Okraj Cuyahoga nosi na relifu tujce, ki stanejo na tisoče dolarjev Cleveland, O. — Skoro 2,000 cseb je na relifu v okraju Cuyahoga, ki niso od tukaj doma. Vzdrževanje teh ljudi stane okraj, na mesec vse do $16,000. Okrajna relifna direktorica Miss Greve je podala statistiko, v kateri pravi, da pride na tispče ljudi v Cleveland iz drugih krajev za delom. Nekatere je privabilo sem, ker so slišali, da se tukaj lahko dobi WPA delo. Drugi so slišali, da so tukaj jako dobri ljudje," ki radi skrbe za revne. Tako so ti ljudje prišli sem, dela niso našli in šli so na relif. Miss Greve trdi, da se zavrne do 125 družin na mesec nazaj in se jih pošlje, odkoder so prišli in če se dožene, da imajo ti ljudje svojo domovinsko pravico v dotičnih državah. Toda več kot polovico se jih upre in ne marajo nazaj. Dosti jih je, ki res gredo nazaj, pa se zopet vrnejo, z otroci in z vsem, kar posedujejo, naloženo na kakem starem avtu. Ne marajo se vrniti domov ali nazaj, ker jih doma čaka samo lakota. -o- Rusija in Romunska v sporazumu Bucharest, 6. marca. — V sovjetskem poslaništvu se je dala v javnost vest, da pride-v kratkem sem sovjetski komisar zunanjih zadev, Molotov, ki bo z Romunsko podpisal nenapadalno pogodbo. Vsa Evropa napeto čaka, če bo do tega res prišlo, ker se je splošno pričakovalo, da bo Rusija udarila preko Romunske na Balkan. Radi tega vzdržuje Romunska na ruski meji močno armado. Govori se, da bo Rusija odnehala s težnjami proti Balkanu, ker so balkanske države odločene nastopiti proti tej nameri in ker jih v tem podpira tudi Italija. AMERIŠKI PEČAT V DONAVI Belgrad. — Delavci, ki čistijo strugo Donave blizu Belgrada, so našlj v pesku ameriški pečat, ki nosi napis: "U. S. Legation to Serbia." Pečat je najbrže vrgel v vodo kak član ameriškega poslaništva, ko so Avstrijci leta 1914 napadli Belgrad in se je selila srbska vlada z vsemi poslaništvi iz mesta. V Jugoslaviji upajo, da Anglija ne bo popustila jiapram Italiji Belgrad. — Jugoslovansko ča. sopisje je splošno mnenja, da se bo delikatna zadeva radi premogovne blokade poravnala mirnim potom med Anglijo in Italijo. Tudi iz Rima prihajajo poročila, da je protest od strani Italije bolj splošnega kot osebnega pomena. Italija si prizadeva, da bi ostal Balkan miren in da zasledujejo balkanske države tudi vnaprej nevtralno politiko. Poroča se tudi, da je položaj med Nemčijo in Italijo precej napet. Ko so .se nemške čete v februarju pomikale proti vzhodu preko zasedenega ozemlja, so se naenkrat obrnile proti jugu v Avstrijo. Nemčija je tudi ukazala, da se preneha z gradnjo 150 letal za Italijo, ki jih je naročila v Pragi. Mnogo poljskih vojnih ujetnikov je zaposlenih na gradnji utrdb v južni Avstriji. Narod v Jugoslaviji je pa splošno mnenja, da je spor med Anglijo in Italijo zelo nevaren ter upajo, da se bo prestiž, ki ga je Anglija izgubila na Balkanu, ker je popustila Italiji pri zavo-jevanju Etijopije zopet povrnil, če ostane Anglija v najnovejšem sporu odločna. -o—- Vojna bo rešila problem brezposelnosti v Kanadi Ottawa, Kanada. — Kanadske oblasti trdijo, da je vojna v Evropi in kolikor jo je-deležna Kanada, toliko vplivala na položaj v deželi, da ne bo do poletja v Kanadi nobene brezposelnosti. Brez dela bodo samo stari in telesno pohabljeni, pa taki, ki nikdar ne marajo delati. V februarju je bilo v Kanadi mnogo več zaposlenih-kot lanskega februarja. Relifna lista se je pa znižala od 190,000 oseb na 140,000 in se upa do konca leta to še izdatno znižati. Za vse to je pa odgovorna vojna. Kanada je izdala v zadnjih devetih letih $900,000,000 za relif. Za vojno bo pa potrošila v enem letu najmanj $600,000,-000, poleg $100,000,000, kar prispeva angleška vlada za razne potrebščine. Tako bo torej Kanada v enem letu rešila vprašanje brezposelnosti^ katerega ni mogla rešiti skoro v desetih letih. Nesreča ne počiva Frank Mihelič, 1015 E. 61st St. je tako nesrečno padel na pločniku, da so ga morali odpeljati v Mount Sinai bolnišnico. Upamo, da bo kmalu okreval. Pogreb Frank Palčiča V soboto zjutraj ob 8:30 se vrši pogreb Frank Palčiča iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Pogrebna maša bo ob devetih v cerkvi sv. Pavla na 4J). cesti, pokopan bo pa na Kalvariji. Sodnik na potu v vladno ječo New York — Martin T. Man-ton, ki je bil še do enega leta nazaj smatran kot eden najodli-čnejših juristov v Zed. državah,' načelnik federalnega okrožnega I prizivnega sodišča, je na potu V| ječo v Lewisburg, Pa. Nekoč; smatran za milijonarja, cenjen in spoštovan v najvišjih krogih, je danes . navaden kaznjenec. Spoznan je bil krivim, da je jemal podkupnino ter za denar odločeval razsodbe, kakor je kdo hotel. Obsojen je bil na dve leti zapora. Kako ga bodo sprejeli jetniki, katerih je mnogo on sam poslal v ječo? Jugoslovanski dijak dokazuje, kaj se pravi trdo učenje Cleveland, O. — Na Collin-woodski višjj šoli je dijak Edvard Kužnik, ki je prišel iz Jugoslavije lanskega oktobra. Strme ga poslušajo njegovi ameriški sošolci, ko jim pripoveduje, da se je moral v Jugoslaviji učiti polnih 17 predmetov na dan, kar je v primeri z ameriškim učnim redom ogromno delo. Tukaj imajo dijaki po štiri predmete, pa se še pritožujejo, da so preobloženi. Edvard fantom pripoveduje, da se je učil naslednjih predmetov: zemljepisja, računstva, fizike, kemije, francoščine, grščine, latinščine, slovenščine, nemščine, veronauka, petja, hrvaščine, srbščine, telovadbe, geometrije in zgodovine. To ga je vzelo vse od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Poleg vsega tega učenja je našel Edvard pa še flovolj časa, da se je učil glasbe ter igra na orgle, klavir, harmoniko, gitaro, tamburico, violino in še par drugih inštrumentov. Rojen je bil v Forest City, Pa. in ko je bil star šest let in pol, je odšel s starši v Jugoslavijo. Tam je bil deset let, nakar je prišla družina sem. Ko je prišel sem v šolo, ni znal nobene besede angleščine, zdaj pa že dobro govori. Romunska se bo morala kmalu odločiti za fo ali ono stran Bucharest, 7. marca. — Kralj Karol je odprl danes zasedanje parlamenta z apelom na narod, naj se pripravi na velike žrtve za obrambo domačih mej. Prvo, kar mora Romunska vpeljati so ogromni novi davki, ki so potrebni za vzdrževanje armade, ki šteje danes 1,600,000 mož. Kralj je narodu povedal, da je pripravljen braniti meje do zadnjega in da naj ima narod pred vsem v mislih armado in njeno vzdrževanje. Anglija je predložila Romunski nove ponudbe, po katerih bi Anglija dobila od Romunske prav toliko olja kot Nemčija. Zato stoji danes Romunska priti-snjena ob zid in se bo morala odločiti: ali je z Nemčijo, ali z zavezniki. Romunska se je obvezala, da bo dala Nemčiji letos 1,-600,000 ton olja ter ji je skoro nemogoče, da bi ga enako množino dala tudi Angliji. Zato se bo morala odločiti, kateri izmed cbeh bo dala prednost. Stockholm, 7. marca. — V tem mestu so se zbrali zastopniki Rusije, Finske, Nemčije in švedske, kot poročajo politični viri, da se dovede do mirovnih pogajanj in konča finsko-rusko vojno. Pogajanja se sicer še niso začela direktno med zastopniki teh držav, ampak se obe vojskujoči stranki približujeta ali skušati približati potom posredovanja Nemčije in Švedske. Do razgovora je prišlo na iniciativo Švedske, ki je predlagala začetek pogajanj. Vse je zavito še v veliko,taj-nost. Toliko je pa gotovo, da se nahaja tukaj finski minister Paaskivi. Uradni krogi, tako finskega poslaništva kot v tuje- zemskem uradu švedske se branijo govoriti kaj več o tej zadevi. Toda švedski vladni urad za zunanje zadeve ni zanikal, da bi bili razgovori za mirovna pogajanja v teku. Vedno bolj pa sili v ospredje trditev, da Rusija išče mirovnih razgovorov, ker bi rada končala /vojno. NekateH trdijo, da je Rusija naprosila samo švedsko za posredovalko, drugi pa zopet trdijo, da je naprosila švedsko in Nemčijo. Zopet drugi trdijo, da je Finska zavrnila mirovne predloge, ker so ruske zahteve nesprejemljive. Da se nekaj plete je gotovo, ker so vsi telefonski razgovori iz tega mesta cenzurirani. Španska borza zopet posluje Madrid.