44. Številka. Trst, v četrtek 7. aprila 1V.)S (VHmtiio l/.d;injo) Tečaj XXIII. EDINOST GLASILO - POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Nt u ne 4 ii v<". Telefon Itv. 870. V edinosti jo innf! Oglasi se računajo po vrstah v |wtitu. Za večkratno naročilo h primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne zanvale, domači oglasi i. t. <1. ne računajo po pn|£odhi. Vsi dopisi naj ne pošiljajo n re«(lilšl vil. Nefrankovani dopisi sc ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npraviiištvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. Vreiliilstvo in tlskiinni se nahajata v ulici Carintia «tv. 12. IpnivnUlvo, od-pravnlStvo In sprejemanje hiseriitov v ulici Molili piceolo stv. .'1, II. nailstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. Petrovrnd <>. »Journal <1o St. Potersbourg« rč o sporu mod Spanjsko i ti Zjodin-—, da jo le želeti, (la 1 »i prišlo do mirnoga rešonja, na ta način, da ne ImkIo konflikta, katerega bi bilo obžalovati v tolikih pogledih. Novi York <>. Glasom »Ncw-Yorker Times« od plovi v 24 do 4H nrali letečo brodovje pod poveljstvom Sehleva, najbrže na Kanarske otoke. — »New-Yorker Tribuna« javlja iz Washingtona, da goje tam malo nade, da ne ohrani mir. Isti list pridodaje, da poHlaniea Mae Kinleva pojasni brez-vspešna prizadevanja Amerike za zboljšanje polo-ženja ne Kubi in za varnost življenja in imetja Amerikaneev. Grozotosti Npanjeev na Kubi in razdejanje ladije »Maine« da so dokazale, da se jo |M»riiHila avtoriteta Spaiijske. Postopanje Spanjske da opravičuje posredovanje Amerike, eventuvelno z orožjem. WaNhillfftoil 0. Senat se je zbral danes v tajno sejo. Predsednik Mae Kinlev je pozval k sebi voditelje strank, da jim razloži položenje, Zajedno jim je prijavil, da v ponedeljek prečita svojo poslanieo. Pariz <5. Agencija »Havas« je prejela iz \Vashingtona: Včeraj so se sešli poslaniki v posvetovanje o pogojih za premirje med Spanjsko in ustaši na Kubi. Vsa prizadevanja diplomacije in papeža se združujejo sedaj v ta namen, da se doseže premirje. Killl *>. »L'Agenzia Štefani« javlja: Spanj-ska je vsprejela v načelu premirje, kakor je je predlagal papež. Sedaj se pričakuje odgovor predsednika Mac Kinleva na predlogo papeževe. Od tega odgovora bode odvisno, da-li bodo možna nndaljna pogajanja med Madridom in NVashingto-nom. Menijo, da vlasti zasnujejo zložno akcijo, da se prepreči vojna meti Spanjsko in Zjed. državami. P O D 1.1 S T E K. PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Pms. Poslov. Podravski. »Naj se zgodi volja božja!« jo vzdihnil kmet. «Pamet, to vidim, imajo oni boljšo, nogo jaz; toda kadar pride do skušnje, no zmagajo me, oj ne! Poglej le«, je dodifl čez nekaj časa, »koliko detelov se včasih spravi na drevo ter je obdelujejo od vseh stranij. Toda, kaj sledi iz tega?... Dcteli odlete naposled, drevo pa ostane drevo. Tako je tudi s kmetom. Sčda nanj ter ga obdeluje grajščak, sčda občina, sčda žid, sčda Nemec, toda ugonobiti ga ne morejo.« Proti večeru je pritekla k Polževim stara Sobieska. »Dajte mi napretek žganjiee«, je zaklicala na pragu, »ker sicer mi bržkone duša zbeži z jezika, tako sem dirjala z novico«. Nalili so jej naprstek, kakorsnega bi se ne sramoval eelo orjak nositi na prstu. Ko ga je izpraznila baba, je jela pripovedovati: »Pri nas v vasi je pravi sodni dan!... Stari Gobar, vidite, je neprestano zatijcval Orehovskemu, London <>. Tukajšnji politiški krogi menijo, da je vojna sedaj neizogibna. Položenje se je močno poslabšalo vsled zahteve Spnnjsko, da mora vlada v \Vashingtonu umakniti svoje ladije iz Kei-Vesta. Spanjska vidi v navzočnosti amerikanskoga brodovja v pristanišča Kei-Vest nevarnost za eelokupnoRt Ttvojoga ozemlja. Izključeno je absolutno, da bi /jedinjene državo ugodile toj zahtevi Spanjske. S tem je postala nevarnost vojne še veča. Oh takih okolnostih ni misliti, da hi imelo kaj vspeha posredovanje vlasti. Papežev nuncij in tržaški škof. »Slov. Narod« je priobčil nastopni članek: Tržaško labonstvo nadaljnje boj proti škofu Štorku radi slovenskih postnih propovedij pri sv. Jakobu v Trstu z vso brezobzirnostjo in s tako silovitostjo, da se resnično bojimo za izid, zlasti ker jo to labonstvo že jedenkrat s takim bojem doseglo veliko zmago in primoralo prejšnjega škofa tržaškega, monsig. Glavino, da jo rosigniral. Labonstvo pod židovskim vodstvom se je dvignilo proti škofu najprej v časopisju, potem pa, ker to ni izdalo, je začelo streljati iz topov. Občinski svet jo protestoval proti škofovi odredbi in hotel škofa Sterka primorati s presijnmi, da jo umakne, a ker se to ni zgodilo, je odredil, da mestna godba in mestni pevski zbor no bodeta več sodelovala na cerkvenih slavnostih. A ni (»stalo pri tem. Lah oni iz župnije sv. Jakoba so poslali k škofu posebno deputacijo, katera jo zahtevala, naj škof prekliče svojo odredbo; zdaj nameravajo poklicati papeža na pomoč in nabirajo podpise za dotično spomonieo. »Piceolo« pa jo sprožil oelo misel, naj pošlje občinski svet župana v Kim, da zatoži škofa Šterka pri papežu. Ta silovita agitacija proti škofu, ust kateri delujejo z združenimi močmi laški katoliški duhov- da kolonisti ne pridejo, za to pa se njima, (Jo arju in Orehovskemu, posreči kupiti kako štiri ali pet »vlok« grajskega zemljišča... Kajti on, znajte, hoče