Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik"
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40"— polletno Din 20'— posamezna štev. Din 2-—
Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Maribora" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratom:
Din p
Pri lx objavi */i str. 600’— .	7,	.	300--
.	'/«	.	150--
75- — 37-50
X. letnik.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1927.
Štev. 1.
Veselo in srečno Novo leto
želita
vsem naročnikom, čitaleljem in prijateljem ,, Obrtnega Vestnika“
Uredništvo in uprava.
Ob novem letu 1927.
Zopet je minulo leto. Marsikateremu je prineslo veselje, mnogim, zelo mnogim razočaranja; kajti prevečkrat trkata revščina in skrb na vrata ter zapuščata ob odhodu le bol in solze.
Cim težje se vsak posameznik v življenju bori, teni bolj z nado in upanjem pričenja novo leto. Tako tudi oni, ki sodelujejo pri časopisu, goje ono veliko upanje, da bo semintja pognalo od njih posejano seme v korist svojim sotrpinom; tudi oni goje upanje, da se razgubi stanovsko nezanimanje, da se spozna, da je bodočnost obrtništva zavisna od moči svojega stanovskega tiska, ki zastopa le njihove interese in da je dolžnost vsakega obrtnika, z vsemi silami podpirati svoj stanovski list, ki je najboljša obramba, da ne ostane njih glas le glas upijočega v puščavi.
Vsak stan ima danes svoj list, ki je tolmdč njegovih žeij in pritožb. Kako energično in dosledno se bore številni stanovski listi za interese posameznih delavskih razredov in naši pomočniki vedo dobro tako zastopstvo podpirati in življenja zmožno vzdržati. Ravno tako, da, celo še bolj nujna potreba pa je za obrtnika, da ima stanovski časopis, ki mu stoji zvesto ob strani v tem težkem boju, ki preti zapostaviti in uničiti razvoj in bodočnost obrta, enega glavnih faktorjev v državi. Dolžnost vsakega obrtnika je torej, to orožje podpirati in jačiti. Zato berite, širite in podpirajte «Obrtni Vestnik«, čigar edina naloga je, zastopati interese našega obrtništva za povzdigo našega rokodelstva v vsakem oziru, kakor tudi uveljaviti v gospodarsko-stanovsko-političnem pogledu.
Podpirajte vaš stanovski tisk s svojim sodelovanjem, saj ima za vaše težnje in želje vedno dovolj prostora v svojih kolonah. Uspeh bo le v korist obrtništvu. «Obrtni Vestnik« naj bo združevalna točka vsega obrtništva Slovenije.
V nobeni dobi svetovne zgodovine niso stala so-cijalna vprašanja tako v ospredju javnega življenja kakor ravno danes. Ves svet čuti, da ne pride samo majhnemu številu ljudi v korist ves napredek produkcije in vsi uspehi moderne kulture, pač pa, da je vse to namenjeno masi in njenemu razvoju ter dobrobitjo.
Takšna povzdiga mase pa zahteva potrpljenja in časa, miroljubno sodelovanje od države in oblasti, zakonodaje in uprave, od zasebnega in društvenega delovanja. In ne sme se pozabiti, da so potrebni 'za rešitev socijalnih nalog človeštva novi gospodarski zakoni ravno tako, kot prostovoljni osebni napori in zadružna organizacija. Skrb za dobrobit delovnega razreda se gleda preveč s političnega kakor s čisto človeškega stališča. Radi večnega prepira velikih in neprestanega sovraštva strank trpe le prevečkrat mali in ubogi. Za časa volitev pridejo vse stranke do trudnih in izmučenih, da se informirajo po njihovih težnjah, a po odločitvi volilnega boja se prepuščajo nižji razredi navadno samim sebi.
Naj bi leto 1927. v vsakem oziru doprineslo blažeči vpogled v višjih razredih in naj bi oni, katerim je blagor sodržavljanov zaupan, ne mogoče poniževalno, pač pa z vso vestnostjo prišli med narod in pomagali lajšati bremena javnega in zasebnega življenja.
Vstop v novo loto pa nam nalaga še eno željo, ki se gotovo vsestransko goji, in sicer da bi se vodili odkriti boji v vprašanjih naše notranje politike z manjšim sovraštvom in zavistjo. Naj stopijo vsi, tudi malenkostni spori v stran, kadar gre za odlične gospodarske in državnopravne interese. Enako naj tudi ves politični srd v naših bodočih oblastnih upravah mine, zlasti pri razpravah o narodnogospodarskih zadevah.
Naj bi leto 1927. v vsakem oziru doprineslo blažeči boljše, da bi se zastavila pot obupu in zbeganosti vseh ljudskih razredov, osobito pa našega obrtniškega stanu.
Obrtniško protestno zborovanje v Ljubljani.
Na obrtniškem protestnem zborovanju v Ljubljani dne 8. decembra 1926., ki ga jc priredila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani proti šušmarstvu, državnim delavnicam in zavodom, ki vzdržujejo obrtne delavnice, je bila soglasno-in z velikim odobravanjem sprejeta sledeča spomenica:
Gospod veliki župan!
Med vsemi gospodarskimi stanovi, ki v splošnem preživljajo občutno gospodarsko krizo, se nahaja v najtežavnejšem položaju obrtništvo.
Vzrok tega težavnega položaja so deloma povojne nestabilne gospodarske razmere; nadaljnje vzroke nepovoljnega gospodarskega položaja pa moramo iskati v mnogem oziru v pogrešeni obrtni politiki naše državne uprave.
Obrt tvori v naši državi, ki je v pretežni večini agrarna, eno izmed najvažnejših gospodarskih panog. Zlasti v Sloveniji je obrt na taki višini svojega razvoja, da bi potreboval najizdat-nejše podpore tudi od strani državne uprave, če bi se hotelo iz obrta razviti tudi zdravo, dobro fundamentirano industrijo.
Žal, pa so dolgoletne skušnje pokazale, da merodajni faktorji to važno gospodarsko panogo omalovažujejo.