—Španija je-napravila zopet en korak k normalnemu trgovskemu življenj ft s tem, da so se zopet odprle vrata denarne borze v Madridu, Barceloni in Bilbao. Zaprte so bile od začetka civilne vojne leta 1936. Vlada je prevzela prodajo vseh delnic in bo povrnila kupno ceno lastnikom v vsoti, kot je bila za časa nakupa delnic. Vlada bo napravila s tem dobička 25,000,000 peset. —--o-- V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Glenville bolnišnico Mary Godec iz 20755 North Vine St. Prijateljice jo lahko obiščejo. Kanada pošlje prvih 1000 prostovoljcev na Finsko Toronto, Kanada. — Po Kanadi se organizira četa kakih 1,000 prostovoljcev, ki bo odšla v kratkem na Finsko. Od teh jih je 250 finskega rodu, ostali so pa Kanadčani. Organiziranje vodi polkovink i Hunter, član državne postavoda-je v Ontario, že dlje časa odha-I ja iz Kanade na Finsko vsak mesec kak ducat prostovoljcev. Ome-|njenih 250 Fincev bo pripravlje-nhi za odhod koncem tega meseca. Pričakuje se, da se bo tem pridružilo kakih 200 prostovoljcev iz Zed. držav. Polkovnik Hunter pravi, da je med prostovoljci nekaj avijati-čarjev, ki bodo Fincem zelo prav prišli. Angleška vlada je obljubila poslati bojne ladje, ki bodo spremljale potniške ladje s prostovoljci preko Atlantika. —-o- MeFarlancl za šerifa Hugh J. McFarland, bivši councilman 28. varde bo kandidiral za šerifa proti Martinu L. O'Donnellu. Glavni kampanjski stan bo imel v Standard Bldg. Njegovo kampanjsko geslo bo, da prežene gemblanje iz okraja. Podruž. št. 14 SŽZ Članice podružnice št. 14 SŽZ so prošene, da se udeleže v nedeljo skupnega obhajila v cerkvi sv. Kristine pri sedmi maši. Zbiranje je ob 6:30 v šolskih prostorih. Unijski uradnik se bori proti zaporu Chicago, 111. — William Bioff, predsednik unije glediških uslužbencev, se bori na tukajšnji sodniji, da bi se rešil zapora, v katerega je bil obsojen še leta 1922, ker je bil spoznan krivim, da je dobival denar od javnih hiš. Takrat je sedel, kot trdi sam, samo kakih šest dni, nato je bil izpuščen na svobodo. Njegov odvetnik mu je rekel baje, da mu je kazen odpuščena. Zdaj se je pa slučaj naenkrat obnovil in Bioff je bil poklican iz Holly-wooda. Kot kažejo sodnijski zapiski, je bil njegov apel za oprostitev zavržen na apelatni sodniji 19. februarja 1923. Obravnava proti MeCormicku Na okrajni sodniji v Clevelan-du se vrši že štiri dni obravnava proti visokošolcu John McCor-micku iz Pittsburgha, Pa., ki je 8. januarja pri ropu Western Union brzojavne postaje ustrelil stražnika Nicholsa. Njegov zagovornik je skušal dokazati, da je McCormick streljal na paznika potem ko je ta streljal nanj. Toda priče so včeraj izpovedale, da je morilec streljal na žrtev še potem, ko je Nichols že ležal na tleh. Torej ni streljal v obrambi. V sodni dvorani sedi tudi vdova stražnika Nicholsa. Pretresljiv je bil včeraj prizor, ko je državni pravdnik Cullitan pokazal poroti okrvavljeno obleke Nicholsovo, ki jo je imel na sebi ob času, ko so ga zadele morilčeve krogle. Vdova si je zakrila obraz in ni mogla vzdržati pogleda na žalostne ostanke njenegt moža. Porota sestoji iz d eve' žensk in 'treh moških. Miller bo imel popolno listo kandidatov za precinktne načelnike Okrajni demokratski načelnik Ray T. Miller naznanja, da bo imel v primernih volitvah listo svojih kandidatov za precinktne načelnike v vsakem precinktu v okraju, katerih je 1,132. Priglasilo se je dozdaj že 1,071 kandidatov, drugi pa še sledijo. Dozdaj ni še nobena stranka predložila več kot 900 kandidatov, ker se jih pač težko dobi za ta urad, zlasti v predmestjih. Pred dvema letoma je imela Mil-lerjeva grupa 850 kandidatov, Gongwerjeva pa nekaj manj. Millerjevci bodo šli «v kampanjo z namenom, da porazijo Gong-werjeve pristaše. Do 15. marca je še čas vložiti peticije za kandidaturo. o -O- Skupno obhajilo članstvo društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ bo imelo skupno sv. obhajilo v nedeljo 10. marca pri sv. maši ob 7:30 v cerkvi sv. Lovrenca, članstvo je prošeno, da se udeleži korporativno. Na bolniški postelji Mrs. Antonia Jevnik, 1199 E. 61st St. se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Želimo ji, 'da bi se ji kmalu povrnilo ljubo zdravje. Prva vaja V soboto popoldne ob dveh se vrši prva vaja mladinskega ! krožka podružnice št. 25 SŽZ v I šolski dvorani sv. Vida. valo pod imenom World Service Co. Obtožila jih je federalna sodnija, ker so izrabljali pošto. Ljudem so pisarili, da pobirajo prispevke za slabo hranjene otroke, katere se bo poslalo radi zdravja na deželo, da se revnim otrokom kupi mleka in za druge take namene. Sodnija je prona-šla, da so del tega denarja res dali raznim patriotičnim organizacijam, toda velika večina je ostala v njih žepih. Kazen je lahko največ tri leta zapora. Rusi inFinci se pogajajo? ■ -— V Stockholmu so zastopniki štirih držav, ki delajo načrte, kako bi ustavili rusko finsko vojno. Nemčija in Švedska bosta igrali glavno vlogo pri posredovanj ah. FINSKA TRDI, DA SO RUSKE ZAHTEVE ŠE VEDNO NESPREJEMLJIVE Kaj zahteva Rusija vzhodu, tri milje severno in za-padno. Pogodba naj bi veljala za dobo 30 let. Finska naj bi prodala Rusiji sledeče otoke v Finskem zalivu: Hoagland, Seiskaari, Tutersaari, Bjorko in nekaj ozemlja n^ severnem obrežju. Rusi so pripravljeni za to plačati 300,000,-000 finskih mark. Vrhu tega naj bi se napravila med obema državama vojaška zveza. Rusija bi prenehala z vojno na Finskem pod sledečimi pogoji:! Finci naj bi odstopili 3970 štir: jaških kilometrov ozemlja Rusom na polotoku Karelian. To ozemlje obsega takozvano Man-nerheim linijo. Rusija bi dala Finski 70,000 štirjaških kilome-i trov ozemlja od jezera Ladoga do arktičnega kroga. Finska naj bi dala Rusiji v najem polotok Hangoe in okolico in sicer pet milj proti jugu in Nova razdelitev Ohio do okraiih ši agitacija, zlasti od strani večjih mest, ki se pritožujejo, da imajo v državni postavodaji pro-porčno premalo zastopnikov. Ka-j kor je urejeno sedaj imrijo pode-j želski okraji več zastopstva, ker okraji niso razdeljeni po številu prebivalcev in tako imajo poslanci z dežele vedno večino ter lahko vselej preglasujejo poslance iz velikih mest. katerih vsak bi imel okrog 200,- ^: 000 prebivalcev. Vsak teh okra-; jev bi volil po enega državnega j senatorja in po štiri državne po-! slance. Ako bo ta načrt odobren, bo poslal okraj Cuyahoga v državno postavodajo 28 poslancev, dočim jih voli sedaj samo 18. Imel bi sedem poslancev, zdaj jih i ima samo šest. Topogledno se že dlj'e časa vr- Clevelandska delavska federacija je odobrila načrt, katerega bo predložila državnemu generalnemu pravdniku Herbertu v pregled in odobritev, če bo načrt odobren, se bodo začeli nabirati podpisi in če jih bo dovolj, se bo predložilo volivcem na glasovanje, da se državo Ohio preuredi po novih krajih. Načrt predlaga, da se razdeli državo v 35 senatorskih okrajev, Angleška ladja je varna v New Yorku, pa bo draga pleska vlada bo imela najmanj $4,800 vsak dan stroškov z luksuznim parnikom Queen Elizabeth, ki so ga pripeljali spravit v New York. *S°JENI NABIRALCI ZA DOBRODELNOST Ndu ®deralni sodniji v Cleve-bili spoznani krivim ^Pevk rji' ki so nabirali Uocj k£e od lahkovernih ljudi W;ko dobrodelnosti in a ta n. 1-. da ne zarjave in pa da Vedno lepo čista. So ' I8pas. te ladje. m ~~~~—°— X Vaje Slavčkov . j#vcke se obvešča, da se va-f||p6t vršijo ob nedeljah od 12 dopoldne. Na starše elira, da pošiljajo otroke v k vajam, ker koncert se I, (j^- 5- maja. Starše se pro-Se udeleže v pondeljek % °t> osmih seje v navad- Pl^torih. ItNr Baraga 1317 4 v 0 društva Dvor Ba-Jev j št- 1317 Kat. Borštnar-fyjj a v nedeljo pri poldeveti sv. obhajilo v cer-'. Vida. Zbirališče je v prostorih. ^ Kanarčkov J Se vrši važna seja star- člti v"iadinskega zbora Kanar-7:30. ^ D na Prince Ave. ob starši so prošeni, da naj t)r.^že- Pevci in pevke pa 1(le.io na sejo ob 6:30. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 8, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. NO, 57 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 57 Fri., March 8, 1940 Slabo gospodarstvo Clevelandski šolski odbor je zelo pobit, ker niso bili cenjeni davkoplačevalci pri zadnjih izrednih volitvah tako velikodušni, da bi zopet segli v žep in vrgli tiste "smeti" $1,250.-000, ki jih šolski odbor potrebuje, kot pravi. Denar potrebuje še za leto 1939, ker jim ga je zmajnkalo za plače učiteljskih moči in za druge vsakdanje stroške. Volivci so se oči-vidno že enkrat naveličali, da so zadrgnili svoje mošnjičke. Zdaj šolski odbor pravi, da ne bo odnehal in bo prinesel prošnjo pred volivce za isto vsoto še enkrat in to menda ob času primarnih volitev. Do tega časa si bo pa šolski odbor izposodil iz denarja, ki je določen za vzdrževanje šol za leto 1940. To je jako slabo gospodarstvo, če bodo jemali denar iz letošnjega sklada za lanske stroške. Se ne bo vjemalo. Pri volitvah lansko leto smo odobrili vsoto, za katero so nas vprašali in s katero so obljubili, da bodo izhajali. Če bodo pa zdaj vzeli en milijon in četrt od tega denarja, ga bo pa za letošnje Izdatke zmanjkalo. Volivci, ki se redno udeležujete volitev veste," koliko ogromnega denarja se potroši za šole. Milijoni in milijoni gredo. Kam gre ta denar? Seveda, nekaj ga gre za plače in druge stroške, ampak dosti ga gre za stvari, za nove zgradbe, za razne naprave, ki bi lahko počakale, dokler se ne dobi potrebni denar. Toda prav zdi se človeku, da je pri šolskem odboru zelo slabo gospodarstvo. Slabo gospodarstvo? Da, slabo gospodarstvo! Šolski sistem je namreč podjetje ,ali kot že hočemo to imenovati, ki mu ni treba računati na slučajnosti, ki se pripete tekom leta. Šolski odbor je edina javna naprava, ki lahko že v začetku leta do centa preračuna vse do konca decembra, koliko denarja bo potreboval. Nič več in nič manj. Kadar odbor preračuna, koliko milijonov bo potreboval za tekoče leto, pride pred volivce za zahtevano vsoto in jo tudi dobi. Na ta način so prišli pred volivce v letu 1938 in rekli: toliko in toliko se bo potrebovalo v 1939 za šolski sistem. Dobro, so rekli volivci in vsoto odobrili. In zdaj pa, koncem leta 1939 je pa Šolski odbor naenkrat pronašel, daje za en milijon in četrt ameriških dolarjev prekratek in ni mogel plačati moči ža celih pet tednov. 'Kakšno gospodarstvo je potem pri šolskem odboru, bi radi vedeli in zakaj, so imeli za toliko več izdatkov, kot so pa preračunali naprej? Seve, zdaj bodo prišli pred volivce z grožnjo: dajte denar, ali bomo pa šole zaprli. Ta grožnja je prazen bav bav in prav koristno bi bilo, da bi se enkrat tudi šolski odbor navadil potrošiti samo toliko, kolikor ima. Nič zato, če se šole zapro za par tednov. Madež bo padel na šolski odbor, ki ni bil dovolj dober gospodar z ljudskim denarjem. Prav zdi se nam, da so tisti časi minili, ko so volivci kar miže podpisali vse, za kolikor se je vprašalo. Pri mestu niso nič boljši Še nikdar v zgodovini mesta Clevelanda ni imel kak župan toliko denarja na razpolago kot ga je imel sedanji v svojih treh terminih. Včasih smo pisali, kako strašno zapravljiv je bil Harry L. Davis. Pa je bil Harry pravi stra-delj v primeri z sedanjim županom. Poleg rednih milijonov, ki smo jih dajali z davki vsako leto, je bilo še neprestano beračenje pri izrednih volitvah. Enkrat za toliko, drugič za več. Navadno se nas je prijelo z lepo frazo, "da gre vse to za relif." Kakopak! Zato so si pa že itak visoko plačani uradniki zdaj zvišali plače kar v tisoče. Za relif pa ni bilo denarja, in se je Cleveland vleklo po vseh državah Unije po zobeh radi relifne krize. Ampak za gospodo,, ki vleče od $15,000 na leto (župan), pa doli do onih, ki vlečejo od $5,000 naprej, je bilo pa dovolj denarja. Na 27. marca bodo zopet izredne volitve za nenasito bi-sago. Treba bo dovoliti denar za stroške v tekočem letu. No, od originalnega proračuna, ki ga je pripravila mestna administracija, so mestni odborniki odbili dober milijonček in za končno vsoto bi nazadnje še volili. Ampak za letos so pogruntali še nekaj izrednega, s čemer si bodo odprli pot do vašega mošnjička za vselej. Naenkrat so si gospodje v mestu izmislili, da vas ne bodo več "mučili" z vsakoletnimi izrednimi volitvami, in bodo vprašali za izredne davke. To pomeni, da bo dobilo mesto poleg rednih dohodkov, ki jih dobi od davkov in raznih drugih virov, še vsako leto v izrednih davkih več kot osem milijonov. Tako bo imelo mesto, če jim boste to dovolili, vsako jeto na razpolago ogromno vsoto $19,000,000.00. Ampak, pomislite, ljudje božji, za to vas ne bodo nikdar več nadlegovali, če jim boste to dovolili enkrat za vselej. To bo pomenilo, da mestu ne bo treba več predložiti računa in vsako leto posebej vprašati volivce, če se jim ne zdi to previsoka vsota. Denar bo dovoljen, če bo taka vaša volja ;n delali bodo ž njimi, kar bodo hoteli. To je največja ofenziva na vaše žepe, kar ste jih še doživeli. Tega bi volivci ne smeli nikdar dovoliti. Vsako leto naj predlože račun, da bomo videli, kam bo šel denar. Bomo še pisali o tem. Zaenkrat se na kar pripravimo, da bomo rekli za pik zapravljanju pri mestu. Slike v Newburghu Kmalu bo zmia odšla od nas in prišla bo zaželjena in ljuba pomlad, pa tudi nova cerkev bo dogotovljena. Zvonik je že dozidan samo še strehe mu manjka. Kakor je bilo do sedaj naznanjeno bodo zvonovi blagoslovljeni na cvetno nedeljo. Sedaj bodo delavci izgotavljali še notranjščino in bo skoro dogotovljen. Seveda pa je prostor brez orgel prazen. Pevci in pevke zbora Slovenije se kaj milo ozirajo od kje bo prišel denar za nove orgle. Nekaj upamo napraviti v nedeljo 10. marca zvečer. Za ta večer nam je Mr. Anton Grdina oblju-. bil, da bo kazal slike v korist sklada za nove orgle. Slike se bo kazalo zvečer po pobožnosti v šolski dvorani. Mr. Grdina ima zopet nove slike in sicer iz Notranjske. Vem, da je tudi vas Notranjcev v naši fari za eno dvorano, če pridete vsi. Poleg slik z Notranjske pa ima še Gorenjsko in Dolenjsko, torej za vse farane. No, pa saj bodo tudi orgle za vse farane in je prav, da vsi pridemo. Vsi bomo veseli, ko bomo slišali mogočen glas piščali na katere bo pritisnil Mr. Zorman, seveda pa tudi žalostni bomo, kadar bodo pele žalostinke našim prijateljem ob slovesu iz tega sveta. Poleg slik iz stare domovine pa ima tudi več slik iz domače fare. Tudi te slike nam bo pokazal. Saj pravijo, da so stare pesmi vedno lepe, tudi domače slike vedno radi gledamo, če prav smo jih že večkrat videli. Lahko smo hvaležni požrtvo valnemu rojaku Mr. Grdini, ko se vedno trudi, da nas razveseli, saj njega te slike tudi precej stanejo, zato bi nik-afc-or ne bilo prav, če bi bila dvorana prazna Nekateri pravijo: "Brez mene se bc že prebilo, eden več ali manj, in le zapomnite, pa če bi jih sto tako reklo, bo pa kar sto sedežev praznih. Le pridite vsi farani v nede^ Ijo večer v šolsko dvorano, vide li bomo krasne slike iz domovine in tukajšnje domače in obenem pa bomo pomagali skladu za nove orgle, čim več piščali gode, bolj prijetno je, prijetnejše doni. čim več nas bo, tem več bo mo prispevali za nove orgle. Vse to prirede" skupna društva fare sv. Lovrenca v nedeljo večer ob osmih zvečer v šolski dvorani. Pozdrav, J. Resnik. -;-O- Malo odgovora V.kratkih besedah hočem malo odgovoriti Mr. Arkotu. Jaz vsako kritiko prav rade volje sprejmem, če sem slučajno napačno poučena, ne pa take. Zakaj se pa Mr. Arko ne obregne ob tistega, ki se je to umislil, jaz sem se samo strinjala z njim. Tisto pa vem, da radi mojega dopisa v sto letih ne bo prodrl tisti predlog. Name se ni treba nobenemu jeziti za to. Najboljši je res, če človek vse lepo zaveseljači, se vsaj noben ne obrega ob te, ampak so še vseeno boljši stare bajte kot pa no- on mene. Pa če je vam Mr. Arko prav ali ne, me prav nič ne briga. Svetujem vam pa, da se praskajte tam, kjer vas srbi. Mora biti že pri vas tako, ker drugače bi take oslarije ne zapisali. Pozdrav, Mary Modrijan. -o- Zanikrnost