oženiti sina Janka z Orehovsko Pavlino ter ju nastaniti na grajskem svetu po plemcnitaško. Saj se je vendar Pavlina pri grajščakinji naučila vezenja in čipkanju, in on, Janko, bil je v pisarni ter nosi sedaj vrhno suknjo vsaki praznik... Dajto Se jeden naprstek žganjice, ker me znotraj tako gloda črv, da niti govoriti ne morem. Spraznila je drugi naprstek ter nadaljevala: »Med tem časom, pravim vam, so kolonisti zložili židu pol ceno za zemljišče ter so so danes naselili tu za stalno. Koje Golmr zagledal to, jel si je puliti lase z glave; zdirjal jo k Jozelnu ter ga jel oštevati: »Ti grintovco — pravi — ki si križal Kristusa, še mene si opeharil!.., ..Ti Kajfež, ti Judež! čemu si dejal, da Nemci ne plačajo o pravem času ter da tako zguhč zadatke in naposled jaz kupim zemljišče?... Poglej no, ti obre-zanec (o teh besedah ga je vlekel k oknu), da je Nemcev privrela cela truma....« Jozel jo odvrnil na to: »Ni še znano, ali se oni dolgo vzdržč, kajti prepirajo so s Hamerom ter ga gotovo zapuste.« Tu pa jo nakrat dal Orehovski znamenje, da sta dospela oba Hamera in da jo med Nemci nastala sloga. niki in najrazupitejši židje ter iredentovci, ta priča kako divje sovraštvo vlada moj tržaškimi Lahoni proti vsemu, kar jo slovensko. Za nemške propo-vodi, katere jo škof odredil, so nihče ne meni, dasi nemščina v Trstu niti deželni jezik ni, proti slovenskim pa (ve je dvignil ves laški živelj in izkorišča vsa sredstva, da požene zadnjo ostanke slovenstva iz tržaških cerkva, in da dobi tudi cerkev popolnoma v svojo roko. Slovenci ne moremo v tem boju drugega storiti, kakor da skušamo paralizovati počenjanje laško druhali, in da podpiramo škofa. V obrambo škofa in njegovih cerkvenih pravic ho oglasimo danes tudi mi, v obrambo škofa Sterka in proti papeževemu nunciju monsig. Taliauiju, kateri je v tem vprašanju, ako je »Piceolo« poročal resnično, zavzel stališče, s katerim so obsolutno no moremo strinjati. Tržaška municipalna delegacija je pooblastila svojega člena, državnega poslanca d' Angelija, da interveni pri apostoliftkom nunciju na Dunaji radi slovenskih propovedij pri sv. Jakobu. Nuncij mon-signor Taliani jo v soboto vzprejol dr. d' Angelija. »Piceolo« pravi, da mu jo nuncij takoj pokazal, da pozna natančno sporno vprašanje kakor sploh razmere v dieeozi tržaški, in daje nuncij obžaloval, da mu po značaju njegove pozicije, da mu kakor diplomatičncmu roprozontantu sv. Stolice, ni mogoče direktno posredovati, vzlie temu pa da je obljubil, da hoče »adoperarsi in nrgomento«, da so hoče pobrigati za stvar. Nam se zdi naravnost neverjetno, da bi se bil papežev nuncij spozabil tako daleč, kakor poroča »Piceolo« in dosti verjetnejše je, da lažeta »Piceolo^ in dr. d'Angcli, kakor da je nuncij Taliani tako govoril. »Piceolo« in poslanec d'Angel i imata dosti vzrokov, pačiti nuneijeve besede, a najtehtnejši vzrok je ta, obuditi moj ljudstvom mnenje, da apostolski nuncij obsoja škofovo odredbo, in da mu jo žal, da nima oblasti ugoditi, lahonskim zahtevam, pač pa da hoče za nje storiti, kar mu bo mogoče. Gobar, pravim vam, se jo tako razjaril, da je postal v lice kar zasauel; neprestano je razbi jal s pestmi in kričal: »»laz zapodim to ščurke od tod!... Dospeli so na vozovih, božali pa bodo peš...« Naposled ga je Jozel potegnil za rokav ter ga od vel v čumnnto skupno z Orchovskim, kjer so so nekaj pomenkovali potihoma. »On je bedak!« je odvrnil Polž. »Ko ni sklenil kupčijo o pravem času, tudi sedaj z Nemci ni' opravi ničesar. To so marljivi ljudje. Zona, omočenaod žganj iee, je omahnila na klop. »No opravi?« j«' dejala. Nalijte še jeden naprstek... Ako no opravi on, opravi Jozel, ako ne Jozel, pa njegov svak... Nalijte naprstek... Oni imajo sredstva tudi za Švaba. Kar vem to vem... Nalijte... ker me tako grize... Marsikaj som videla v krčmi... Ko bi ta mučikrist ne bival v naši vasi, pa bi vi gospodarji vsi nekaj vedeli o toni . . .« Coz nekoliko časa jo jela nerazločno mrmljati, potem šepetati, naposled je padla s klopi ter zaspala kakor dete. »Kaj govori? je vprašala Polževa svojega moža. »Običajno kakor pijanka , je odvrnil kmet. »Hvali žida ter misli, da on vso premore, kar le hoče«. (Pride še.) Piccnl o in dr. d'Angeli hočeta h tem spraviti nuncija Talianija v nasprotje s škofom in zato j«' neizogibno potrčimo, da se ilolii avtentično in verodostojno poročilo o ilr. d' Angelijevi avdijenci pri apostolskem nunciju. Ako pa I * i«....... in gosp. d'Angeli nista fMtpačila rcsnicc, ako sta verno poročala, ako je apost. nuncij res obžaloval, da ne more v malenkostni zadevi slovenskih propovedij direktno intervenirati Lnlumi v prid in ako je obljubil, da se poliriira za stvar, potem moramo proti takemu postopanju slovesno p ro t cs t o v a t i. (Zvršctek prid«-). Politični pregled. K položaju, ('im pazneje motrimo sedanje |><»loženje in prizadevanje grofa Tinina, da lii zavoženi voz našega parlamenta spravil zopet na pravi tir, tem bolj smo merjeni, da Iti hotel grof Thun po starih sloveč i h izgledih - doseči svoj namen na račun skupin desniee, ali še h olje rečeno: na r a č u n s 1 o v a 11 s k i h narodov. Istotako se menda ne motimo, ako rečemo, da grof Thun računa na tradicijonalno prijenljivost in po-potrpežljivost teli skupin. Kes čudno umovanje 1 >■ hilo to dolžnosti, pravic in razmerja med