Težko diha slovenski obrtnik pod neznosnimi davčnimi bremeni, še težje rane pa zadaja njegovi gospodarski moči dejstvo, da državna uprava sama s svojimi obrtnimi delavnicami od-trguje obrtništvu delo in zaslužek. Tem so se pridružili v zadnjem času razni humanitarni zavodi, ki vzdržujejo že obsežne delavnice; neopravičeno izvrševanje obrta, tako zvano šušmar-stvo, pa danes posega v legalni obrt v taki meri, da v nekaterih obrtnih strokah naravnost ogroža obstoj obrtnika.
Nikakor ne nameravamo, gospod veliki župan, pretiravati položaja, v katerem se naš obrt nahaja, vsled česar naj govore v prilogj Priloženi statistični podatki in dokazilni materijal, ki opravjčuje naše trditve.
Ti podatki in zbrani materijal nudijo za obrt naravnost porazno sliko.
Zlasti tudi sledi iz podatkov, da svoječasni ukrepi gospoda Velikega župana pod O. br. 323/26 na 'sreska poglavarstva niso položaja v ničemer izpremenili. Obrtna oblastva prve stopnje zametujejo vse ovadbe zadrug, ki niso do najmanjše podrobnosti opremljene z dokazi. Postopanje se v premnogih primerih izvrši šele po več mesecih, ko je zasledovanje že skoraj nemogoče. Pa tudi to se izvrši samo z zaslišanjem orožniške stanice ali pa obtoženca samega, kar seveda ne more voditi do pozitivnih uspehov. Statistika kaže, da je upravičena domneva obrtništva, da obrtne oblasti šušmarstvo tolerirajo, ker ne smatrajo niti za potrebno, da bi napram zadrugam zadostile določbi § 147. o. r.
Državne delavnice, ki jih navajamo, pomenijo za obrtništvo odtegovanje dela in zaslužka. Državna uprava, ki zahteva točno plačevanje davkov, bi morala pustiti obrtništvu vsaj delo in ni upravičena, da svojim davkoplačevalcem na ta način, ki gotovo ni v skladu s štedenjem, odjemlje zaslužek. Da je državna uprava v tem pogledu skrajno nenaklonjena obrtništvu, dokazuje med mnogimi drugimi primeri tudi oddaja opreme za zgradbo Narodne skupščine, v kateri se bo blestelo tuje, inozemsko delo.
Obrtništvo tudi odločno odklanja odločbo gospoda velikega župana O. br. 323/8, po kateri bi bil Salezijanski zavod na Rakovniku upravičen prevzemati dela po naročilu in meri. Salezijanski zavod je učni zavod s pravico javnosti, s katero pa zavodu še ni podana pravica, da izvršuje obrtniška dela po naročilu izven zavoda. Današnje stanje tega zavoda je povsem izgubilo značaj učnega zavoda in se mora prištevati v vsakem pogledu k večr-jemu obrtnemu podjetju z edino razliko, da mu je pripuščeno neomejeno število vajencev, kar posameznemu obrtniku po določilih zadružnih pravil ni, ter da kljub velikemu prometu, ki ga ima zavod, ne plačuje davkov. Ne ugovarjamo zavodu, da vzdržuje učni zavod, pač pa naj se kot tak omejuje na pravice, ki jih imajo drugi učni zavodi, pri katerih nismo opažali, da bi izvrševali dela po naročilih.
V isti odločbi se jc zavzelo tudi stališče, da smejo industrijska podjetja prevzemati dela po naročilu in meri. Obrtništvo ne zanika, da smejo nekatera industrijska podjetja izvrševati taka dela, ker je njih obstoj odvisen od poedinih naročil (n. pr. Strojne tovarne in livarne), odločno pa odklanja mnenje, da sme tudi oblačilna industrija izvrševati dela po naročilu in meri. V omenjeni odločbi navedeno naziranje bi imelo za posledico, da bi industrijska podjetja te vrste povsem izgubila industrijski značaj in bi se pretvorila v velika obrtna podjetja.
Za industrijska podjetja te vrste velja prej ko slej pravilo, da smejo industrijska podjetja izvrševati dela le na zalogo in po serijah. Vsaki drugi razlagi o obsegu pravic industrijskih podjetij se obrtništvo odločno upira in bo z vsemi sredstvi branilo pravice, ki so mu po zakonih zajamčene.
Gospod veliki župan!
Vse prošnje in pritožbe pri poedinih oblasteh, naj se zaščiti obrt, so. ostale doslej brez uspeha. Državna uprava ne uvažuje obrtnika. Nalaga mu davke in s silo jih izterjava, ne da mu pa zaslužka. Obrt je postal oni, v katerega se brezmiselno poganja mladina; v škodo obrta se ustanavljajo velike delavnice, ki vzgajajo prekoštevilen obrtni naraščaj. Obrtne oblasti za upravičene zahteve obrtništva ne kažejo razumevanja. Ne poznajo težke poti, po kateri hodi obrtnik, manjka jim ljubezni in razumevanja za obrt in temu je vzrok, da se je tudi šušmarstvo tako razpaslo, da ogroža obstoj obrtnika.
Zaman smo pričakovali tesnejšega, sporazumnega delovanja med obrtnimi oblastvi in obrtnimi korporacijami. Pospeševanje obrtnega zadružništva jc mrtva točka!
V obrambo svojih pravic in sredi težavnega gospodarskega položaja, je obrtništvo na zborovanju dne 8. decembra 1926. izreklo ogorčenje proti državni upravi* in obrtnim oblastvom in apelira na gospoda velikega župana, da nujno ukrene:
1.) da se Salezijanskemu zavodu na Rakovniku prepove, prevzemati dela po naročilu izven zavoda;
2.) da ukine odločbo, po kateri imajo industrijska podjetja oblačilne stroke pravico, prevzemati naročila po meri;
3.) da odločno zabranjuje ustanavljanje zasebnih, kakor državnih obrtnih učnih zavodov;
4.) da podvzame najostrejše mere proti šušmarstvu;
5.) da izvede najstrožjo revizijo vseh obrtnih listov;
6.) da odredi, da mora imeti vsak obrtnik v svoji delavnici na vidnem kraju razobešen svoj obrtni list in zunaj delavnice označbo obratovališča;
7.) da vpliva na pristojnih mestih, da se potom naredbe uvede kazensko postopanje tudi proti onim, ki dajejo delo šušmarjem;
8.) da pospešuje obrtno zadružništvo in upostavi obrtno-zadružno nadzorništvo, ki bo podpiralo zadruge pri, njih delovanju.