Naj moj dopis danes nadomesti vse kar sem zamudila. Kolikokrat sem se že namenila pisati, ker je toliko važnih stvari, ki bi jih ljudje morali vedeti, pa ne vem zakaj smo tako nemarni in čakamo drug na drugega, z dneva v dan ter nam čas tako mineva brez vsake koristi. Zakaj smo taki? Zakaj vedno čakamo, da nam drugi nekaj povedo, zakaj bi vsak sam nekaj ne napisal. Saj o'depresij i ni treba pisati, ker jo vsi precej dobro že poznamo, saj je že precej v letih in po dolgem času se človek vsemu privadi. Pisali bi lahko lepe in podučile članke. Seveda le tako naprej, na ta način bomo bolj brez skrbi . . . Jaz pa pravim, da ne tako, zbudimo se, agitirajmo za naše narodne domove, naša društva in nkše kulturne organizacije, že nekaj časa kar opazujem naše javno življenje, pa naj bo tukaj v Clevelandu ali drugje, povsod ima uspeh kjer je agitacija. Nikar vedno čakati, saj bodo že oni napravili. Jido pa so tisti oni? Oni so: ti, on, ona in jaz in to smo vsi. To naj si vsak zapomni in vsak naj nekaj prispeva k na predku, pa saj sploh ne morem toliko napisati kakor bi rada, saj upam, da me razumete. Prej, ko zaidem predaleč povem vsem Slovencem in bratom Hrvatom, da je bilo 6 žensk izvoljenih za pobiranje oglasov za proslavo S. D. Doma 1. in 2. ju ni j a na Recher Ave. Lepo vas prosim, da se nas ne ustrašite, darujte, dajte vsak po svoji moči, kajti vsak dolarček je dobrodošel, saj bo to z§, našo mladino, ki že danes zahaja pod domačo streho, za katero so se naši ljudje borili in žrtvovali vsak po svoji zmožnostih. Poglejmo na primer tukaj, v Euclidu so možje že v letih, pa so še vedno pri vsaki stvari, upam, da mi ne bodo zamerili, če jih nekaj imenujem, kaj M to so prvi med prvimi: Mr Jim Rottar, Mr. Frank Žagar, Mr. John Ivančič, Mr. Frank Rupert (naš France) Mr. John Korenčič, naš gospod župan za leto 1939, to je tisti, ki ne zna nobene igre dokler ne dobi vloge v roke, Andrej Ogrin, Mr. Der-dič, Mr. F. Levar, Leo Križman, Geo. Nagode, Frank Požar, in ne smemo pozabiti 1938 župana Frank Kosten, L. Godec, L. R. Wess, L. Starman. To so naši možje kakor tudi njihove soproge, ki se nikdar ne ustrašijo dela, pa ne za plačilo, ampak za dobrobit naroda. Vsem tistim, ki še niste ničesar prispevali bodisi v denarju ali delu pa rečem, da to ni lahko delo in navadno tisti, ki se najbolj trudi jih tudi največ sliši, ampak nič zato, mi gremo naprej. Tega ne pišem samo za Euclid, ampak za splošno. Ko sem še živela tam v mrzli Montani, je bila tam dvorana pod imenom "Austrian bene. Moj pokojni oče je rekel, da noben tako malo ne zasluži, da bi si ne mogel ničesar prihraniti, pa tudi noben ne zasluži toliko, da bi ne mogel zapraviti. Zaradi hlač, je pa slab gospodar, če pusti, da jih ona oziroma žena nosi, pri nas jih ne, ako bi jaz res imela tako slabega moža bi tega ne hotela. Gospodinja naj pomaga možu z delom in dobrimi nasveti, to je delo žene. Mogoče je žena kakega zaprav-ljivca primorana, da mora nositi hlače, pa je tudi obžalovanja vredna. Pri nas je pa že tako, da se še nobena reč ni zgodila, ■H bi jaz njega ne vprašala ali paJ Hali," kadar sem bila tam notri sem si mislila, da sem na Duna ju ne pa v Ameriki, seveda to je bilo zato, ker sem zahajala v tako dvorano. Kaj pa tukaj, ko imamo svoje narodne domove, vsak bi se moral tukaj počutiti kakor doma in zato pa se zbira in prosi, da ostanejo pri življenju ti narodni domovi. Ne dopustimo, da bi jih prodali na javni dražbi. Podpi-rajmo jih pač kolikor moremo. Rada bi videla, da bi tudi drugi še kaj o tem napisali. Ali veste, da ima Gospodinjski odsek v soboto 9. marca ob pol osmih kuhinjski "shower." Znano vam je tudi, da bomo 14. aprila praznovali prvo obletnico klubovih prostorov in da bo 1. in 2. junija velika proslava. Tedaj, če se ne motim bo tekmovalo 12 županov in 24 "Miss" Ljubljane. Zato se bo rabilo veliko krasno posodo, ki je že na poti iz Londona, ker pa je danes nevarnost radi blokade, bo treba še precej odkupnine. Zatorej vas prosim, da vsak, ki je dobil kuverto, da vsak nekaj notri skrije, čeprav mož ne ve vsega, kdo bi pa vse povedal! Sedaj bi pa še rada vedela koliko vas je, da se vaši otroci zanimajo za vse take reči? Dajte jim spodbudo naj pišejo, naj po-primejo, naj se uče in spoznavajo vaše delo in videli boste, da nas bodo bolj ceneli in spoštovali. Moja hčerka Elsie me je že večkrat vprašala: "Mama, zakaj pa ti nič ne pišeš?" Tako vidim, da je res to sama zanikrnost. Za publicijski odbor SDD na Recher Ave., Jennie Hrvatin. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Pregovor, ki pravi: "Dosti grmenja in malo dežja," je bil prav na mestu zadnjo nedeljo, ko je bilo naznanjeno, da se prične z delom. Prišla nas je ogromna armada—celih sedem, če se šteje mojo malenkost zraven. Kje so ostali drugi člani pa ne vem, najbrže doma za pečjo ali pa so si zdravili glavobol. Samo eden se mi je javil že takoj zjutraj, da ima konferenco z arhitektom. Kar pa nas je prišlo delat na farmo, smo pa tako žagali in sekali, da so kar iskre [etelq in so se ta suhe veje vnele, da je bil tak ogenj kot bi vola pe-di, pa smo s^imo ene tri krompirje in en kos špeha, ki si ga je Papež prinesel za "lunch," seveda sol je pa doma pozabil. Ponovno opozarjam člane, ki pridete na delo, da prinesete s seboj tudi orodje, kakor vile, grablje, žage, sekire itd., ker le s tem se kaj naredi, ne pa samo s puškami kakor sta prišla Mihe-lich in Papesh in da se ne boste izgovarjali kot sta se ona dva, češ da se suhe veje lažje odstrle kakor pa da bi plezali ponje na drevo in jih žagati in polega tega pa sta imela še vajo za lov. Povem vam da ni šlo tako, sta morala le žagati in sekati. Tudi izgovor, da je preveč mraz ne velja, pa si preskrbite toplo obleko, saj pravijo, da inui-jo na "Charity" še precej tistih rdečih flanelastih odej v zalogi, seveda to je samo za tiste člane, ki jih rado zebe. V nedeljo 10. marca je mese čna seja na farmi, kot je bilo sklenjeno na zadnji seji in sicer z delom se prične ob devetih in se dela do ene popoldne. Ob eni je seja in nato pa streljanje. (Leo, pozor ob eni ! ! !) Ker imamo precej važnih stvari na dnevnem redu, se opominja vse člane, da se udeleže te seje vsi brez izjeme. Z lovskim pozdravom, A. P., tajnik. kat vas in jo tako zaljubljeno gleda1' da je kar z ušesi migal. AmPa | ziniti si pa ni upal-, da bi ji pO'|| žil svoje vroče srce na krožn1 in ji ga ponudil brez soli in Pf pra za vse življenje, prav hladnega groba. Pa je bil fant, kot rečeno, ^ lo cagave sorte in vselej, kad11 je odprl usta, da bi rekel pi'^ besedo, so ostala usta odprta 1 = iz njih. ni prišlo drugega Kj'} strašno pretresljiv zdihljaj, bi bil ob takem zdihljaju S*®| mrzel in trd kamen postal meha kot umedena tepka. Polonca je bila pa piretk^ dekle, kot so večina pretka'1^ vsa dekleta, ki človeku berej0 obraza srce in dušo. Pa nič ^ rečejo, ampak samo čakajo, | prvi napravi ofenzivo sovraži1'. Tako je tudi Polonca čakala ' čakala, pa se natihoma jezila* . je Tonček tak počasne. Rada mu sama prišla nekoliko napr1 ti, pa ni bilo prilike zato. Nekega zimskega popold f pride Tonček zopet k Pol»n| Nič ni trkal, ker je bil že čis|. domač. Kar Vstopil je skozi hinjo in šel v parlor, kjer je gledal svojo boginjo lepo ' na divanu. , "PeEmejdunaj, kako je ' na!" je vzdihnil Tonček in lo požrl sline, ki so se mu na*'1 ^ le v ustih pri pogledu na prel^ no bitje. . :e "Zdajle, ali pa nikoli," sld'e, dal korajžo Tonček, stopil k liki IZ PRIMORJA —Planina pri Vipavi. Lansko leto se je v naši župniji rodilo 26 otrok, umrlo je 11 oseb, 10 parov se je pa poročilo. V zadnjih 16 letih smo imeli 3.70 rojstev, 210 pogrebce vin 75 porok, številke nam povedo, da živi pri nas zdrav kmečki rod, ki pošteno skrbi, da se naše število množi in ni strahu, da bi izumrli. — Za novoletno voščilo smo prejeli od županstva ljubeznivo sporočilo, da je bil povišan občinski davek od vrednosti družinskega dohodka. Ker smo z dajatvami že itak preobloženi in ker nas bremeni že itak 20% davek