večino in manjšino. Večina naj hi le dajala, manjšina pa — prejemala in naj hi oh prejemanju še jokala, kako grozno slaho se jej godi. Oh taki taktiki grofa Thuna ni čuda, da se čimdalje trdovratneje oglašajo glasovi, da grof Thun snuje za kulisami novo večino in da hoče ugoditi Nemcem ravno v istem vprašanju, ki je sedaj najaktuvelneje in ki najbolj razburja javno življenje: v jezikovnem vprašanju. Naravno, da taki glasovi vzbujajo vznemirjenje na desni. Soselmo pa v čeških in jugoslovanskih vrstah. Praška »Politik« pravi, da je menenje na desni jako potlačeno, dočim so jeli jugoslovanski listi iiajnopovoljncje soditi o situvaciji, to pa tem bolj, ker menijo, daje prišlo po volji grofa Thuna do tolike nejasnosti med dosedanjo večino in vlado. Naraščajoča nevolja na desni pa menda vendar ni ostala brez utiša na grofa Thuna in njegove svetovalce. Ti krogi so se menda Jeli bati, da nekdanja potrpežljivost .Slovanov ni več tako zanesljiva, da bi se moglo slepo grešiti na njo račun, in da je grof Thun res zidal svoje kalkulacije na to prijcnljivost, priča nam ravno dejstvo, da je hitro jel tolažiti, oporekati in zatrjevati, da vse ni res, kar se mu pripisuje in podtika, čim se je jel bati, Novica, da jo poslance dr. Sustcršič odložil svoj državnozhorski mandat, je v vladnih krogih vzbudila neprijetno iznenađenje, ker v teh krogih vlada menenje, da so politični motivi bili dr. Sustcršič u povod, da je odložil mandat. Zaradi tega se mi je zagotavljalo v vladnih krogih, da so vznemirljiva poročila o političnem položaju, katera so zadnje dni objavljali razni časniki, popolno neosnovana. Neres- nično je namreč, da bi vlada nameravala razbiti ne d a njo večino desnice. Na razpravi o vladnem programu so zastopniki raznih strank pojasnili svoje stališče nasproti vladnemu programu, vlada sama pa se ni udeležila razprave, ker ona ni vlada kake stranke, vendar pa se vlada s tem ni postavila v nasprotje z desnico, ker je prepričana, da je desnica jedina zmožna pripomoči parlamentu in vladi do pozitivnega dela. Jednako neresnično je, da vlada namerava po počitnicah predložiti zbornici zakon glede uredbe jezikovnih razmer ali da misli celo nemški jezik razglasiti državnim jezikom. Vlada želi namreč, da zbornica za uredbo jezikovnega vprašanja izvoli poseben odsek, kateremu naj se izroče vsi to stvar ohravnavajoči predlogi. V tem odseku označi vlada svoje stališče glede jezikovnega vprašanja, jednako pa tudi zastopniki posamičnih strank. Tem potom pričakuje vlada, da se dosežejo pozitivni vspehi glede tega vprašanja.« Kakor vidimo, se skoraj pokrivajo tolažbe ministra Kaizla v poljskem »Czasu« in v »Slovencu«. Naj izraziteje pa so one v poslednjem listu in silijo uprav na odgovor. Ako je vlada prepričana, daje desnic a j e d i n a zmožna za pozitivno p a r 1 a m e n t a r n o delo, potem pa naj izvaja tudi posledice iz tega prepričanja: naj postane tudi ona — parlamentarna vlada! Ako želi, da pride do pozitivnega dela, pa naj pripomore k temu s tem, da se postavi na stran onih, ki so jedilli zmožni za pozitivno delo! To hi bilo najbolje poinirjenje ! Pomnoienje vojnega brodovja avstrijskega. Poluofieijozni » Frcmdenblatt« je izvedel o določilih ukupnih ministerskih konferenc za pomno-ženje vojnega brodovja, da poveljnik mornarice, vitez Spaun, vztraja na svojem stališču in trdi, da kar zahteva on, je najmanje, česar treba Avstro-Ogcrska v obrambo svojih interesov na morju. Ni se torej odmaknil od zahteve, da se zgradijo na novo: 5 vojnih ladij, 5 križarjev, H ladij za torpede in <50 torpedovk, za kar bi trebalo izrednega kredita 55 milijonov geldinnrjov. — »Neue Freic Presse« pa trdi, da je ukupni ministerski svet za polovico skrčtl to zahtevo poveljstva vojne mornarice. Domače vesti. Uljudnost uradnika na c. kr. okrajnem sod I še il. V sodnici za zapuščinske stvari sti se vršili včeraj, dne G. t. m., dve zapuščinski razpravi. Nekatere priloge so bile pisane v slovenskem jeziku; sodnik pa, ki je vodil zapuščinsko razpravo, izrazil se je zanimljivo proti strankama: »Chi ca-pisci (jucsta linguu, questo xo scritto por tureo, quetro xe scritto per seiavo«. Za resničnost jamči stranka, katera nam je povedala. Sploh pa si pridržujemo, da spregovorimo v kratkem o tem, kako se postopa z našim jezikom na tržaških sodiščih, odkar se je uvela blažena nova procedura. Za danes povemo samo toliko, da na vsem okrajnem sodišču tržaškem ni niti enega sodnika, ki bi zainogcl pravilno napisati slovenski odlok, kamo-li slovensko razsodbo! Daleč smo prišli! Iz katedral ko sv. J usta na Vrliki četrtek. Potem naslovom smo prejeli in objavljamo : Danes sem bil — po svoji stari navadi — na Božji službi v stolni cerkvi sv. Justa. Koli d i ven prizor! Prevzvišcni gospod škof je vpričo kakih M—40 duhovnikov posvetil sv. olje. Cerkev je bila natlačena ljudstva. Bilo je tudi mnogo Slovencev. Latinsko mašo so prepevali jako lepo dijaki našega škofijskega konvikta. Jeden njih je orgljal prav dobro. O grda lažnika »Picoolo« in »Indipendente«, ki sta trdila, da je cerkev vedno prazna in Božja služba tiha! Vrli dijaki zaslužijo posebno pisanko, ker so se v kratki dobi naučili tako lepo peti in so milostljivemu škofu pomagali iz zadrege, nam pa in sebi služili v čast! Njih petje pa je tudi pristojniši v cerkvi, nego ono »kapele