Ce bi pa tudi ta apel obrtništva ostal brez odmeva, bo, zavedajoč se, da se bori za svoje najosnovnejše pravice, podvzelo vsa zakonito dovoljena sredstva, da bo preprečilo hiranje obrta, ki ga povzroča nerazumevanje onih faktorjev, ki so poklicani, da ga podpirajo pri stremljenju za napredkom.
Spomenici je priložila zveza statistično tabelo o šušmarstvu, nadalje pregled o državnih delavnicah, kjer je zahtevala, da se državne delavnice do najpotrebnejših ukinejo, ostale pa najstrože nadzirajo. Priložila je tudi pregled o zasebnih podjetjih, ki vzdržujejo obrtne delavnice preko potrebe za vzdrževanje obratov in je pri tem stavila zahtevo, da naj obrtna oblast izvede najstrožjo revizijo vseh obrtnih delavnic pri posameznih tovarniških in drugih velikih podjetjih ter da se naj k tej reviziji pritegne tudi v okolišu takega podjetja obstoječa zadruga.
Zveza obrtnih zadrug je predložila spomenico velikemu županu .ljubljanske oblasti s prošnjo, da jo o svojih ukrepih obvesti.
Obrtniki,
naročajte vsi »Obrtni Vestnik"!
Razpustitev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Že takoj po zborničnih volitvah se je šušljalo, da bodo volitve razveljavljene. To šušljanje je prihajalo iz vrst, ki so pri volitvah podlegle. IVli se razveljavljenja nismo nadejali, ker volilna uredba nikjer ne določa, da sme minister trgovine in industrije razveljaviti volitve ali na razpustiti zbornico, temveč določa samo, da minister skliče prvo plenarno sejo novoizvoljene zbornice. Nikakor pa si nadalje nismo mogli misliti, da bi bil razpust mogoč, ker se nismo zavedali in si tudi nismo mogli očitati kakršnihkoli nepravilnosti pri volilni agitaciji in v volilnem boju.
Neizpodbitno dejstvo ostane, da so se strokovne organizacije borile v volilnem boju proU vsem, ki so hoteli izrabiti zbornico v svoje politične namene. Prejkoslej bodo zastopale stališče, da je zbornica slovenski gospodarski parlament, v katerega ^e ne sme vmešavati nihče, ter da so edino strokovne organizacije upravičene, postavljati zastopnike v to našo gospodarsko korporacijo. To geslo je izzvalo volilni boj; v tem znamenju so strokovne organizacije zmagale.
Minister trgovine in industrije se v svojem odloku o razpustitvi zbornice sklicuje na nepravilnosti, katere je baje zagrešila volilna komisija povodom skrutinija. Ne more jasno dokazati nepravilnosti, temveč opravičuje svoj odlok z domnevanji o nepravilnostih, ki so se morda izvršile s podtikavanjem glasovnic itd. Komisija načelnikov ministrstva v Beogradu, kateri so bili predloženi volilni spisi, pa je ugotovila, da so se volitve v redu in pravilno izvršile. Minister trgovine in industrije odloka o razpustu zbornice torej ni opiral na soglasno izjavo komisije v Beogradu, pač pa na politične intrige in ponovne intervencije onih, ki na zbornici kot gospodarski korporaciji ne bi smeli biti niti zainteresirani.
Dasi kričijo o nepravilnostih, nedopustni agitaciji in dasi mečejo na naše strokovne organizacije vse mogoče in nemogoče grehe, vendar nimajo v sebi toliko poštenja, da bi svoje zahrbtne intrige dokazali in nam krivdo možato očitali. Skrivajo se za stare paragrafe zborničnega zakona.
V volilnem boju se nam je podtikalo, da naša lista ni bila strogo stanovska. Šli smo preko teh podtika-vanj. Kdo pa je razpustil zbornico? Ali so jo morda razpustili gospodarski krogi sami? Razpustil jo je minister trgovine in industrije na pritisk onih, ki so se borili ob času volitev proti naši listi in to so razni politični eksponenti.
To naj bo vsemu obrtništvu ponoven dokaz, da je strankarska politika grobokop našega gospodarstva!
S to razpustitvijo zbornice so slovenski gospodarski krogi za nedogleden čas oropani samoupravne in najvišje gospodarske korporacije. Politična zagrizenost ne upošteva težkega gospodarskega položaja. Zbornica v tem stanju ne sme podvzemati velikih akcij v prid našemu gospodarstvu, ker nima niti obrtnega, niti trgovskega, niti industrijskega odseka, ker nima niti predsednika, temveč le komisarja. Škandal je, da gospodarski krogi niti v svoji lastni korporaciji nimajo pravice samoodločevanja!
Strokovne organizacije bodo branile, kar je njihovega. Ostro bodo protestirale proti nasilni razpustitvi zbornice in če bo treba, bodo šle s podvojeno silo v nove volitve.
Napoved za odmero dohodnine za leto 1927.
Uradni list št. 117 objavlja razglas za odmero dohodnine za leto 1927.
Davčni zavezanci morajo,podati, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega obiastva, po § 202. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, naj-kesneje do dne 31. januarja 1927. napoved o svojih davku zavezanih dohodkih in po § 157. novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914., drž. zak. št. 13, tudi o dohodkih onih svojcev, ki žive z davčnimi zavezanci v skupnem gospodarstvu. Dohodki članov hišnega gospodarstva iz službenih prejemkov se po čl. 206., točki 2.), finančnega zakona za leto 1926./1927. ne prištevajo dohodku hišnega poglavarja. Zaslužek telesnih delavcev (delavk) ni zavezan dohodnini; zatorej ti davčni zavezanci glede zaslužka od telesnega dela ne vlagajo napovedi za dohodnino.
Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi je oddati v Ljubljani pri davčni administraciji, drugod pa pri onem davčnem okrajnem oblastvu, v čigar okraju davčni zavezanec redno prebiva.
Davku zavezani dohodki se morajo napovedati po § 156. novele o osebnih davkih v znesku, ki so ga v letu 1926. v resnici dosegli. Zneske je navesti v dinarski veljavi.
Ako dohodki še ne obstoje vse leto, jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu.
Napoved se sme ali vložiti pismeno ali pa dati ustno na zapisnik, in sicer tudi pri pristojnem davčnem uradu. Ker utegne pozneje naval strank narasti, se opozarjajo davčni zavezanci v svojo lastno korist, naj podado ustne napovedi čimprej.
Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se odmeri dohodnina brez nadaljnjega poziva na podlagi uradno nabranih podatkov.
Napoved se mora opremiti po tarifni postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah s kolkom za 5 Din, dokler se ne izdado tiskovine z vtisnjeno takso.
Poziv na vpis delnic Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V svrho organizacije cenenega obrtniškega kredita in na podlagi zakona o obrtni banki z dne 30. januarja 1926. in bančnih pravil, ki jih je odobril g. minister trgovine in industrije 23. septembra 1926., se osnuje Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Istočasno s centralo Obrtne banke v Beogradu se bo ustanovila tudi glavna podružnica v Zagrebu po členu 2. bančnih pravil pa podružnice v Ljubljani, Sarajevu, filijale v Splitu, Skoplju in Novem Sadu, kakor tudi v vseh ostalih centrih, kjer se bo pokazala potreba.
Osnovni kapital banke znaša 75,000.000 Din. Takoj ob ustanovitvi banke se vpiše 37,500.000 Din.
Država kupi 40 %i delnic, obrtniki, njihove žene, obrtniške zadruge in organizacije najmanj 51 %, prijatelji obrtništva pa največ 9 %■•
Država se odreka vsakemu dobičku, ki bi ji pripadal na njen vplačani kapital.
Z zakonom je banka oproščena plačevanja vseh državnih in samoupravnih davkov in taks.
Narodna banka je dolžna reeskontirati portfeljske menice Obrtne banke.
Pri vpisu delnic se vplača takoj 20%. od nominalne vrednosti'in 5 Din od vsake delnice za ustanovne stroške. Obenem se poda pismena izjava z navedbo svojega imena, priimka, bivališča in poklica na tiskovinah, ki se dobe v obrtniških organizacijah.
Po vpisu delnic dobi kupec potrdilo o nakupu delnic, po celotnem vplačilu pa stalne delnice. Delnice se glase na ime obrtnika, na ime njegove žene ali obrtniške zadruge, odnosno organizacije, ali pa na ime prijatelja obrtništva.
Na občnih zborih delničarjev dajo vsake tri delnice en glas, vendar pa noben delničar ne more imeti več nego
25 glasov.
Vpis delnic se vrši od 1. decembra 1926. do 15. januarja 1927.
Ustanovni in agitacijski odbor Obrtne banke poživljata s tem na vpis delnic, ki se vrši v Sloveniji: pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Zadružni gospodarski banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Obrtni banki v Ljubljani in pri podružnicah Narodne banke kraljevine SHS v Ljubljani in Mariboru.
Ustanovni in agitacijski odbor Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Iz organizacij.
Obrtniško zborovanje v Celju. Za ustanovitev nove Obrtne banke SHS se opaža tudi v Sloveniji veliko zanimanje. Spričo važnosti te ustanove, ki ima že tekom prihodnjih mesecev začeti svoje poslovanje, so tudi obrtniške zadruge v Celju in okolici sklicale shod, ki se je vršil v nedeljo, dne 12. decembra 1926. v veliki dvorani Celjskega doma z namenom, da se za novo denarno ustanovo zainteresira vsakega posameznega obrtnika. Starosta slovenskega obrtništva g. Ivan Rebek je ob mnogobrojni udeležbi celjskega obrtništva otvoril shod, poudarjajoč, kako odlične važnosti bo nova Obrtna banka za obrtništvo. Tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gospod dr. Ivan Pless je nato v obširnem referatu obrazložil pomen, ki ga bo imela nova banka za naše obrtništvo. Obrazložil je podrobno historijat ustanovitve in akcije, podvzete v stremljenju, da se zagotovi primerno zastopstvo tega zavoda tudi v Sloveniji. Gospod dr. Pless je nato pojasnil zakonska določila, ki dajejo banki izredne privilegije. Banka je oproščena vseh davkov, doklad in taks. Govoril je nato o gospodarskem položaju obrtništva. Pogodbe s sosednimi državami bodo položaj domačega obrtnika le še poostrile, zato je neobhodno potrebno, da si vsak posameznik zasigura udeležbo pri zavodu, ki mu bo v potrebi pomagal s cenenim kreditom. Predsednik g. Rebek je otvoril debato ter predlagal resolucijo, ki naj se pošlje ustanovnemu odboru Obrtne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu z zahtevo, da se obenem z ustanovitvijo centrale v Beogradu in podružnice v Zagrebu otvori tudi podružnica v Ljubljani ter ekspoziture v onih mestih, ki bodo vplačale pri vpisu delnic toliko kapitala, da bo omogočena otvoritev posebne ekspoziture. Prepričani smo, da je shod dosegel svoj namen, da se je vsak udeleženec iz dobljenih pojasnil prepričal o važnosti nove denarne ustanove in da se bodo celjski obrtniki v znatni meri udeležili vpisa delnic, ki se, kakor znano, dne 15. januarja 1927. nepreklicno zaključi.
Občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru se je 'vršil dne 13. decembra 1.1. v restavraciji
«Vetrinjski dvor» ob lepem številu navzočih članov obrtnikov. Po obširnem poročilu podpredsednika g. Vahtarja je podal tajniško1 poročilo g. Stanjko. Iz poročila je raz-vidno, da se je društvo moralo boriti z notranjo' krizo, katero so v društvo zanesli pred dvema leti nekateri sebični člani in bivši tajnik. To krizo je društvo srečno prebolelo ter je zopet upati na intenzivno društveno delovanje, katero je v društvu zelo potrebno, da s skupnimi močmi deluje za obrtni napredek in gospodarski razvoj. Poročilo blagajnika se je vzelo na znanje. Sprejel se'je tudi predlagani proračun za leto 1927. Pravila so se v nekaterih točkah izpremenila. Razpravljalo se je zlasti radi sprejemanja pomočnikov v društvo. Tvorili bodo v društvu poseben odsek. Agilnih in narodnozavednih pomočnikov šteje odsek okoli sto članov. To je vesel pojav v društvenem delovanju, upoštevajoč, da bodo ti pomočniki v bodoče dobri in zavedni člani svojih stanovskih organizacij. Zato naše organizirane obrtne pomočnike v njihovem stremljenju pozdravljamo. Po tej točki se je prešlo na volitev odbora. Izvoljeni so bili za predsednika tov. M. Vahtar, za podpredsednika tov. Fr. Horvat, ki je bil prvi podpredsednik ob ustanovitvi društva in v prvem predsedništvu tov. Novak, ki je na letošnjem občnem zboru odklonil vsako funkcijo. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen tov. Bureš. V odbor pa so bili izvoljeni sledeči tovariši: Špes ml., Klubička, Sulič, Cotar, Mih, Kvas, Šel, Slanjko, Greif in Kumerc. Za zamenike pa tovariši: Kodrič, Ratajc, Munda in Dobaj. Preglednika računov: tovariša Juratič in Sonenvald. Sodeč po srečni izvolitvi in sposobnosti teh tovarišev je upati, da bo društvo zopet delovalo z vso vnemo ter da se bo> obrtništvo v velikem številu vpisalo v to svojo stanovsko oranizacijo, bo varovala obrtne pravice ter budno pazila na1 vse, kar bi moglo škodovati obrtnemu napredku in njegovemu razvoju. K zadnji točki sc je oglasil tov. Novak ter v lepih besedah izrazil svoje največje upanje na razvoj društva, omenjal je, da mora kriza, katera je bila do sedaj v društvu, izginiti, priporočal slogo ter opozarjal, da se v društvo zopet ne zanese zahrbtnost in intrige od katerekoli strani ali osebe. Nadalje je priporočal snujočo se obrtno «Samopomoč», v katero naj se vpišejo vsi obrtniki, ki žele svojcem Olajšati najhujše čase v primeru smrti. Priporočal je nakup delnic Obrtne banke SHS, katera nam more le tedaj koristiti, če bomo kot delničarji številčno močno zastopani. Potem je povzel besedo nam že znani obrtni komisar g. Založnik, ki je podal v svojem govoru navodilo in smernice, poi katerih naj v bodoče društvo deluje. Občni zbor se je završil mirno. Zborovalci so pazno sledili posameznim izvajanjem in vztrajali do pozne ure, kar je jasen dokaz, da se zavedajo svoje stanovske organizacije.	N.
Nova organizirana skupina obrtniških pomočnikov in pomočnic v Mariboru je priredila v soboto zvečer prvi družabni večer v restavraciji «Vetrinjski dvor» v Mariboru. Za to prireditev je vladalo zelo veliko zanimanje, katero sc je izkazalo s prav dobrim obiskom. Sodelovalo jc pevsko društvo «Jadran» in tamburaši. Navzoče je pozdravil tov. Mrzlikar, podpredsednik pripravljalnega odbora s sledečimi besedami:
Cast mi je danes pozdraviti vse navzoče in predstaviti Vam novo združeno pomočniško skupino. Dolgo časa smo mi pomočniki in pomočnice nekaj pogrešali, ali nismo vedeli prav za prav, kaj nam manjka. Naenkrat pa je nas pomočnike in pomočnice obšla misel, da bi bila življenja zmožna pomočniška skupina, če bi jo oživeli. Mi pomočniki in pomočnice smo se začeli pripravljati, da oživimo to idejo, ki smo jo imeli že dolgo, in želeli smo jo oživeti, danes jo vidite pred Vami. Povabili smo naše tovariše in tovarišice k pripravi za to skupino. In res, že prvič nas je bilo toliko, da smo uvideli potrebo, da se ustanovi
pripravljalni odbor, ki je bil tudi takoj izvoljen. Začele so se vršiti pripravljalne seje. Priskočil nam je na pomoč gospod obrtni nadzornik velikega županstva, ki nam je v triurnem govoru razlagal pomen obrtniškega stanu. Ustanovili smo si tudi pevski odbor, ki bo v najkrajšem časirzačel z vajami. Ker ie bila želja združenih članov po družabnem, življenju, so se začele prirejati plesne vaje, katere se vršijo prav dobro in dostojno. Tako vidite, da je izobraževanje naš cilj strokovno in duševno. Za to bomo prirejali koristna strokovna predavanja o vseh strokah, h katerim spadamo. Spoznavati hočemo zakone, kateri so za obrtništvo potrebni. Izpopolnjevali se bomo sploh Povsod, kjer nam kaj manjka in kar nam visoko spoštovani delodajalci ne morejo dati zaradi sedanjih težkih razmer, ki so se vrinile v obrtniške vrste. Mi hočemo in bomo tudi postali klasificiranj delavci, da ne bo treba iskati našemu obrtniškemu stanu klasificiranih delavcev v inozemstvu. Trdno smo se odločili, da za vse kar ne moremo najti v svoji domovini, bomo šli v inozemstvo, da dobimo potrebnega znanja, katero je obrtništvu potrebno. To pa bo odgovarjalo potrebam obrtništva in bo koristilo naši mladi državi. Mi vemo, da bo vse to zvezano z velikim