89. *tev. Poštnina piscana v gotoaini. Celje, torek $. avgusta 1927. Leio IX« ixhafa v torek, četrtek Jn soboto. Stane mesečno Din 7" — za inozemstvo Din 201—. Posamcena ätevitka ) Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda Stev. 10.666. Uredniätvo in upraviiiStvo t Celje Strossmayerjeva ulica pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Qglafti po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Shodi Združene siov. gospodarske llste. Celje, 8. avtfusia 1027. V soboto, dne 6. t. m, zvecer je bil volilmi shod »Združene slovenske go- spodarske liste« v dvorani kina v Ga- berju. Na shiodu sta Kovorila nosilee fiete g. dr. I/judevit Pivko in srezki kandidat g. Ivan Urek. Otvoril ga je prodsedmik krajevne organizacije SDS za Gelje-okolico in je pozdravil oba govornika. Ko je imenoval Ivana Ure- ka, je zagresil g. dr. Anton Novačan, srezki kandidat Radiceve liste, ki je sihodu prisostvoval, neokusnost, da je začel žvižgati, s čemur je ostal popol- noma osamljen. Za svoj žvižg je cul pozneje od gospoda Ureka prav brid- fce levite. G. dr. Novacan je doživel po- poln moral'en fiasko. Na žoljo g. Vinka Kukovca je prevzel predsedstvo g. dr. Kalan kot predtsednik okroine organizacije, kar seveda zopet ni bilo prav g. dr. Nova- čanu. ki je zahteval. da se predsed- stvo voli. Pa ni obveljalo. Oba govornika sta v svojih govo- rih obrazložila sedanji in bodoei po- litioen položaj in sta žela za svoja iz- vajanja obilo priznanja, G. Urek je med svojim govoroin obrazložil* zbovo- valcoan vzroke. ki so dcvedli do skup- nega nastopa SDS. NSS in SKS, Ob tej priliki moramo grajiati ne- ko cud no rajzvado nasih socijalistov. ki se je razpasla v zadnjerii času. Go- spoda sodrugi, ki imajo sami na svo- jih shodih zelo malo pos-lušaleev. iuui- jo navado, da izrabljajo našo kulant-- nost in gosloljwbnosi- se oiglasaj:o na nasih shodih in nas napadajo. Ga-- rantimmo. da se to odsloj ne bo ver. zgodila. Drugi dan, v nedefjo, so bill trije shodi volilcov Zdruzene gaspodar.ske iiste: v Braslovcah, na Vranskem in v Grižah. Vsi trijt shodi so bili zelo do- bro 'obiskani. Zborovalci so pazno sle- dili izvajanjem govorwikov in .so odo- brjli z navdusonjenx našo listo, za ka- tere zmago bodo delali z vsemi silami do 11. septemb^a. V Braslovcah je imel ob i stern času v gostihii Plaskan shod tudi ra- dicovski kandidat in seljak g. dr. An- ton Novačan. liazvijal je prod ogrom- nim poslušalstvom sestYh oseb, ki pa niso bill vsL voli lei, svoj zrnedeni pro- gram. G. dr. Novacan.il že danes Jahiko proroikujemo, da bo doživel dine 11. septembra zopet bridfeo razci-aranje. PoSitika p LIKVIDAGIJA RADlsiEVGEV V SLOVENIJI? Po pogajianji'h s po- obla^eniei okrožnega vodstva H'SS v Dolnji Lendavi. je pro.sto^>ila v pon- deJj*?k, dne 1. avgusta okrožna orga- nizacija. HSß s svojimi 17 krajevnimi organdzacijami kompaktno v socijali- stično stranko Jugoslavije. 0 tern je bil napravfjen zapisnik. ki so ga. pod- pisali zastopniki nmribor&ke oblaslne organizacije SSJ in okrožni odbor HSS. Ta vest bo ne le presenetila, marvec tudi veselo iznenadila mase soci'jalisticnega delavstva in seljastva.. Razkrojevalni proces, ki ga je že dalje časa opažati v radieevskih organiza- cijah, je s tem samo pospeSen. V Slo- veniji je potem-takem Radičeva stran- ka likvidiTana in odpravljena dolgo- l'etna deniagogija. V Prekmua'ju je iz- brulmdl proti Radien pravi val ogor- cenja, ki