civike«. Poslednja naj se le raje producira v — gledališču! Pojutršnjom bo pri sv. J ust u slovesna procesija »vstajenja«. Ker se laška gospoda kujajo, pa pridi ti naše slovensko ljudstvo v tem večem številu iu udeleži se obhoda! Pa pridite tu Vi gospodje občinski zastopniki slovenske narodnosti — pridite in se uvrstite med prave vernike! Na mestu župana pa pojdi za milostljivim škofom, ti starina in voditelj naš, naš Nabergoj, iu diči naj Te križec Fran Josijnivega reda! Laška gospoda je obrnila katedralki hrbet, mi Slovenci pa se povrnimo v njo!! Opazovalec. Reformaci ja v škcdcnjskl cerkvi. Iz Skednja nam pišejo: Zdi se, da za Hojanom je prišel na vrsto Skedenj in da početje župnika J u rac hoče posnemati tudi naš Škedenjski župnik Ivan Kavalič. O sedanjih razmerah, ko je naš izmučeni slovenski narod kar v javnosti obsojen na smrt, katerega naroda sin je tudi naš župnik, pričela se je tudi v naši cerkvi graditi obtožnica istemu. In tej obtožnici naj bi sledila nodba: ali v smrt, ali — pregnanstvo! Seveda : naš župnik postopa jako politično; ne tako naglo kakor Jurca v Rojanu; toda vrli čuvaji svojega milega jezika, medkarerimi bi moral stati tudi naš župnik, ne zgrešajo še tako previdnega postopanja. O šolskih mašah se je pelo navadno v slovenskem jeziku. Tudi zadnji dan šolskega leta 1H1>7. se je pelo pri maši v tem jeziku. Nesramni »Pio-colo« je prvi utaknil svoj židovski nos v katoliško Skedenjsko cerkev in je obžaloval, da se je <»1» zvršetku šolskega leta pelo v slovenskem jeziku. »Piccolove« solze niso bile zastonj: ob začetku pri h. leta bila je tiha maša brez petja, čeprav se je naznanilo v nedeljo popred, da se bode pelo v slovenskem jeziku: »Pridi sv. duh«. Seveda to oznanilo v cerkvi je bilo le pesek v oči, da bi ne opazili župljani, da se hoče odpraviti slovensko jwtje. Toda, ko je šlo v prvo dobro, sedaj hajd korajžno naprej, da ne bode ovilil židovski »Picoolo«. Dne 4. oktobra, v imendan Nj. Vel. cesarja, bila je navadno šolska maša se slovenskim petjem. Letos dne 4. oktobra pa sploh ni bilo šolske maše t' j. učenci in učitelji niso prišli k maši. Ze to samo na sebi je žalostno. Prvič je bilo to nepatri-jotično, ker se ni dala šolski mladini prilika, da se udeleži cerkveno slavnosti v čast presv. cesarju, očetu naše monarhije. Po taki vzgoji se ni čuditi, ako tudi med mladino pojema domoljubni čut. Tako se podi mladina iz cerkve, kar je Židom seveda prav po volji. Najlepša med lepimi je pa ta-le točka reformacije. Dosedaj se je vedno pel »pasijon * v slovenskem jeziku. Minolc cvetne nedelje pa se pasijon sploh ni pel. Kaje nič, nego slovenski! Torej tudi pasijon je obsojen radi slovenskega jezika; no vemo pa: ali na izgon, ali nasmrt?! Bodočnost pokaže to. Da bi pa nihče ne slutil poprej, se je odredilo v naglici med službo božjo, da se ne sine peti pasjon. Ni čuda, tla je bilo ljudstvi* iznenađeno najneprijetneje ter radovedno povpraševalo zunaj cerkve in doma: čemu ta novost? A kmalu so razumeli vsi, kam pes taco moli. Radovedni smo, ali se bo pel »pasijon« na Veliki petek? Radoveni smo tudi, ako bode še kaj novega te praznike ?! Za sedaj dovolj. V kratkem Vam sporočim še marsikaj. Deputacija ,1/ Istre. Minolo soboto se je predstavila gospodu namestniku grofu Goessu deputacija občino Volosko-Opatija županom dr.om Stangerjem na čelu. Gospod namestnik je vsprejel deputacijo jako dobrohotno in se je dlje časa naj-prijaznejo rnzgovarjal z županom drom. otangerjein. V sem o/n i Don Peter Coril. — Ko je pobral ta vsemožni gospod svoje šila in kopita v Trstu in jih je nesel na Tirolsko v Imunost, govorilo se je v tukajšnjih uradniških krogih, da se gospod Coril povrne v Trst, a ne kakor viši komisar, temveč kakor poštni tajnik, ali poštni svfctnik. To da so mu obljubili italijanski poslanci. Da vidimo sedaj, da-li je bila ta govorica resnična in da-li imajo italijanski poslanci res toliko moči! Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda sta darovala, ker se nista mogla udeležiti koncerta dne 2. t. m., gospa Slavica 2 kroni, g. Janko Knavs 2 kroni. Obšinske dopolnilne volitve v Ljubljani, se bodo vršile letos dno 25,, 27. in 21). aprila. „SoČa" „Edinosti". — Zadnja »Soča« piše: Naša mila tržaška sestrica jo napravila po vzgledu »Soče« važen korak v svojem življenju. Kakor je životarila »Soča« in se ni mogla više povspeti, ker je bila vklenjena v železne spone tujih tiskarjev, tako se je borila tudi naša vrla sestra »Edinost« z življenjem in smrtjo. Kakor pa si je opomogla »Soča« s svojo tiskarno, v kateri se svobodno promiče po želji in potrebi in kjer ima na razpo- lago vw pogoje in ugodnosti za dalji razvitek, prav tako je bila tudi »Edinosti« lastna tiskarna prvi neizogibni p'»goj, ako se hoče otresti morečega životarenja in napredovati s potrebami časa. In izpolnila se je vroča želja tržaških rodoljubov ! V soboto 2. t, m. je izšla »Edinost« v svoji tiskarni, pomlajena po obliki in očvrščena po vsebini. Lična tiskarna v ulici Carintia št. 12. je nastala s podporo teh h' gospodov: Kalister Fran, Goru p Josip in sin Kornelij, Truden Miha in Ante, Sabee Ivan in Mankoč Ivan. S primernimi svotami so se pridružili tudi gg. Gori 11 p Ivan, Stepančič (i racija n, Vatovee Ivan, Klemene Jakob, K ran jo Josip in Drašček Edvard. Slava jim! Storili so