trudom in izdatki. Napeli bomo vse nroči, da izpeljemo začrtani cilj. Ako pa le ne bo to zadostovalo, se bomo obrnili na Vas, dragi gg. mojstri, in vemo, da nas ne boste odpravili praznih rok. Ker hočemo vse to izvršiti, smo prosili Slovensko obrtno društvo, da nas sprejme pod vejo k svojemu deblu in nas vodi k našemu cilju, katerega smo si začrtali. Slovensko obrtno društvo je pretresalo našo prošnjo na svoji cdborovi seji in je sklenilo, da nas sprejme pod svoje okrilje in da nam bo zvezda vodnica na poti k našemu cilju. Pooblaščen sem, zahvaliti se gg. obrtnikom za sprejem pod vaše okrilje in predam odboru Slovenskega obrtnega društva do danes vpisanih 95 pomočnic in pomočnikov. Vodite nas in bodite nam zvezda vodnica, kakor si to želimo. Vsi tukaj smo prepričani, da bo pod vašim vodstvom kmalu nad 200 pomočnic in pomočnikov. Mladi smo še, ali vendar smo uvideli, da je v vaših vrstah napredek obrtništva. Današnji večer smo priredili le zaradi tega, da vidimo mi sami in vi, cenjeni mojstri, čtj smo zmožni za napredek v javnem življenju in vas prosimo, da vi o tem sodite. Dragi tovariši in tovarišice! Lahko smo ponosni, da spadamo k obrtniškemu stanu, ker brez obrtniškega stanu ni ljudskega iu tudi ne državnega obstoja. Zato korakajmo k ujedinjenju obrtniškega stanu, bedimo mu zvesti in ne ustrašimo se visokih pragov, ker vsak prag. če je še tako visok, se da prekoračiti. Naše udruženje ne bo koristilo samo obrtništvu, ampak tudi državi, ki bo morala skrbeti za naš obstoj. Res, velike in lepe naloge ima naš stan in bilo bi od nas zelo pogrešno, če bi tega ne izrabili.
Nato je dobila besedo gospodična tajnica pripravljalnega odbora:
Cenjeni navzoči! Z mojimi nastopom potrdim solidarnost pomočnic s tovarišem predgovornikom in še dodam, da so uvidele potrebo obrtniškega združenja tudi ubrtniške pomočnice. Ravno ženski spol je do sedaj stal ob strani javnega življenja in delovanja. Ker se je pa to že preživelo, oziroma je to zastarelo, smo se odločile tudi obrtniške pomočnice, da pomagamo našim tovarišem nositi težave obrtniškega stanu. Želimo se udejstvovati javno na obrtniškem polju. Zato prosimo, da se nas vodi do pravega cilja in kličemo: Naj živi obrtniški stan!
Predsednik obrtnega društva g. Miho Vahtar se je iskreno zahvalil v imenu obrtništva in je poudarjal, da Je bil ves odbor Slovenskega obrtnega društva izredno zadovoljen, ko je dospela prošnja obrtniških pomočnikov in pomočnic za sprejem odseka k Slovenskemu obrtnemu društvu. Sprejem je bil odobren in se je določilo pomagati pomočniškemu odseku, kolikor bo največ mogoče. Nadalje je orisal g. Vahtar v daljšem govoru pomen obrtniškega stanu in priporočal, da se ga pomočniki in pomočnice trdno oklenejo, ker le na ta način pridejo do svojih ciljev. Nato se je začel družabni večer, ki je potekel prav častno. Podpisani odbor ponovno vabi gospode mojstre, da se prihodnjega družabnega večera še v večjem številu udeležijo, da dokažejo, da so za napredtek pomočnikov. — Pripravljalni odbor.
Ta pokret pomočnikov in pomočnic je jako razveseljiv, ker vodi do tako potrebnega sodelovanja med mojstrom in pomočnikom. Pomočnik je bodoči mojster. Želimo odseku najilepših uspehov in postavljamo mariborske pomočnike in pomočnice za vzgled drugim.
Občni zbor Zadruge krojačev in krojačic na Jesenicah
se bo vršil 6. januarja 1927. popoldne v salonu restavracije Mesar na Jesenicah, člani in članice naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Občni zbor strokovne zadruge čevljarjev v Zagorju se bo vršil v nedeljo, dne 9. januarja 1927. ob pol 2. uri popoldne v prostorih gostilne g. Boriška v Litiji, člani naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju bo imela dne 11. januarja 1927. ob eni; popoldne v prostorih Narodnega doma v Mariboru svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.) poročilo načelništva; 3.) poročilo tajništva in uprave «Gostilničarskega lista» ter v zvezi s točkama 2. in 3. odobritev celoletnega samostojnega delovanja načelništva in tajništva; 4.) sprememba zveznih pravil; 5.) odobritev letnega obračuna za poslovno leto 1926.; 6.) odobritev proračuna za poslovno leto 1927.; 7.) volitve zveznega načelnika, podnačelnika, zveznega odbora in dveh preglednikov računov; 8.) določitev smernic za cenilne komisije; 9.) poročilo o do sedaj podvzetih korakih zaradi vpostavitve konkurence za dobavo piva in sklepanje za bodoče ravnanje v zadevi; 10.) slučajnosti.
Razno.
Obrtniški koledar za leto 1927. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ima v zalogi še obrtniški koledar za leto 1927. Cena koledarja je s poštnino vred 12 Din. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči!
Vsem naročnikom >vObrtnega Vestnika«, ki za leto 1926. še niso poravnali naročnine, je poslala uprava opomine, vsled česar prosimo vse one naročnike, ki so z
★ ★ ★
ČUVAJTE
VSRCE
ZATO	da boste sveži in zdravi
KUPUJTE	prvovrsten pridatek h kavi
ter
ZAHTEVAJTE povsod KOLINSKO CIKORIJO
ki daje kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu
PAZITE	da dobite samo prave takšnele
zavitke:
★ ★★
naročnino še v zaostanku, da- jo takoj nakažejo. Eni prihodnjih številk bo priložila uprava poštne položnice za poravnavo naročnine za leto 1927.