na vino, ki nam daje škodo edini izkupiček za trdo preživljanje, nam je zgornje "voščilo" zelo zagrenilo novoletno razpoloženje. —Nova železniška postajna Lepi Tonček Potepin je že dolgo lazil za ongavo Polonco. Skoro vsak dan je prišel k njej v poslopja na mejnih prehodih v Julijski krajini. Tržaška železniška direkcija se je v zadnjem času lotila gradnje novih, delno pa povečanja dozdajšnih postajnih poslopij na vseh železniških mejnih prehodih v deželi. Predvsem bodo zgradili novo železniško postajo na Reki. Znatno bodo povečane železniške postaje v Postojni. Podbrdu in Trbižu. V Trstu pa pripravljajo gradnjo novega osrednjega železniškega postajališča, ki bo moralo biti enako kakor na Reki dograjeno še pred koncem prihodnjega leta. —živilske karte v Italiji. Povsod po deželi so oblastva pričela deliti med prebivalstvo karte za živila, ki jih je vlada že pred meseci sklenila uvesti. Zato je bilo v preteklem novembru po vseh občinah tudi posebno štčtje prebivalstva. Opozarjajo se vsi oni, ki ne bi o pravem času prejeli njim pripadajočih kart, da jih sami reklamirajo in dvignejo pri pristojnih občinskih oblastvih. Karte se glase na upravičence in jih ni mogoče prenesti na druge. Zaenkrat setbo prejemala na te karte le kava, a -pozneje se bodo na ta način razdeljevala še druga živila. —čepovan. — Na spolzkih tleh se je spodrsnilo 60-letni Katarini Medvedovi baš tik ob vod-| njaku, tako nesrečno, da je pa-Sla v vodo. Iz vode so jo potegni-ili, ko je bila že mrtva. —Trst. — Umrli so: Gojak [por. Sperne Margareta 41, Vihar J Anton 67, Blažon Josip 59, San-cin Vincenc 59, (Colja vd. Tanc Ana 48, Kranj Mihael 77, Jeku-lin Franc 52, Macarol Anton 54, Olga Hedviga de Vada vd. Kraljevič vd. Harlovič, Strnat Anton 90, Novak vd. Maškec Ivana 80, Pregel Henrik 70, Brajkovič Matej 38, Hrovatin Anton 62, Vouk Kari 47. —Solkan. — Nenadoma je umrl Jožef Komel, posestnik v Sokanu. v kletu in jo zvrha cmoknil 1 ^ krat na rdeče ustnice, da se le ^ šalo, kot bi kdo s plohom P*? di udrihal. Q. Tedaj se je pa za vso dobilo, da se je Polonca la za svojo nežno čast i« P1 ^ co, da bi jo kdo mazal po °br je brez njenega dovoljenja, Pa skočila pokonci in zakričala • g. "Kakšna nesramnost, ka me upate v spanju polju"1 Falot!" . . toJ1- "Oprostite mi," je jeclja1 ^ ček Potepin, "skušnjava je prevelika. Nisem se vaog^ magati in v strašno vroči lju ni sem vam ukradel poljub- "Lažete, predrznost!" i®.^, la Polonca dalje. "En J301^, pravite? Deset sem jih predno sem se zbudila! h iti 1 Si l>i] Nekaj zanimivosti iz šerifovega urada v okraju Cuyahoga 2. ELEKTRIKA Okrajna ječa v Cupahoga je največja institucija te vrste v )hio ter ena najboljših v vsej deželi. Ječo od časa do časa pregib lajo federalni uradniki. Njih obiski niso naznanjeni poprej ter preiščejo vsako ped in vsak kot ječe. Ra" di moderne opreme, ki jo je napravil v ječi šerif O'Donnell in radi njene brezhibne vršite naloge, dobi ta ječa $1.00 na dan za oskrbo federalnih jetnikov. P°* prej se je plačevalo samo po 75 centov na dan. J . Poleg drugih izboljšav v ječi je tudi naprava "električnega očesa." To je na-prava, ki takoj razkrije navzočnost orožja, narkotičnih šivank in drugih kovinskih predmetov pri osebah, ki obiščejo' jetnike. Več kot 52,000 oseb obišče na Shcrif M. L. O'Donnell jetnike. _ "Električno oko" je preprečilo vtihotapljenje narkoticnin sredstev in orožja jetnikom. Dovedlo jej do obsodbe štirih osebi od katerih dve sta bili poslani v ječo in dve drugi dani na preizk11' Šnjo. "Električno oko" se rabi v jako malo ječah. Ta ječa je edina v Ohio, ki ga ima. Vsaka oseba, ki obišče kakega jetnika, mora iti mimo tega "električnega očesa." Kot direktena posledica tega inštrumenta, so se zmanjšali P0' skusi bega. Poskusi vtihotapiti narkotična sredstva in druge pi"e' povedane stvari v ječo so ponehali. Radi te naprave v okrajni ječi, je dobila ječa splošno prizna' nje kot prostor varnosti. To "električno oko" je dal nabaviti serif O'Donnell v septembru 1938. Poleg te koristne naprave je šerif O'Donnell napravil še mnP' go drugih izboljšav pri ječi, ne da bi to kaj stalo davkoplačevalk', Te naprave so oprostile deputije raznih del, da se jih zdaj lahk° drugje uporabi ter se tako ječa vodi vestneje in bolj ekonomično-Vi in vaši prijatelji so prijazno vabljenj, da si ogledate jec°' O sestanku lahko dogovorite v šerifovem uradu, Martin L. O'Donnell, šerif > Glavni deputij Clarence M. Tylicki, deputiji: Charles Wing, Michael J. Kilbane, Harry Brown, Anthony McGinty, A1" thur Burns, Peter Beedlow. Tajnica Miss Marie Plechaty. "l A. V. Fried, jetniški zdravnik. Dan Patty, strežnik. Civilna divizija: glavni deputij John Gillespie, deputij Pal1 O'Donnell. j Slovenski deputiji: Bertha Cerevnick, Joseph Gornick, J j seph Kovach, Anton Kosan, Lawrence Leskovec, Ernest Modi& Nicholas Markusic, Lea Plecko,-Anton Zakrajšek. Vzamemo tudi Novih Ameri WINNET0U P« Btniktn Irrimlk« K. M»y» IZ PRIMORJA "Hm —! čudno —. Kako da vas niso ujete peljali s seboj v svojo vas? Tako vsaj vsikdar storijo." "Zdi se, da so imeli nujnejše posle, druge opravke, pa smo jim bili v nadlego. Zato so nas enostavno nagnali." "Druge opravke —? Ali ste morebiti čuli, kaj so nameravali? Morebiti so bili na bojnem pohodu?" "Ne razumemo njihovega jezika, seve, le poglavar je, kakor rečeno, nekoliko lomil angleščino, omenil je nekega settlerja, Corner mu je ime, če se prav spominjam, k njemu so bili namenjeni." "Res! Se ujema! Mislili so ga sinoči napasti, pa niso imeli časa, da bi se bili z vami pečali fn vas vlačili s seboj." "Kdo pa je tisti Corner? Napadli so ga, pravite —?" "Naseljenec je. Prav kakor ste vi, ali ste vsaj nameravali biti. Napadli ga niso, sva z Win-netouom napad preprečila. Pa o tem vam še pozneje pripovedujem. Napad na Cornerja je bila vaša sreča, njemu se zahvalite, da ste še' živi!" "živi, da —! Pa kako je to življenje!" "Zakaj ?" "življenje hujše ko smrt! Nobenega orožja nimamo, niti noža ne, in jesti nimamo nič. S čim si naj vlovimo divjačine? Dva dni se že hranimo s koreninami in jagodami. Dokler smo potovali po gozdu, se je še kaj našlo, tukaj na preriji pa niti divjih sadežev ni več najti — Gladu bi bili poginili, da nas niste našli! Prosimo, če bi nam vsaj košček mesa podarili ali kak drug grižljaj!" "Vse dobite! Ampak — povejte, karfi ste pa prav za prav namenjeni tod po preriji? Ali sploh imate kak cilj ?" "V fort Wilke smo namenjeni." "Znate pot?" "Ne. Mislimo pa, da smo vsaj približno v pravi- smeri." "Da, vsaj v smeri ste. Po kaj pa potujete v trdnjavo Wilke? Imate kake posebne namene?" "Najboljše in najlepše, sir! Povedali smo že, da smo šli na Turkey River in si mislili poiskati kos zemljišča. Naše družine so prišle za nami in nas čakajo v trdnjavi Wilke. Ako srečno dospemo v trdnjavo, smo rešeni." "In bolje niste mogli zadeti, ko da ste nas srečali. Naša pot je ista, vsaj nekaj časa bomo potovali skupaj. Razen tega smo v zvezi s trdnjavo Wilke. Ako hočete, se nama lahko pridruži te." "Res —? Ali nam res dovolite, sir?" "Seveda! Saj vas vendar ne moremo pustiti tule sredi prerije. Eni nevarnosti ste ušli, ni treba, da bi se izpostavljali še drugi." "Pa rdeči so nam konje vzeli —. Peš moramo hoditi, zadrževali vas bomo —." "Se ne da nič pomagati, bomo pač počasi potovali. Sedite predvsem pa si počijte! Dala vam bova jesti." Sam sem govoril s ponesrečenimi popotniki. Winnetou je kakor po navadi molčal, pedlar pa je polglasno klel in nepotrpežlji-vo godrnjal okoli nas o zamudi časa in o beračih, ki še na preriji ne dajo miru. Zelo nevoljen je bil, da smo se zavzeli za siroma ke. Nisva se zmenila za njega, raz-jahala sva, sedli smo v travo in dala sva nesrečnežem jesti. Dobro jim je teknilo, vse so pojedli. In ko so si odpočili, smo odjezdili, pa krenili na našo pot proti lovskemu gradu. Mislil sem jih poslati v spremstvu dragoncev in z Old Firehandom v fort Wilke. —Trst, jan. 1940. Znano društvo tržaških jamarjev, ki je intenzivno na delu skoro vso