veliko, imenitno narodno delo! Hvaležnost naroda jim bodi plačilo! Prvi dan v novi tiskarni je napravila »Edinost« velik skok naprej, namreč, da izhaja odslej po dvakrat na dan za ceno 21 gld. Naročnikom zunaj Trsta bo zadoščalo po večjem le večerno izdanje za 12 gld. Kdor pa ljubi posebno noviee iz Trsta, naj si naroči tudi jutranje izdanje (izhaja ob 11. uri) ali pa samo to, ako ne zmore obojega. Priporočamo »Edinost« prav to]>lo vsem rodoljubom po GoriSkcm. Iz nje izvedo vse svetovne noviee prej, nego iz katerihkoli drugih dnevnikov. Mi pa se odkritosrčno veselimo tega važnega napredka v narodnem življenju primorskih Slovencev ! Slava! Riccljev vVsililII Sf" (Miserere), katerega je pel mešan zbor pevskega društva »Adrija« v Barkovljah minolc nedelje v tamošnji župni cerkvi, pod vodstvom društvenega pevovodje, g. Hrabr. Kaže m a, izvel se je (razun par malih odpustlji-vih nedostatkov) nepričakovano dobro, kakor so se izrekli tudi nekateri veščaki v petju. Žal, da je ravno ob istem času jel vlivati močan dež, kateri je gotovo marsikateremu preprečil namero do užitka velikega, lepega, v srce segajočega, 40 minut tra-jajočega glasbenega umotvora, ki gotovo blaži vsa-cega človeka, ako je le količka j dovzeten za lepote glasbene umetnosti. Kiccijev: »Usmili se« ponavljalo bode društvo »Adrija«, kakor smo že omenili v eni prejšnjih številk našega lista, na Veliki petek, po 8. uri zvečer, vsled česar zopet ojMiminjamo pobožne vernike in posebno prijatelje lepega petja, naj nikar no zamude te lepe in redke cerkvene pobožnosti, ki je tem pomenljiveja za naše tržaško okoličanske razmere, ker se v barkovljanski cerkvi vsi cerkveni obredi vsega velikega tedna vršijo v našem slovenskem jeziku! V tem jeziku se je in se bode izvajal tudi lliccijev »Vsmili se!« Mi skoro res ne vemo, ali naj bi zavidali Barkovljano ali naj bi jim čestitali. Med tem, ko so tu v mestu in celo v predmestjih bije dan na dan ljuti boj le radi nedolžne slovenske propovedi, se v Barkovljah pojejo in opravljajo vsi veliktH tedenski cerkveni obredi izključno v slovenskem jeziku. Kes ne moremo reči drugače uego: Srečno, presrečno si še ti barkovljansko ljudstvo. Vrlemu mešanemu zboru pevskega društva »Adrija«, kakor tudi njega požrtvovalnemu pevo-vodju moramo le čestitati na takem vspehu. Vam voditeljem naroda pa kličemo: Čuvajte »osebno v cerkvi svoje prastar i ne in ne dopuščajte nikdar, da bi se j i h dotikala kruta roka s o v r a ž ni k o v a!! Tako jo prav! — Oni krčmar pri Sv. Ivanu, ki je rojen Slovenec in ki je glasoval o zadnjih volitvah za Mauronerja, životari še sedaj. Jaz nisem šel več v njegovo krčmo, a ljudstvo pripoveduje, tla se vse »»giblje njegove krčmo in štaeune. Tudi v cerkev da ne zahaja. Jeden krat se je izrazil celo, da vzame dva postrežčeka za botra, ko dobi novorojenčka. Čudno, da ne pokliče Mauronerja! Da, da, Judež Iškarjot se je obesil, ko je prodal svojega Gospoda. Ta krčmar pa se ogiblje nas. a ljudstvo prezira njega. Za delo zasluženo plačilo. Noče {! Je-li mogoče, da mali 4—5 letni paglavec vkazuje svoji materi? Ne, porečete, to ni mogoče, toda naše (nekatere) matere so povsem druzega menenja o tem vprašanju. Imamo tisoče mater, ki se izgovarjajo češ: jaz in mož govoriva vedno slovenski, ali kaj hočete — otroci — nočejo!! Poznam družine, ki se kažejo narodne, toda njih otroci »nočejo« govoriti slovenski! Mar naj jih ubijejo — nko nočejo pa nočejo! To so odgovori, katere dajejo taki slepi stariši, onim, ki jih pouču- jejo, kako da bi morali postopati. Povrni tem vrsticam je dala deklica kakih 17 let. Vprašal sem jo, zna-li slovenski? na kar mi je odgovorila: »Oče in mati sta Slovenca—jaz pa niti ne razumem njunega ali prav zaprav svojega materinega jezika!!! Kriva pa nisem jaz, ampak stariši, ki me niso naučili, niti mi niso dali vsaj prilike, da bi se bila naučila!! Sedaj znani en sam jezik, a še tega lena polovico! Vprašal sem jo, kaj da bode, ako pozabi še ta edini jezik?! Ona mi je odgovorila na to: »B< »dem pa lajala!!!« Stariši, popravite kar ste grešili, ker vaša odgovornost je velika. Vaši otroci Vas bodo preklinjali še v grobu za vaše nespametno revnanje proti njim. Prvi naj bode materini jezik in ko znajo tega, potem naj se uče, ako treba, tudi turško! Tudi to jim gotovo ne bode škodovalo. Ne izgovarjajte se, češ: otroci nočejo govoriti! To je grdo od vas in le pomilovati vas mora vsaki pameten človek! S tem kvarite otroke, ker jim dajate potu ho, za kar vam pa gotovo ne bodo hvaležni, ko pridejo do pameti in bodo občutili škodo vsled neznanosti v jeziku, ki ni le njih materini jezik, ampak tudi važen deželni jezik ! Preklinjali pa Vas ne bodo samo otroci, ampak preklinjal vas bode tudi narod, kateremu ste ukradli svoje hčere in sinove! Oče. Kdo Je storil to f — Od Dreherjeve pivovarne do cerkve pri sv. Ivanu so neznani nič-vredneži pobili vse plinove svetiljko. Ko je okolu 2 ure popolnoči neka ženska, bivajoča začetkom ulice S. Cilino, čula razbijanje in je odprla vsled tega okno, videla je, kako beži nekaj oseb proti mest u. Izključeno ni, da se bode drznil »Piceolo« napadati okoličane radi tega čina, in jih obdolže-vati že v naprej, predno pojasni stvar uvedena sodna preiskava. Kolikor poznamo stvari in osebe, bi stavili svojo glavo, da so bili dotičniki najeti. Italijani