Nova zadružna pravila za zadruge v ljubljanski oblasti. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani izdeluje sporazumno z obrtnim oddelkom velikega župana in Zbornico za trgovino, obrt in industrijo izpremembo dosedanjih zadružnih pravil. Pravila bodo prilagodena strokovnim in kolektivnim zadrugam ter prostim, rokodelskim in koncesijoni-ranim obrtom. Zveza bo dala pravila v tisk in jih bo nato proti odškodnini oddajala posameznim zadrugam.
Ljubljanski velesejem v letu 1927. VII. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se bo vršil v času od 2. do 11. julija. Pokrajinsko razstavo pa, ki bo nosila kmetijski karakter, od 10. do 19. septembra. Po dosedanjem zanimanju obeta biti VII. velesejem v nizu dosedanjih prireditev eden najboljših. Pokrajinski-kmetjjski razstavi pa je že v naprej zasiguran popolen moralni uspeh, saj se priredi ta prireditev v proslavo 1601etnice obstoja Kmetijske družbe v Ljubljani. Ker si je od dosedanjih raz-stavljalcev že 75 % zasiguralo svoje stare razstavne prostore za prihodnje leto, ni več veliko izbire v prostorih na razpolago. Zato naj se oni novi razstavljalci, ki si žele specialne namestitve, zglasijo takoj v sejmskem uradu, da se ustreže vsem željam.
VIII. mednarodni trgovski semenj v Bruslju se vrši od 11. do 25. aprila 1927. Prospekte dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Gospodarski stiki s Švedsko. Naš generalni konzulat v Stokholmu je jugoslovanskim izvoznikom z vsemi informacijami o možnostih izvoza na Švedsko rade volje na razpolago. Švedska nudi ugodna tržišča za nekatere naše izvozne predmete in generalni konzulat ima na razpolago seznam solidnih švedskih tvrdk, ki bi naše blago uvažale.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
opozarja delodajalce mesta Ljubljane in okolice, da bo uvedel v svrho razbremenitve sodnih, odnosno političnih oblasti, na podlagi § 42. zakona o: zavarovanju delavcev prisilno izterjavo zapadlih zavarovalnih prispevkov po lastnih izvršilnih organih, ki se bodo izkazali s posebno legitimacijo urada.
Razstava poljedelskih strojev v Parizu se vrši od 15. do 23. januarja 1927. Z razstavo je spojen tudi sejm najrazličnejših semen.
Poštno-carinska služba. Višji kontrolor v ministrstvu Zaviša J. Radovič je spisal knjigo «Poštansko-carinska služba,*, ki je namenjena v prvi vrsti poštnemu osebju, ki se bavi s to' službo, zlasti pa začetnikom. Pisana pa je knjiga tudi za poslovni svet, ki ima zaradi svojih pošiljk iz inozemstva zvezo s pošto. Trgovci bodo v knjigi dobili navodila, kako naj postopajo, kadar niso zadovoljni s carinjenjem. Knjiga se tiska na finem papirju in bo veljala za tiste, ki jo naprej naroče, 10 dinarjev. Zbiralci naročnikov dobe vsako deseto knjigo zastonj ali pa 10%. kot nagrado. Knjigarnarji imajo običajen popust. Naročnino z izkazi naročnikov je treba poslati na naslov:, «Zaviša .1. Radovič, višji kontrolor v ministrstvu pošte in telegrafa v Beogradu.*
Zakon c odbruštvu na Ogrskem. Trgovci zahtevajo že več let odpravo oderuškega zakona, ki je bil izdan med vojno, tire za blagovno oderuštvo. Trgovci pravijo, da je po stabilizaciji valute blagovno oderuštvo prav za prav popolnoma pojenjalo in da zato. oni zakon ni več na mestu. Merodajni činitelji so se s temi zahtevami temeljito pečali in so izdelali načrt zakona, ki razveljavlja zakon. Ta načrt bodo predložili parlamentu, t udi so dobila državna pravd-'ništva nalog, naj nikogar ne zasledujejo razen v posebno kričečih primerih.
Veselo in srečno novo leto zeie vsem svojim naročnikom, prijateljem in znancem:			BRATA ROŽIC sobno-dekorativno slikarstvo in pleskarstvo Ljubljana / Vegova ulica št. 8
ENGELBERT FRANCHETTI brivski mojster Ljubljana Dunajska cesta št. 20	IVAN KERSNIČ krojaški mojster Ljubljana Resljeva cesta št. 1		ŠTEFAN ŠPELETIČ sobno slikarstvo in pleskarstvo Ljubljana Rimska cesta št. 16
FRAN ŠKAFAR strojno mizarstvo Ljubljana Rimska cesta št. 16	KAREL VIDMAR pekovski mojster Ljubljana Rimska cesta št. 5		GOSTILNA «MRAK» Ljubljana Rimska cesta
RESTAVRACIJA «PRI ŠESTICI* Terezija Zalaznik Ljubljana Dunajska cesta		RESTAVRACIJA »LJUBLJANSKI DVOR* Bogdan Pupovnc Ljubljana Pražakova ulica	
IVAN KOŠAK slikarski mojster Ljubljana Bleiweisova cesta št. 15	M. UREK trgovina z mešanim blagom Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 7		JOSIP REBEK splošno ključavničarstvo Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 9
Na organizacijsko delo!
Ob zaključku leta sc kaj radi ozremo nazaj, kaj in koliko srno imeli v preteklem letu koristi in napredka — morda celo škode. In tako tudi danes sta-novsko-z,aveden obrtnik oživlja spomine na preteklo leto.