dobo po svetovni vojni, je v zadnjem času odkrilo kar 90 novih jam na Krasu in v Istri, ki vodijo globoko pod zemeljsko površino, ter nekatere tudi natančno raziskalo. Med njimi je mnogo takih, ki so bile popolnoma neznane, za druge pa je vedelo le okoliško prebivalstvo, ki pa se zanje ni brigalo. Neverno in naporno delo omenjenega društva je nedvomno velike važnosti za znanost kakor tudi za gospodarstvo. Z njim bo omogočeno podrobnejše spoznavanje in proučevanje notranje strukture in neprestanega preoblikovanja kraškega terena kakor tudi sile in smeri tokov vodnih mas, ki po podzemskih poteh odtekajo neizkoriščene, medtem ko bi se mnogi taki vodni tokovi dali izkoristiti z izpeljavo vodovodov za preskrbo obširnih krajev, ki tako trpe na pomanjkanju tega osnovnega gospodarskega elementa. Za rezultate dela tega društva pa se zanimajo tudi vojaške oblasti. Ivan Jane, župnik v pokoju. Po rodu je bil iz Novega mesta. Pred upokojitvijo je bil dolga leta dušni pastir na Colu, kjer so ga tudi pokopali. — Goče. Na padovanski univerza sta bila istočasno promo-virana za doktorja vsega zdravilstva brata Stanislav in Milo-van ,Ferjanči'č, sinova dr. Hermana Ferjančiča, sodnega nad-svetnika v Benetkah, ki je doma iz Goč. Na isti univerzi je bil promoviran za doktorja prava Ludvik Nanut iz Kanala. —Trst, jan. 1940. Vojni obvezniki letnikov 1901 do 1906 in 1913 in 1916 ter specialisti letnika 1915, ki so bili lani vpoklicani kot rezervisti in poslani v jeseni na dopust se bodo morali v mesecu marcu letošnjega leta spet javiti svojim poveljstvom. I —št. Vid pri Vipavi. Po hudi bolezni je umrl duhovni svetnik j Hiše naprodaj Dve moderni hiši za eno družino vsaka, prazne in odprte za razgled vsak dan od 2 do 6 pop., v nedeljo 10 zj. do 6 pop. 18125 Marcella Rd. 13710 Argus Ave. KEnmore 0334-J. MALI OGLASI SPECIALS Friday-Saturday Best Quality Pure Lard, 4 lbs.........25c C. W. Coffee, lb......17c Fresh Selected Eggs, doz.............I8V2C Pure Granulated Sugar, 10 lbs.............48c Extra Special Sweetheart Soap, 4 bars ...17c Soap Chips, 5 lb. box 27c Fels-Naptha Soap, lObars............39c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Kupite, pripeljemo na dom! Sveže ribe v postnih dneh! Neck bones ............................ 5c Suh špeh..................................17c Sperribs .................................12c Fresh ham ..............................17c Najboljši želodci in suhe klobase po najnižji ceni. Slani krekerji, 2 lb.............-..15c Pineapple, 2 za ......................29c Diamond jedrca, 2 lb...........89c Bele rozine, 2 lb...................21c Suhe češplje, 3 lb.................25c Najboljši kukezi, lb...........:-17c Oskubeni piščanci ..................30c Najboljše olje No. 77, gal.....85c Occident moka, ft.........1.13 Pilsbury moka, 24^ ft. ........95c Red Star moka, 24/2 ft. ........95c Fižol, koruza, grah, 2 za ......19c Ker se ta razprodaja vrši v soboto in v pondeljek, si lahko naročite in pripeljali vam bomo brezplačno. Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. KEnmore 1971 Hiše naprodaj Šest sob na E. 74th St., med Superior in St. Clair Ave. Cena je $2,500. 6 sob za 1 družino, lot 140x175, cena $3,100. Se mora prodati radi smrti. Jos. Globoar 986 E. 74th St. HEnderson 6607. (58) This time get the refrigerator that's SILENT Only Servel Electrolux freezes silently with NO MOVING PARTS VEN S STARO . . . notri z novo! Pa na.i bo Servel! To je. klic vedno*več družin, ki ladomeščajc svoje avtomatične ledenice letos. Vedo iz izkušnje ... in kar so se naučili, naj bo epemin za vas, pa če kupujete svejo prvo avtomatično ledenico . . . ali pa druso. Oglejte si 1940 modele pri nas. o Nobenih piemikajceih delov'v zamrzovalnem sistemu. o Vcdnc tihota ® Trajno mali stroški obrata o Več let zanesljive pofstrežbe ® Prihranki jo plačajo AND BESIDES ... THE 1940 SERVEL IS ADAPTABLE TO YOUR EVERY MOIST COLD DRY COLD You Get Both Dew-Action Fresheners keep"; Dry or Moist Meat Storage, vegetables and fruit always whichever you desire, simply moist and full of flavor. by adjusting cover. PLUS... Flexible Interior Arrangement, Trigger Releases for Trays and Cubes. Cene od $ \ 44naprej PRIDITE K NAM IN SI JIH OGLEJTE! Lahka mesečna odplačila se prično šele 25. aprila, can Mortgage & Loan bančne knjižice. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 8104 St. Clair Avenue 819 East 185th Street JOHN SUSNIK in JERRY BOHINC, lastnika ženske kožuhaste suknje Vzorci, vseh mer, nove, ki so bile po $128, so sedaj $20 in več. Jackets in Chubbies $15 in več. Se vzame v zameno že nošene suknje za $5 in več. 837 E. 128th St.' Tel. GL '4252. Delo dobi Mož dobi delo na farmi. Kdor se razume na delo, ima prednost. Plača po dogovoru. Vpraša se na 928 E. 222nd St. . (59) Preproge poceni 10x14............ $25 do $30 9x12............$20 do $25 8x11 ............$15 do $18 Importirane orientalske barve. Rabljene dojge preproge 25c jard. 837 E. 128th St. Tel. GL 4252 Pozdrave! George Strainic, predsednik "The Strainic Realty & Development Co., Inc." 18000 Lake Shore Blvd., naznanja sledeče zastopnike, ki bodo na razpolago, da vam bodo postregli: Jim Kozel, Emil Winovich, Jack Mejač, John Pe-zdirtz in Jack A. Carpenter. Ti so pripravljeni postreči prijazno, vestno ter pošteno. Vzelo bi vso stran lista, če bi hoteli navesti vse, kar imamo naprodaj, zato navedemo tukaj samo nekaj. Vse so enonadstrop-ni, moderni bungalowi: 5 sob in garaža ................$3,600 4 sobe in garaža................$4,200 5 sob in garaža ................$4,700 5 sob in garaža .....,..........$5,000 5 sob in garaža ................$5,750 Tudi lepa hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, garaža za 2 avta, blizu Lake Shore Blvd. Cena $6,500. Nekaj teh hiš se zamenja za večje enodružinske ali dvodružin-ske. če imate kaj naprodaj ali v zameno, oglasite se najprej pri nas, ali pokličite KEnmore 0334J. Ustavite se pri "The Strainic Realty & Development Co., Inc.," 18000 Lake Shore Blvd. in ne boste se kesali. Hiša naprodaj 7-sob za eno družino, na lepem prostoru v Euclidu, cena $4,800. $500 se plača takoj, ostalo po A]A% za 15 let. Lot 50x150. Mnogo senčnatega drevja na lotu. Za nadaljne podatke se obrnite na M. P. Intihar 21491 Naumann Ave. Euclid, O. KEnmore 6332-J Delo dobijo izuČeni mesarski pomočniki v slovenski mesnici. Ponudbe in priporočila naj se pusti v uradu tega lista. (57) Za dobra vina se vedno zglasite pri ANTON KOROŠEC 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 Hiša naprodaj Proda se hiša za dve družini, 6 sob in kopalnica, ter 5 sob in kopalnica, furnez, dvojna garaža ;"cena $4,900. 7303 Ivy Ave. (75. St. in Union Ave.) (ma.4-8-9) Za vsakovrstna stavbinska dela, pokličite MUlberry 1065 KARL CENTA 668 E. 102d St. MIZAR IN STAVBENIK ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Matilda Begovich NAZNANILO IN ZAHVALA Globoke potiti naznanja me sorodnikom in prijateljem jadno vest, da je pe /dolgi bolezni v Bogu za vedno preminila naša ljubljena soprogu! in mati rojena MILER Pokojna je bila doma iz Ljubljane ter je preminila v starosti 48 let dne Žl. januarja ob 9. uri dopoldne. Pokopana je bila iz kapele Josip Žele in Sincvi po opravljenih molitvah cb krsti na Kalvarijo pokopališče dne 23. februarja ob & uri dopoldne. Pokojna je bila .