebeški, v platno...... .80 fina vez. .................1.— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnlee vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnlee vezano ........JO v belo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino veeano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino nsnje vezano.......130 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano......1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ......1.46 r> KNJIGARNA "GLAS NARODA in 3 usmrtitve ženskih osob. Polovico teh oseb so obglavili iz političnih razlogov, med njimi eno žensko. Med moškimi obglavljenci jih je bilo 59 v starosti od 15 do 30 leta, eden pa je štel več nego 70 let. Dve izmed usmrčenih žensk sta šteli tudi 15 do 30 let. NEGA ROK Glavrn pogoj za lepo roko je ta, da pazimo na njeno čistost. Ko je gospodinja v kuhinji o-pravrla svoje delo, ji bo zelo koristilo. Če si roke odgrne s sokom ali lupino limone, kajti to razstopi vse, kar se je roke ined delom prijelo. Dlan in hrbet roke je treba potem skrbno odgrniti z glicerinom, glicerin se vtre v kožo in jo napravi mehko ter voljno. Tudi sok kumaric se je izkazal za zelo koristen lepotni pripomoček. V A M FORM A: San Francisco, Jacob Lausbin ''OLORADO: Pueblo, I'erer Cull*, A. Saftlt Wals« nburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis. Fr. Zupančič. 'ILLINOIS: Chicago, J. HevČIČ. J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero. ln Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Satle, J. Si>eUch M u scout a b. Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: liirard in okolica, Joseph Močnik MAHTLAXD: Kltzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Cliisholm. Frank Gouže Ely. Jos. J. Feshel Eveleth, Louis Goufte Gilbert, Louis Vessel Hihbiug, John PovSe Virgina, Frank Brvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW TORE: Gowanda, Karl Strnlsha TjttiA Fall*. Frank Maal* 'OHIO: Barber ton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-lincer. Jacob Remlk. John Slannik GIrard. Anton Naxode Lorain, Louis Balant, John Krmse Youngstown, Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA : Bronghton, Anton Ipavec Conemaugli, J, Brezo vee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supanill Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown. John Polanta , Krayn, Ant. Taužeij Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žnst Pittsburgh, J. Pogatar, Philip Prt- gar Steel Ion, A. Uren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Stik Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Dlamondvilie, Joe Rolich Vsak zastopnik Izda potrdilo trn sveto, katero Je prejel. Zastopnike toplo priporočamo. UPRAVA T.IJW NARODA" Pišite nam za cene voznih listov, reservadjo kabin ln pojasnila za potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Y«fc <>oooc