Polno vilire, bojev imamo zaznamenovati, a kar je glavno: iz teli bojev je izšel stanovsko-zaveden obrtnik pobedonosno. Velika zmaga ob volitvi svojega zastopstva v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je dvignila stanovsko zastavo še bolj kvišku in jo bo- vodila stanovska zavest še bolj zmagoslavno skozi bodoče boje, katere pripravljajo nasprotniki in lažizastopniki obrtništva. Tovariši! Ob kocnu leta lahko s ponosom nosimo glave pokoncu, ker le borba proti nam in našemu zastopstvu od vseh naših nasprotnikov nam je svitel dokaz, da mi v našem po-kretu vztrajno in sigurno napredujemo. Ne klonimo duhom! Pač pa sklenimo naše vrste, ojačimo jih z močno falango in pokažimo, da smo eden za vse in vsi za enega. Le v slogi je naš spas! Ne dopuščajmo, obrtniki, da se bo z nami oralo, kakor bi bilo nekaterim prav. V naših zadevah moramo biti nepopustljivi in jaki, neokrnjenost naših stremljenj ne smemo oskrunjevati, le tedaj bo gotovo uspeh.
S krivičnim udarcem razpusta še ne sklicane zbornice stanovsko-zavedno obrtništvo uvidi, da je na pravi poti. Da, hotelo se je gospodom političnega paševanja v odlični in edini gospodarski ustanovi. A tudi bodoče volitve bodo pokazale, da so ti gospodje slabi računarji.
V naših stanovskih zadevah ne poznamo strankarstva, pač pa dobro našo stanovsko-gospodarsko politiko. Kje je oni obrtnik, ki bi.si dovolil v svojih .stanovskih zadevah diktirati od katerekoli stranke? Le zaslepljenci in nezavedneži bodo nasedli takim vabam, a stanovsko-zaveden obrtnik nikoli!
Naš boj še ni končan! Ob vstopu v novo leto sklenimo, da se poprimemo naših organizacij, z.adrug in društev še tesneje. Kjer ni teli, ustanovimo nove in vodimo jih čim popolneje k našim uspehom. Da bi novo leto 1927. prineslo našemu pokretu mnogo napredka in povzdignilo obrtništvo do tistega, kar mu gre! Na delo torej!
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika* Engelbert Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu**
Moderno urejena lekarna, zaloga vseli domačih in tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnih in toaletnih p ed. metov. Zdravniške ordinacije se izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonirana oddaja strupov. Poštne pošiljatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg Telefon št< v. 115.
LEKARNA
TRNKOCZY
LJUBLJANA
MESTNI TRG 4
vsaka beseda 5u par. — .Najmanjši zneseK 5 Din. — oglase je plačati v uaprcj lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
Naročajte m razširjajte
edino strokovno glasilo «Obrtni Vestnik*!
Uprava v Ljubljani, Dunajska cesta 20.	18/26
Nova, velika
Knjiga krojaštva
je izšla in se dobi pri A. Kunc, Ljubljana.
Gosposka ulica štev. 7.
Razglas.
Čevljarski vajenec, 16 let star, že več kakor eno leto v uku, želi svoje mesto pre-meniti. Išče se tedaj čevljarski mojster v mestu Ljubljani ali tudi na deželi, ki bi maral dečka vzeti kot vajenca in mu dati hrano in posteljo proti primerni odškodnini. — Pismene ali ustne priglase generalni varuh v Ljubljani, justična pni., soba št. 15, pritličje, na levo.
' Zaloga vseh tu- in inozemskih specialitet, preparatov, mineralnih voda itd.
Premog in drva (tudi na obroke)
Trgovina z mešanim blagom. — Gostilna, samo pristna vina in prvovrstna kuhinja. — Postrežba točna in solidna. Cenjenim odjemalcem se priporoča
ANTONIJA ŠTOR, NOVI VODMAT ŠTEV. 16 LJUBLJANA
IVAN ZAKOTNIK
Telefon št. 379
Telefon
št. 379
mestni tesarski mojster
se priporoča za naročila vsakovrstnih del kakor: izvršitev modernih lesenih stavb, ostrešij za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, naprav za strope, raznih tal, stopnic, ledenic, paviljonov, verand, lesenih ograj itd. — Oradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Načrti in proračuni po narodlu. Parna žaga in strojna delavnica. Sprejema se les za obdelovanje, žaganje in rezanje furnirjev. — Zaloga furnirja.
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46.
Skrbno
izdelovanje
Preobleke
•r
Najnižje cene!
L. MIKUS
tvornica dežnikov LJUBLJANA
Mestni trg št. 25.
Ustanovljeno leta 1839.
Največji izbor • •
Popravila
27- 26 ..
Naj nižje cene!
24-23
e J. GOREČ i
LJUBLJANA
Palača Ljubljanske kreditne banke
Kolesa
Šivalni stroji
Vsi deli in popravila Radio-aparati in deli Žarnice
Športni predmeti
najbolje — najceneje!
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske |
dovoljuje posojila	'	f
na menice in kredite	|
v tekočem računu j
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam I
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).	24-22
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in Inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Ustanovljeno leta 1894
Urarske in zlatarske forniture in orodje
nudi
24-10
J. BEHRMANN I SIN
oddelek fornitur
ZAGREB, Duga ulica 16. Prodaja samo urarjem in zlatarjem Slovensko dopisovanje
.3?«3^3ff^£t3St3?t3?«3?0£0*t3^3?«3?«3ff<3Si3fft3fft35 O?
«3? t3S .3?
.3?
<3?
J?
Jf «5?
<3*
J?
oS o?
«5?
,38 ,3?
«3?
<3*
«3?
<3?
<3?
»3?
«3?
<3*
«3? i3?
»3?
«3?
«3*
J?
3ff
Obrtna banka
d Cjubljani
Centrala :
Kongresni trg št. 4 Podružnica: C j uto m er
Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštno-ček. zauodu u Cjubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje ustanauljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, oezane uloge po dogouoru primerno oiše.
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000-
Centrala: Uubliana. Dunajska cesta y	ljubljana
Podružnice:
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Logatec Maribor Metkovifi Novi Sad Trst
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica
A
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
■
■
■
*
■
■
■
■