v Istri. — Prijatelj nam piše: Ko sem služil v brambovškem oddelku v Pulju, prepričal sem se na lastne oči, da nobena kompanija ni imela niti deset Italjanov in še ti so znali Hrvatsko. Ko mi je stotnik naročil, naj povem ljudem, kar je razložil on, v njih lastnem jeziku, tedaj sem govoril slovenski. Naj služi ta mala notica v dokaz, kako umetno je sestavljena italijanska večina v zastopih istrskih. Da je to resnično do pičicc, potrjujem svojo častno besedo. tiiiribnlrii In Vittorio Kinamiele. — Piše so nam: Pred kratkim sva bila s prijateljem v neki hiši. Stene so bile odičene slikami Garibaldija in V. Emanuela. Se živeča mati in ranjki oče sta bila trda Slovenca. Odrasli otroci govorč še precej dobro slovenski. Ko sva šla s prijateljem proti najinemu domu, vprašal me je ta začudeno: «Si-li videl one slike ?» «l)a» sem odvrnil. «Mcni ne gre v glavo, kako morejo ti ljudje, ki nimajo niti kapljice italijanske krvi v sebi, delati tako» — je modroval prijatelj. Jaz sem mu rekel na to : « Poglej ! ti otroci so hodili v laško šolo. V šoli so so seznanili z laškimi otroci, z laškimi družinami in navzeli so se laškega duha. Povej mi, ali bi bili oni takega mišljenja, ko bi bili hodili v slovensko šolo, ako bi se bili seznanili sč slovenskimi družinami ?» «Ne, nikakor ne, nikdar« — «je odvrnil on žalostno, «ostali bi bili Slovenci, kakor sva midva®. Sole in zopet Sole naj nam dajo, ako hočejo imeti v Trstu avstrijsko mišljenje! Dobro mu jo Jo zasolii. — Pišejo nam: Ko je bil sklical vodja socijalnih demokratov g. Kristan sliod pri sv. Ivanu pri Trstu, ustal je ob zvršetku Kristanovega poročila naš domačin, Stanko G...... ki jo rekel med drugim: »Poslušalci! Za to, kar vam porečem jaz, nisem plačan od nobenega (sodrug Kristan je protestiral), meni ne da nikdo ni pol novčiča za moje besede, jaz si pošteno, žuljavimi rokami služim svoj črni kruh. »G. Kristan je skočil po konci in protestiral proti takemu govorjenju in zatrdil, da ni plačan od nikogar. (Klici: Od Judov!) Tudi zaključek govora našega priprostoga delavca ni bil popolnoma po godu, kajti zaklioal jim je: »Slovani se hord od nekdaj za pravico, na naši zastavi je zapisano: Pravico vsem! Ko Slovan premaga svoje so-vrage, tedaj zašije luč pravice vsem tlačenim, zašije pravica tudi nam delavcem! Zato kličem iz dna svoje slovenske duše: In rešitelj bo Slo-v a n !« ..Mseiii Slovenka, ampak Kraujica". odgovorila mi je neka gospiea v nekem večjem kraju na Gorenjskem, ko sem jo vprašal, da-li je Slovenka? Mene je kar osupnil tak odgovor, ker navajen sem v naši tržaški okolici, ako vprašani kako priprosto perico, kaj je ona, da mi navadno odgovarja vsa ponosna: Slovenka sem.« Ako primerjam ono gorenjsko gospico, ki je bila — naj bo to povedano mimogrede — tudi izobražena, našim priprostim, neizobraženim dekletom, priti moram do žalostnega zaključka, da so po nekod na Kranjskem gledč narodnega ponosa, gledč narodne zavesti, gledč narodne vzajemnosti — za nami. Tu v nas ve priprosta deklica, da je Slovenka, a na Kranjskem se ne zaveda tega izobražena gospiea, (lasi govori popolnoma pravilno: slovensko, nemško in francosko, po vrhu pa igra še na glasovir in zna spremljati to igranje jako lepo glasbeno izobraženim glasom. Kaj hočemo, tam iščejo klerikalcev in liberalcev, za Slovenec jim pa ne ostaje časa! Vse drugače se mi je pa pripetilo na Štajerskem v mali vasici blizo Vranjskega. Na dotično vprašanje sem dobil odgovor: »Slovenka sem, naročena sem tudi na »Slovenko« in čitam jo prav rada.« — Da bi jo videli, kako me je poslušala, ko sem jej pripovedoval o naših tržaških razmerah ! Kako jo je bolelo, ko sem ji pripovedoval o krivicah, kijih trpimo. Tolažila me je s tem, da mije rekla, da tudi njim se ne godi dosti bolje od strani Nemcev. Na Štajerskem je narodna zavest, ker se tam ljubijo »liberalci« in »klerikalci«. Oni in mi poznamo naše nasprotnike, na katerih strani je vse židovstvo. Iz sredine Slovenije pa prihajajo v svet novice o »klerikalcih« in o »liberalcih«, le o nevarnosti od strani židovstva ne vedo tam ničesar! In posledice takih prizorov ? ! Nekdo. Občinsko volitve v Oprtlju. — Pišejo nam od tam: Izvolite sprejeti v Vaš cenjeni list par podatkov v označenje zadnjih občinskih volitev v Oprtlju. Naši možje so bili na okr. glavarstvu v v Poreču s prošnjo, tla naj isto dopusti tudi tri može naše stranke kakor zaupnike na volilni komisiji, kar so jim je tudi obljubilo. Toda možje so obračali, podeštat pa je obrnil. Podeštat, kakor tvo-ritclj volilno komisije, ni hotel sprejeti nobenega predlaganih, ampak je vzel jednega moža, glede katerega se je osigural že v naprej, tla mu ne bode kalil vode, in da se bode tako ložje lovilo ribice. Kako so ga preparirali ! Neki Timeus (desna roka podeštatova) mu je poslal reči, da ako hoče, bode sprejet v komisijo, dobi poleg pripadajočo mu plače (dva gld.) kakor člen komisije, še deset gld. nagrade s pogojem, da bode delal v komisiji za Italijane. Mož je bil koj zadovoljen, češ: Bašt, da mi jih bodo res dali. Rečeno, storjeno. Mož je bil Člen komisije zato, da je na vse nezakonitosti molčal! Ta mož je bil do zadnjih volitev prvak slovenske stranke. Denar je pač sveta vladar. Verujemo, da so mu res dali nagrado, saj je storil kakor so mu zapovedali. Zastonj ni prestopil v nasprotno