članica tUuštva Waterloo Grove, št- 110 W. C. Tukaj zapušča poleg žalujočega soproga tudi tri sinove in tri hčere. Naš® najlepšo zahvalo naj prejmejo oni, ki so položili vence ob krsti blagopokojne, kakor tudi 'oni, ki so darovali za sye'te maša, katere se bodo braic v mirni pokoj blagt duše. Iskrena hvala Mcntignoru V. Hribarju za opravljene pogrebne obiede in podelitev svetih zakramentov za umirajoče. Najlepšo zahvale naj prejme pogrebni zavod Josip Žele ih Sinovi za prvovrstno postrežbo med časom, ko i« pokojna ležala v njihovi kapeli pri (zadnjem izpočitku. Iskrena hvala za lepo urejen pogreb in veliko naklonjenost ob času smrii v družini. Hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago, fonim. "ikl so prišli pokojno kropit, pri nji čuli ali je opremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem » vse, kar so nam /dobrega 'storili ob ičasu tuge in žalosti v družini. Ljubljena soproga in nezabna mati. Položili smo Te vso izgarane in: izmučeno v prezgodnji grob, nad katerim plakajo naša hvaležna srca. Zatopljeni v žalosti Ti ob svežem grobu kličemo: Spočij se v tuji zemlji, do klica k vstajenju! Žalujoči ostali: PETE BEGOVICH, soprog. JACK, JOHN in FRANK PAKIŽ, sinovi. ROSE, MARY in FRANCES, hčere. Cleveland, O., 8. marca, 1940. tT !krbite se- p°šteni lju- brali smo vašo sled in k, Za vami> da vas vpra- Sebl morebiti kake Pomoči Slutim namreč, da Jaje?- ni ravno P°sebno si" ; «t »W^Vyojo slutnj° se žal «4 ' sir! Huda nam je Ssili" le g0l° živl^enje sm<> si 4?i!Ujem vas! Kdo pa je j,, C1> ki vas je tako hudo zde-,;0Morebiti beli?" Vnda.>>i0UXi S° biH' iz r°dU Kedaj ?" : %' jj> gornjem Turkey River-' k e srn ° Pa naleteli na n3e> 6Cbitvprašati? ah pa vam njem Uubše, če ne popra-"2akPo vaši nesreči?" ečresaj pa ne? iče ste nara-h sPošteni ljudje, kakor prasni^ aJ nam dovolite, da vas HtT'-kak° vam -'G ime" ll^Mv! kodete naša imena. ^ gentleman tukaj je |L °U' Poglevar Apačev, me-O«iejo Old Shatterhand, Pftj ^ Pa Je Mr. Rollins, ped-?ovSjj. potuje z nami v neki tr- zadevi." !%oh day Takim gen" r^a ■ m Seveda smemo popol- »O^Patil O Winnetouu in '0|i čLlli atterhandu smo že do- ' CePrav ne smemo reči, fo gre tlldi mi westmani. O nji- k vw'as> da sta naj poštene j- tarjjj mana, kar jih hodi po Vk: rada pomagata vsako- t;», ,Je v stiski, pa ne vpraša- ali rdeč. Vemo, da zaupati in hvaležni us°di, ki nas je pri- ba.^ vajino pot. % sj essurs, siromaki smo, ve-in pomoči potreb-^Hs ^ Vama bo poplačal, če ")}je SaJ nekoliko usmilita." \ hv®.°Ve besede so se kar ce-jf^at - "f*11^' Pa niso se mi ti-sumljive. Tudi nje-V Savski sladkega glasu Sfc , vam bova pomagala," samo povejte, ka-P?' ci predvsem potrebuje- fodj^al vam bom. Pa naj- h\Spod°bi, da tudi mi vam da sm0" Moje ime r'Hj, tale tukaj je moj sin \amle Je moj nečak. Pri-New Ulma sem, ob J|'ifa-. Turkey Riverju bi se Vselili." ste neprevidni!" ii(,v_ a ko nismo vedeli, ka-S^'1?0 je tod in v kakih te-y 'azmerah tod naseljenec rAsSjlepših barvah so nam \ jkali, vse se nam je zde- > in enostavno, prav i riti |ida bi bilo treba samo "Id j požeti —." Jih pijanci —? Ali vam o 'JeHisl° nič povedali? Ali na »ič mislili?" ^ Pa opisali so nam jih Ugače, nego som jih v 7 Hiy Prišli smo na Tur-ic^Hi r oboroženi in z vsem !,'%lj dobro poskrbljeni in iC^^islili/sino si pred" > in d 'edati svet in si izbrati ^ So ;ober kos zemlje. In te- L^enip ' še čudno, da so vam NiJe Pustili —! Ni tako v • Kalf1 Si°uxih, če srečajo Pa je bilor jn so nad nas ter vihteli J^^o lre- branili se seve- % G°v0rJeVeč smo se Prestra" 8tno !.80 čudno anglešči- p Pravin k°niaj razumeli, V- 1,1 mu- Uas bodo na kolu Hi'* n C1J in še druge lepe C. Pa so ljubovali- Nazad-Zadovoljili, da sc C k° So Vse So "am vzeli »0 n narn pustili. In po. naPodili." in plinove luči so gorele v njih. Polagoma so se odpirale, tudi šta-cune in delavnice in tu pa tam sta srečavala ljudi. Nato so prihajali v raztresenih gručah delavci, hiteči na delo; moški in ženske, s koši z ribami na glavi, osli, ki so vozili zelenjavo, za-pravljenci s klavno živino, živo in zaklano, mlekarice z vedri in nepretrgana vrsta ljudi, ki so vlekli razno* blago v vzhodna londonska predmestja, čim bolj sta se bližala City, tem bolj se je večal šum in vrvež in med Shore-ditehem in Smithfieldom je na- gled. Ona pa je že sedla na svoje prejšnje mesto kraj ognja in se ni ganila. ENO IN DVAJSETO POGLAVJE Na poti. Neprijazno jutro je bilo, ko sta stopila na cesto — huda sapa in dež, mračni, viharni oblaki. Vso noč je lilo, zakaj po cesti so se nabrale velike mlake, in žlebovi kraj ulice so se prelivali. Medlo se je svitalo na obzorju — danilo se je; a slabi svit ni umilil tega puščobnega somraka, še jačil ga je, ker je od njega omagovala luč-pocestnih svetilk; niti enega gorkejšega ali svetlejšega sijaja ni pomešal v vlažnost in otožnost streh in cest. Nihče se ni še gibal v tem okraju; oboknice so bile še vse trdno zapahnjene, brez šuma in brezi ljudi so bile ulice, koder sta hodila. Ko sta krenila v ulico Bethnal-Green, se je dan že delal. Mnogo svetilk je bilo že ugašenih, nekaj tovornih voz se je počasi pomikalo proti- Londonu. Kdaj pa kdaj je pridrdral kot burja kak poštni voz, oškropljen z blatom, in mimogrede je oplazil poštar z bičem nerodnega voznika zja svarilo, ker je vozil po napačni strani in zamudil pošto za četrt minute. Krčme so bile že odprte SLOVENSKO PODJETJE liLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAlR AVE. :[ Oblak Furniture Co. sij S I TRGOVINA S POHIŠTVOM Ž 2 (J S Pohištvo in vse potrebščine j J x m za dom. 3 « C S 6612 ST. CLAIR AVE. |j3 TO_HEnderson 2978_RF BRAZIS TAILORS vam nudi najnovejše v izgotovljenih OBLEKAH IN POVRŠNIKIH vse1 volna $1650 in več Narejene po meri; mnogo vzorcev $22.50 in več Naročite sedaj za veliko noč 6113 St. Clair Ave. VICTOR — BLUEBIRD — DECCA SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE se dobi pri Snow Bros. Radio Co. 13914 St. Clair Ave. Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah. VOCALION — COLUMBIA — BRUNSWICK Vprašajte za MR. JOHN CERNE NAZNANILO IN ZAHVALA Jadnega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je previdena s tolažili svete vere za vedno preminila naša nadvse ljubljena soproga, mati in stara mati in kako se jih prepreči Zimska utrudljivost je, ki uniči zdravje in ki je posledica premalo sonca in premalo sončne svetlobe! 2 Pomanjkanje sončne svetlobe povzroča ljudem napenja-4 nje oči. 3 *** Lahko se izognete napenjanju oči in lahko preprečite zim' sko utrudljivost, če rabite vid hraneče svetilke. Vi imate vid hranečo luč, če rabite vid hraneče svetilke' KUPITE VID HRANEČ SVETILKE NA RAZPRODAJAH Mary Kokal rojena Rozman Blagopokojna je bila rojena dne 3. aprila leta 1889 v Ljubljani. Preminila je dne 13. februarja ob 10:45 uri zvečer ter bila pokopana iz August F. Svetkove kapele po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd„ dne 17. februarja ob 8:15 uri zjutraj na sv. Pavla pokopališče. Pokojna je je bila članica Friendship Grove, No. 125 W. C. Poleg močno žalujočega soproga, dveh sinov in dveh hčer zapušča tukaj tudi dva vnuka in več bližnjih sorodnikov. Dclžncst nas veže, da se najlepše zahvalimo za položene vence ob krsti blagopokojne. Lepo cvetje nam je bilo globok izraz so-žnlja nad izgubo naše dobre soproge in matere. Iskrena hvala vsem onim, kii so darovali za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Obilni darovi so nam bili ob času žalosti doka® sočutja nad izgubo blagopokojne. Najlepša hvala Rev. Max Sodji za podelitev svetih zakramentov za umirajoče kakor tudi Rev. Anthony Bombachu za opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za veliko naklonjenost in najboljšo postrežbo ob času smrti in ob času, ko je blagopokojna ležala v njegovi kapeli pri zadnjemi izpočitku. Najlepšo zahvalo naj prejmejo nosilci krste, kakor tudi oni, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Hvala vsem onim, ki so prišli blagapokojno kropit, so pri nji fiull, nas tolažili ali jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala voSm za vse, kar so nam dobrega storili ob času največje žalosti v družini. Ljubljena soproga ter dobra mati. Da Te ni več med nami— družino, ki so jo vdano ljubila, se nam zdi kakor sen. Neverjetno hitro je posegla neizprosna smrt v našo sretfo in nam ugrabila Tebe, ki smo Te močno in globoko ljubili. Tam na božji njivi je Tvcj novi dom—dom tudi naš; slej ali prej. Iskajoč Tvojih blagih spominov Ti močno žalostni kličemo: "Spočij se v Bogu do svidenja nad zvezdami!" Žalujoči ostali: Karol Kokal, soprog. Ana, poročena Mergec, in Jennie, poročena Bukovec, hčeri. Max