se spontano izraža sedaj v prestopu cele okrožno organ.izaci.'e v Dnlnji Lendavi. — Primerno temu sporazuimi je bila danes sestavljenn kandidatna lista SSJ za mariborsko, celjsko volilmo okrožje. iTneniiuje se »Enotna lista swijailistiomh delavcev in kmetov«. Lista je bil'a vložena v pondeljek, dne 8. t. m. Nosilec; liste je g. Josip Petejan, oblastni poslanec in uradnik OtTZD v Mariboru. p KLERIKALGI OSTAJAJO KA- KOR SO BILL Vsem nam je še živo v spominu, kako so kleri'kalci ob izbru- h\i vojno besneli proti Srbom, kako so nw?d vojno den.UTi.cfraIi sloven.sk-e ni\- oijonalne Jjudi avslrijsikim ablast vom.. kako so do pred kratkim JiuiskaJ'i na- rod z živo lwjsedo in s svojim casopis- jeni proti ntstavi in motili strast ple- nienske mržnje proti Srboni. Vse, kar je bilo pri nas av:strijansk€!ga in nenv škutarskega jim je navdušeno ploska- lo in je Intelo pod njihovo zastavo kot zasčitnico za. grehe iz preteklosti in predstaviteljico borbe proti Beogradu tistih, ki jim je bilo hiudo. za pokojno Avstrijo in Ijuibljenimii Habsburžani. V Radieevem objemm so si katoliski gaspodje zaigrali tudi hinmo katoliske republike proti pravoslavni monarhi- j.1, v>a.k stavek njm \-,!a j< ron- nel' proti srbski in balkanski korupciji radikalov. Ko pa so klorikailei dohili v vodiitelji'h sloven a ckib radikalov zve- stda je inetl vojno uskoLiil na itaujfeiii'sko stran*. prav tako kakor da smio v Avstriji vn da rezidira na. Dunaju prennilostni ce- sar Franc Jožef ali pa cesar Karel! Ali ni to čud-na doskxlnost in prava slika divojne igre, ki je tako tipična za kterikalizem, ki seje med narod sp vedr no'toliko zla in goji nemoteno naprej staro habsburgovsko-avstrijansko ml- selnost. In na take ljudi se mora na- slanjati beograjska vlada radikalov v Slovenjji.Jvdor misli;, da je to zdravo za državo in. za razvoi ter preTod mišlj-enja v slovenskem narodu, ta jt1 slab Jugoslovou. Od tajkih ljudi se vsak poštenomisleč naš olovek s stu- doni in gnjevorn obraca, ker verujie, da so taki »državni poiitiki<' že steti dne\'i:. p ITALIJANIZAGIJA PR1IM- KOV. Dasi fašLstično vodstvo odlocno i zahteva, da mora vsak Italijan, ki inia »Uij« priimek, iti k oblasti in zaprositi za izpremembq, je \'endar še vedBiO r> vino rrimorskih Italijan ov, ki noče- io nic slisati o italijiariizaciji svo.fih .slovanskih priiimkov. »Popolo di Tri- este« jib zopet ostro prijetna in. gom J na prefekturo, da bi dabili itaJijant>ko zve.neče pridirike. Fa,silstiano glasilo ugotavija zanimivo dejstvo, da je mno- go Neitalijanov s temino pretoklostjo. ki! izpreminjajo z vso nagnco svoje priimke v prist.no toskajiske s körne- nd m »i«. List je hud na nekega Kohna. ki se pise sedaj Goen, čcš, da to ni nikako italijansko preobličenje prV- imka. Dekret doloca drugaoe. Fašisti hoeejo, da se njim nevšečne izpremem- be priimkov, izvršene po želji dotični- kov, pretvorijo oblastnim potom v do- bre italijaaiske. Do sedaj so v Primorju baje poitalijančili že nekih 2000 duš. p NASA K0R0ŠKA. »Kärntner Tagblcttt« je bil te dni silno ogorčen, da se n^rnisM1 otroci pri italijanskem . poiiiku v Poaidiižju nič ne nancijo. »Kaj pa bo. ako se bo še krsčajiski narnk vrsit v italijanščini?