stranko. Slovenska stranka je vložila seveda utoke proti nekaterim nezakonitostim, rečem proti nekaterim, ker vso krivice ji niso in jej ne morejo biti znano. Na zvršetku (za skrutinij) so izgnali naše vse iz volilne dvorane in se — zaprli! Pogled v volilni zapisnik jo bil našim nemogoč. Podoštarija je napravila prepise vseh rekurzov slovenske stranke proti občinskim volitvam in jih razdelila med svoje kaporjonc, da se iz njih norčujejo. Tako je rekel Antonaz, tla dva rekurza sta še nekoliko, a tretji, da je za r... obrisati. — Neki Pavletič je nesel kazat rekurze na Livade k A nt. Matjašiču v gostilno ter se tam norčeval iz njih. To je uradna tajnost italijanskih podeštarij. Kaj bi se zgodilo, da bi tako storila kaka slovenska občina? Gotovo jo razpuste drugi dan. Kranjska hranilnica. Iz ljubljanskih listov posnemamo, da je ta zavod v minelom letu razdelil vsega skupaj 85.000 gld. Rezervni zaklad znaša 4,103.844 gld., hranilni zaklad pa H4,118.10(5 gl. 1H nvč. To so ogromne svote za deželo, kakoršna je Kranjska. In človeku je, tla bi se zjokal na tej žalostni strani naših razmer. Dežela Kranjska je po 05°/o slovenska in slovenski so milijoni, ki so na-gromadeni v kranjski hranilnici; od slovenskih žuljev prihajajo čisti dobički, iz katerih se na leto tleli blizo 100.000 gld. A vlagatelji teh svot nimajo nobene pravice v tem društvu in nikakega upliva o določanju onih, ki vodijo društvo in razdeljujejo denarji'! To društvo je zasnovano tako, da s«* nueelništvo popoliijujv samo kakor hoee: iii'utškutarski odbor poživlja vsakokrat zopet novih netuškutarjev med-se. Tako je nemški kliki zagotovljeno veeno gospodstvo v velikem ilenarnem zavodu, sezidanein na slovenskih žuljih. < M toili prihaja, da tisoči slovenskih denarjev služijo po-nenieevalnim namenom. Tako misli kranjska hranilnica n. pr. potrositi par sti»tisočakov za gradnjo nemškega gledališča v Ljubljani! Slovenska kulturna podjetja pa dobivajo po kako drobtinico, da tem holestnejo občutimo vso ironijo teh abnormalnih razmer, ob katerih se morejo Nemci bahati, da sta inteligencija iu kapital v njihovih rokah, (»led«' inteligencije so že odgovorih« Novice nedavno temu dokazom, da med kranjskimi Nemci in nom-škutarji ni prav nobene duševne produkcije; kar pa se dostaje kapitala, nam pravijo milijoni kranjske hranilnice, da ta kapital ima svoj vir v — slovenskih žepih!! /Jtltmicl Je 42lctni Italo Mazzarolli. Istega je opazovalec Treves včeraj odvel v bolnišnico. Mazzarolli ju se je mešalo ž«' nekaj dni. Neki kolesar, ki je Vozil v ulici Manzoni, je dal sicer znamenje z zvončkom, ali neka gospod in gospa, ki sta korakala pred njim, se nista mogla ogniti o pravem času, marveč se je gospa obrnila v isto stran, kamor je zasukal kolesar svoje kolo. Tako sta trčila skupaj; zadeta gospa je padla na tla i u se je opraskala nekoliko. Njen soprog se je hudo razljutil in je začel mahati s palico po kolesu, katerega je pokvaril na ta način. Ker jim ni bilo mogoče, da bi se poravnali sami, so šli vsi trije na policijski komisarijat, kjer so naveli vsak svoje pritožbe. Sodbo v tej stvari izreče sodišče. 1'ovožeil. Na trgu pred štacijo je bil sinoči povožen 59 letni Anton Selan. Voz je ga je ranil precej ne desni nogi in na obrazu. Zdravnik na zdi "avniški postaji, kamor je bil prenesen, mu je obvezal rane. Požar. Sinoči ob H. uri je vsakdo že od daleč zapazil valeči se dim in med istim švigajoče iskre in tudi plamen. Uncl se je ogenj v lopi v ulici Belvedere, v kateri je imel svojo delavnico voza r Rebol. Ogenj se je razširil in ojačil hipoma tako močno, da bi bil ves napor gasilcev popolnoma brezuspešen, če hi bili hoteli pogasiti ogenj, marveč so morali porušiti streho lope in delovati na to, da se ogenj lic razširi. Ogromnemu obšinstvu, ki se je nabralo hipoma, je branila kompanija vojakov, da se ni moglo približati ognju. Za red je skrbelo kakih dvajset redarjev. Da-li je in kdo kriv požara, to še ni znano. Tatvine. Ivan Bassi, Ivan Lipicer in Fran Serpo, vsi trije v starosti 1H let, ho bili včeraj aretirani, ker so na sumu, da so oni trije ukradli v stanovanju Ivana Vokjet iz Sv. M. Magdalene zgornjo hšt. 5K)2. dne 30. marca za <>S) gld, 50 nč. zlatimiue in družili reči, in 2. t. m. Uršuli Jvnnčič iz ulico Tesa dvoje srebrnih prstanov in 50 novč. drobiža. Delavce Ferdinand Z. iz Sežanskega okraja je bil včeraj aretiran, ker jo imel pri sobi pol kgr, nnjfineje čokolade N. Lejet. Čokolado je ukradel mod delom v tvornici N. Lejet. Tudi na njegovem stanovanju je imel za kakih 21 gl. ukradene čokolade, sladkorja in moke. Med sprehajanjem po Korzu je zmanjkala Antonu Boniciolli žepna ura in verižica. Sinoči je zmanjkal Virginiji B. mošnjiček, v katerem je imela 4 napoleone, jeden potak in 2 gld. Loterijske številke izžrebano dne (i. t m. Brno:....... 