in Karol, sinova. Frak Mergec in Emil Bukovec, zeta. Ruth in Emalija, snahi; Frank in Lillian, vnukal Cleveland, O., 8. marca, 1940. Tekom tega meseca bo mnogo trgovcev v Clevelandu nudilo najnovejše in vseh vrst vid hranečih svetilk po novih nizkih cenah. V vsaki hiši bi morala biti najmanj ena vid hraneča svetilka za vsakega člana v družini— da bi dala boljšo luč za boljši vid in boljše i zdravje, za varstvo proti zimski utrudljivosti in da bo dala udobnost in veselje. PRITIKLINE VID HRANEČE SVETILKE Vid hraneče svetilke so znanstveno narejene, da dajo boljšo svetlobo. Vid hraneča svetilka ima: (A) Širok senčnik z belo podlogo. (B) Odbijajočo in difuzično oblo, da daje direktno in indirektno luč brez žarenja. (C) 100 - 200 - 300 - watt žarnica v največ modelih (z tremi 40-watt žarnicami v šest-način-skih modelih); 150-watt žarnica v junior visokih in namiznih svetilkah. Kadar izbirate vid hraneče svetilke, pazite na I. E. S. znamko odobritve. Sedaj je najboljša prilika, ki ste jo kdaj imeli, da osvetlite svojo hišo z veliko znižanimi cenami — če izberete vid hraneče svetilke na razprodajah. "Je bil krotak?" je vprašal Sikes. "Kakor jagnje," je odgovorila Nancy. "To nie veseli," je rekel Sikes in Olivera srdito pogledal; "zavoljo njegovih mladih kosti, ki bi sicer za to trpele. Sem pojdi, fant; zapridigati ti moram, pa bo najbolje, če ti kar sedajle." Ko je, gospod Sikes tako nagovoril novega varovanca, je potegnil Oliveru kapo z glave in jo vrgel v kot; nato ga je prijel za ramo, sedel za mizo in postavil dečka sebi nasproti. "Tako . , . najprej, ali veš,-kaj je tole?" je vprašal Sikes in prijel pištolo, ki je ležala na mizi. Oliver je odgovoril, da ve. "Dobro, poglej!" je nadaljeval Sikes. "To je smodnik, tole je krogla in to je košček stare klobučevine za zamašek." Oliver je zamrmral, da pozna vse te razne reči, gospod Sikes pa je začel pištolo z veliko vestnostjo in premišljenostjo nabijati. "Sedaj je nabita," je rekel gospod Sikes, ko je končal. "Vidim, sir," je odgovoril Oliver. "Dobro," je dejal razbojnik, prijel Olivera trdo za roko in mu nastavil cev tkko blizu senca, da se ga je dotaknila; deček se ta trenutek ni mogel vzdržati, da ne bi bil zakričal. "Če črhneš, kadar boš z menoj iz hiše, razen če govorim jaz s teboj, ti ta naboj brez okolišev zleti v glavo. Torej, če te je misel, govoriti brez dovoljenja, izmoli prej svoj očenašek." Tu je naklonil gospod Sikes dečku V podkrepitev svojih naukov srdit pogled, nato pa nadaljeval : "Kolikor vem, ga ni, ki bi posebno izpraševal zate, ko bi te jaz takole pihnil; in zato se meni ne bi bilo treba; ukvarjati z vsem tem hudičenjem in razkladanjem, če mi ne! bi bilo zate; me slišiš?" "Kratkomalo," je rekla Nancy z važnim poudarkom ter nagubala čelo proti Oliveru, kakor < da zahteva od njega resne pozornosti za svoje besede, "povedati mu hočeš, če ti pomeša pri nameravani nakani račune, da mu prestreliš glavo, da ne bo mogel ničesar izklepetati; in da si pripravljen zaradi tega maga-ri viseti, kakor prevzemaš to nevarnost nase za obilo drugih stvari, ki so v zvezi s tvojo obrtjo, vsak mesec svojega življenja." "Tako je!" je potrdil gospod Sikes z zadovoljstvom, ženske rabijo zmerom .za vse najmanj besed, razen, kadar se pričkajo; takrat jih raztezajo. In zdaj, ko mu je vse jasno, nam daj kaj večerje ; preden odrinemo, bomo še malo posmrčali." Poslušna ukazu je Nancy hitro pogrnila, izginila za nekaj , minut, se vrnila z vrčem piva in ovčjo glavo na pladnju, kar je daip gospodu Sikesu povod' za razne prijazne dovtipe. Sploh je bil možak, morda zato, ker je imel delo pred seboj, zelo vedrega duha in židane volje. V dokaz omenimo, da je za šalo izlo-kal vse pivo na en dušek in ni izustil med vsem obedom — recimo takole povprek — nad o-semdeset kletvin. Po večerji — Oliveru, to si lahko mislimo, ni bog ve kaj dišala — je pocedil gospod Sikes še dve kupičici žganja z vodo, se vrgel na posteljo in med ploho kletvin ukazal Nancy ^ ."naj ga zbudi natanko ob petih. Na povelje iste oblasti se je zleknil 0-liver oblečen na blazino na tleh; " ^VV' ATO»- - dekle je naložila ogenj in sedla kraj njega, da bi ju o pravem času zbudila. Dolgo časa je Oliver čul in u-pal, da bo Naftcy porabila priliko in zašepetala še kak napotek; ona pa je čumela pred ognjem; ni se ganila, samo semtertja je otrnila luč. Utrujen od bedenja in plahote je naposled zaspal. Ko se je prebudil, je stalo po-sodje za čaj že na mizi; Sikes. je vtikal različne stvari v žepe svoje suknje, ki je visela preko stola; Nancy je hitela pripravljati zajtrk. Dan se še ni zaznal, sveča je še gorela, in zunaj je bila trda tema. Močan dež je bil ob šipe, in nebo je bilo videti črno in oblačno, "No, ali bo kaj?" je zarezal Sikes, ko je skočil Oliver pokon-cu. "Poli šestih! Zasuči se, drugače ne dobiš zajtrka, zakaj pozno je že." Oliver se, s toaleto ni dolgo mudil, in ko se je nekoliko odteščal, je Sikesu na čemerno vprašanje odgovoril, da je nared. Nancy, ki se je po dečku komaj ozrla, mu je vrgla robec, naj si ga zaveže^okrog vrata; in Sikes mu je dal velik, resast plaščv naj si ga zapne preko ram. Tako opravljen je podal razbojniku roko; ta se je pomudil samo, da mu je pokazal s pretečo kretnjo, kako ima pištolo v stranskem žepu od plašča, nato ga je čvrsto zgrabil, se poslovil z Nancy in ga odvedel. Ko sta dospela do vrat, se je Oliver za trenutek okrenil v na-di, da ujame od dekleta vsaj po- 3 stvari je treba vedeti c Idealna za čitanje. Se lahko ""J"* j _ | /O da imate najboljšo luč, prav kjer" lite olecfaical League VID HRANEČA PREMIKAJOČA SVETILKA VIP JE NEPRECENLJIV.. LUČ JE NAJCENEJŠA STVAR, KI JO RABITE1 Za dober premog pokličite MAR-KET COAL CO. ENDICOTT 1588 1261 Marquette Rd. THE MAY COMPANY spomladanska razprodaja blaga Nudi krasno novo blago po izrednih prihrankih ravno za velikonočne obleke NOVO SPOMLADANSKO iy 11 PRALNO BLAGO VOLNENO lisano DlagO po razprodajni ceni I 77 jard za vašo velikonočno RAJONI in BOMBAŽ Specielni nakup od znanega UUIctiU tovarnarja omogoča to raz- »Mrežasto bia- _ prodajo. Nova tkanina in g * ayon j AA IIJ j kombinacija novih barv v ve- »Mrežasto bia- ■ i\/U W ^f I MjU liki izberi za suknje in oble- ayon ■ ^^ mw\j 1 ke, po 54 palcev široko. ^ .člTta Dye ^ . mm^J n ... . nnn niinnr. »Pisana svila jard % Chambray športne ProgC I MMAM^ dHLLK Barve so jako važne t0 sp0_ ^ Printed Sportee Spun RAYON mlad—bolj kot kdaj, zato Rayon boste izbrali živo barvo za _ _ . , , _T ,, ■ , |b44 jard vašo velikonočno obleko. Vsa- • P"nated NnW>T Spun. kovrstne barve in najnovejši >on Mehka barvasta tkanina v VZOrci. # Printed Rayon "Acespi"1 | krasnih vzorcih. Zelo krasne _'___________ , spomladanske barve in vzor- t________ "SO-SMART" SPUN RAYON ) ČIPKE ZA POPOLDAN- PISANI PERCALE GABARDINE ) SKE OBLEKE 13c jard jard ) 1J0 jard "So-smarr parcali 3 vedno ^^ ^ „ , Ce hočete blago, ki je pWb- Priljubljeni, ki se dobro pe- yam bo iljubila radi ** no lepo, izberite si čipkasto. ™ in nosijo. Kupite kolikor ^ f.nega ^ ) Imamo ducat novih barv in I ^ ^ t .. Zci športne obleke, slačil f ,' „„ ke, za prevleke in drapenje. . . krasnih vzorcev, > t- r ^rila m pjgame< |\ THE MAY COMPANY . . . FABRICS ... 4. NADSTROPJE Ignac Slapnik. st. CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE _HEnderson 1128 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. M AN DE L DRUG CO. | 15702 Waterloo Rd„ Cleveland, O. | Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič der je vstajal hrup i« zn1 . trušč, da je bil Oliver ves v " du in strmenju. (Dalje prihodnjič) -o-- !'odpirajte slovenske trO° J Gospod Sikes'je šel po Sončni in Kronski cesti, prekoračil je Finsburyški trg in krenil po Chiswellski ulici do Barbarica-na; odtod v Long-Lane in tako je prispel do Smithfielda, odko- rasel že v divji, zmeden hrušč. Svetlo je bilo toliko, kakor bo o-stalo po vsej priliki do noči, in polovica londonskega prebivalstva se je začela živahno gibati po svojih jutranjih' opravkih.