13, H2, 03, 57, 22, Inshruk:......43, 41, 90, 50, 3. Koledar: Danes v četrtek 7. aprila: Herinun, sp. Jutri v petek H. : Albert, skof. Sol tirni: I Lunin : Izhod ob 5. uri 22 min. Izhod ob 8, uri 12 min. Zahod ., li. ., 4;i „ [ Zahod „ 4 . „ 57 „ Ta je 1:*». teden. Danes je S>t>. dan tega leta, imiimo tornj Se iitiil dni. Zadnje vesti. Dunaj 7. Danes se je vršil na dvoru po Njegov om \ eličanstvu obred umivanja nog \'J starčkom. Navzoči so bili nadvojvode, nadvojvodi-njo, ministri, poveljnik mornarice, mnogi državni iu Vojaški dostojanstveniki. Ker cesarice ni na Dunaju, se ui vršilo umivanje nog starkam, vendar je tudi dvanajst njih dobilo navadna bogata darila. Dunaj 7. (»lede kreditov za |>omnoženje vojne mornarice javljajo Fremdenblattu iz Budimpešte: Na ukupnih ministerskih konferencah seje doseglo sporazumljenje tudi glede načrta za jh »množenje vojnega brodovja, kakor ga je predložil poveljnik mornarice baron Spaun. < V tudi so se uvaževale potfžkočc, povdarjene od ol»eh Hn. ministrov, vendar zatrjajo od dobro |M»učene strani, da ni res, da bi se bila zahtevana svota skrčila na polovico. I>IIliaj 7. Na shodu uradnikov, ki se je vršil včeraj, je prijavil predsednik, da se jc> obrnil do ministra za železnice s prošnjo, da bi državni uradniki tudi na privatnih železnicah dobivali vozne listki' po znižani ceni. Minister pa je odgovoril, da je nasprotnik vsakemu privilegiju in da o prvi priliki odvzame držav ni m uradnikom poboljšanja, ki so jih oni uživali na državnih železnicah. Zbor je vzel na znanje to prijavo glasnim vskliki nevolje. Peterburg 7. Car Nikolaj je doposlal po adjutantu višega prokuratora sv. sinoda svoje ča-stitke siro-kadejskemu škofu Marjomanu, ki je štirimi drugimi duhovniki in s 15 tisoči Sirokadejeev prestopil k pravoslavju. 1'eterbnrg 7. Premikanje ledu na Nevi se je pričelo včeraj. .Iladrlil 7. Sedaj ji? zopet nekoliko nade, tla se ohrani mir med »Spanjsko in Ameriko. Glasi se, da se j<' našel način za premirje z ustaši na Kubi. (1im se potrdi ta vest, proglasi se jutri ali poju-teršnjem dotični dekret. Madrid 7. Za danes ali jutri so pričakuje razglas kraljice regontinje, katerim ho pri volj ujc premirje na Kubi. Glasom vesti iz Novega Yorka se jo preči ta nje poslanice Mac Kinlcv-a odložilo za to, ker je poslednjemu najresneja volja preprečiti vojno. Oficijelno se odloženje opravičuje k tem, da je generalni konzul v Havani zaprosil, naj se prečkanje odloži, dokler ne bodo na varnem vsi Amerikam, ker bi se bilo sicer bati hudega za iste. Res-nični uzrok za odloženje pa je ta, da je predsednik Zjedinjenih držav prejel v zadnji hip novih predlogov od kraljico regontinje Španjske. Trgovinske vesti. IliiiIimpCNtii. Pšenica za sept, 9.24—0,215. PSenlca za spomlad 18!HS. 12'(>7. do 12.(1(1. Oves za »pomlad <5.N2—(i.H4 Rž za spomlad 8.(»0 do 8.(52. Koruza za maj-jnni 1KD8. 5.27 do 2.28. Punica: ponudbe slitine, povpraševanje malo. — Prodaja J0.0U0 meterskih stolov. Vreme: mrzlo IIa vre. Knva Santo« gon<|, average za april ;!,">.2.r> za avgust .'»"».7-r» frankov za .">0 kgr. Ilamhurir. Santo* goo«l »verupe za meneč maj 2i».2f> za jnli za september .'(0. za ileiTiriber fj0.f)0 Dunajska bona S. aprila 1S9S. viVruj v srebrn......HMH5 102-— Avstrijska renta v zlatu......121*i»f» 121-HO v ktonah..... 102*10 102*2(1 Kreditne akeije.........:5f)4-f»u :if)4"2.r> London 10 I,*r.........120*45 120-45 Napoleoni........... 9'58 9*53 mark........... 1175 1175 100 ital. lir.......... 44-9ii 45-95 AITE & ZADNIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA Velik« iUo(« mM in ženskih stof za vse letne sezone. Velik libor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitniearke. — Veliki izbor perkala iu satina v najnovejšem risanju. Sprejemajo so naročila možkili Oblek in perila po meri. OENE NIZKE. Zn mnogobrojni obisk He priporočata udarni AITE L ZADNIK. Naznanilo!! Podpisani naznanjam, da imam lastno zalogo in delavnico različnega obuvala v hiši ljudske šole nasproti cerkve sv. Petra, po domače «pri Pepetu Kraševcu. Postrezam z vso točnostjo in po najnižjih cenah. Sprejemam in izvršujem vsako naročbo na drobno in na debelo. Udani Josip StantiČ. jm 1 —— Mehanična delavnica ANTONA SKERL-A V TRSTU, Yla 8. Lazzaro Siv. 6, nasproti palače Kalem. ______d" iz Budiiiipeiii iz najbolj slovečih notrnojih in inozemskih tovarn. Šivalni stroji »e garantujejo pet l«t, kolesa eno leto. ^H Izvršujejo se poprave nivalnili strojev, kolen, motorjev na plin itd. Delavnica za brlljMiitiio lilkiltranje. Zaloga vseh pripadkov za kolena in šivalne stroje IC Postavljanje in popravljanj« električnih zvonoev. Prodaja — menja — najem koles. Vsakovrstna popravljanja in naročbe nvršujejo se naj natančneje, brzo, po nizkih cenah. TISKARNA GUTENBERO filijalka ces. kralj, universitetne tiskarne „STYRIA" i SackBtrasse 13 (j ltADEC Sftckstrnsse lil Tovarna za obrtne in Conto - knjige. (Sistem „Patent Workinaim Chicngo") 9V Raztrirni zavod in knjigoveznica. Priporoča se za prijazne naročbe s zatrdilom primernih eou in točne postrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, časnikov, rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov, cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste ia zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilml list, vabil itd. — Botata zaloiia Elavnib-, coeto-corrent-knjiii, saldi-conti, rasture, Debitoren, Credltoren, Cassa-knjig, strazza, Memoriale, lonrnalov, Prima-note, odpravnin, menjičnib, časo-zapadiib in knjig za kopiranle, vseli poirožuib knjiu, raztrirneaa (Črtanega) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavćeka za kopiranje, skledic za kDpiranje itd. Za naročbe in nadaljna pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika: ARN0LD0 COEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5.