« »Kärntner Tag- blatt« naj pogleda v okolico Gelovca, pa. bo vedel, ka.j bo potem? Cerkve so prazne. gos-tilme so polne. Krščanski naiik v šolii je nemški in pridiga v cer- kvi je nemška. Jezik doraacinov je iz- gnan iz sole in cerkve. Župnik v Brezi pri Gel oven je tožil, da so Slovene! v njogovi sari sami komunisti. V poa- dižju g-onijo n>eniške dotmacke iz cer- kve, kakor gonijo na Koro&kem Slo- vence, potem pa visoki hinavci bridko iplakajo, kako da propada verstvo v sedamjih brezbožmih časih! V Grab- stajnu je cerkev prazna, odkar „j tarn nemški župnik, ki ne zna slovenski. — Ugleden neniski potitik je rekel: >Slove,ncem na Koroskem bi se mora- la dati prazna pola. Napisite na njo svoje.želje. vse vaan damo.« Na shodu manjšun v Ženevi mora krepko odjek- niti tudi koroško sloveneko vprašanje! p NOVA ANGLEŠKA P0L1T1KA? V angle&kih poliličnili krogih vedno bolj prevladuje prepričanje, da je bi- la prekinitev diplomatskih odnošajev z Rusijo velika napaka. ki rodi za An- glijo od dine do due r&snejše gospo- darske posledi'ce. Dejstvo, da ameriški financniki v vedno večji meri prido- bivajo ruske koncesije, dočim je an- ! gleska trgovina z Rusijo skoraj popol- • noma prenehata, vabuja v gospodar- skih krogih veliko skrb za bodoči raz- voj angleške trgovine z Azijo. Ta od gaspodarskih razlogov diktirani pre- oJcret pa ne bo ostal brez političnih | posledio. Gotovi zn.iki kaiejo. da išce 1 AngJija zopet tesnejiSih zvez s Fran- oijo in Japonsko. Značilno je, da se nradni krogi, ki so bili še nedavno do Nemcije zelo vojlikodiuSnio razpolože- ni, vedno bolj pribHžujejo stališču Po- incareja in naglašajo, da mora zahte- va popohie razorožitve Nemcije posta- ti dogima, ki proži garancijo za angle- ško varnost na morjiu in francosko varn.ost na kopnieim. / Ta preokret v angleski zunanji politiki dokumentira tudi nedavna izjava lorda Birkenhe- ada. ki je bi] znan kot eden največjih ''< nasprotniikov sovjetske Rii'sijo. V svoji Frumencij X.: Skozi park. iSTe vem, če je bas preveč narobe, ako rečem, da je vsako mesto večje ali manjšo kamonito — m ravljišče, vlogo mravelj pa igvn, človek. Ker pa je clo- vek del pri rode, ne more biti povseni brez nje. Čo že samoniu ni mogoče ži- veti v nu'e-j,, pač rad zahaija van jo. A šele daleč od mesta jo diobi idealno, brez mestnih navlak in atributov >ci- vilizacije«, ki jo onecaščajo. Zato pa si jo meSč-an raje pričara na majhen kosček zemlje, nakaže na njem -gozdove in gaje, potoke, rihnike in jozera, griče in celo — planine. skratka: ustvari si »prirodo v ma- lem«, van jo zaliaja in uziva. Mescan je pač praktičen — kakor si nstvari zabavišča najrazlicnojžih vrst z naj- kolj rafiniranim komfortom, fako si hidi naravo komodno »namesti«- v svo- •1° bližino.1. Imenwje jio potem park, mestni vrt,square ali kakorkoli . . . ^Našc inosto wo dolgo ni veleme&to. »±Tirode« mu ne manjka in se prav 4 iTf J?" Loffično ^e'park — eks- trakt teh krasot in zato v resnici prav fleten in prijetem, ' * Ce jo primahaš od vo.iasn.ice mi mo ogromnili treh in pol reklammih slik na zidu ob levi — mnenje o njib so- dobnem znacaju in umetniški vred- nosti je še hudo deljeno — pa zavij^š okrog ogra, se ti nudi prelep pogled: plot, nasad, brv, nova pot. ki se per- spektivično zožuje, pas kostanjev na vsako stran, gozd v ozadiu in sinje nebo nad vsem, — dobra volja je tu! Kreneš proti brvi, pa pogleda stari grad nate, ko da se rtni za malo zdi, da lazis po ravnink mesto da njega obišceš, če imaš že pisan čas za spre- biod —. Pogledaš po Savinji navzgor. Precej kopalcev kljub nedavnemu na- livu. J-'ogUxl ti gre dalje proti zapadu: bej, planine v dalji, a vse v niegli in zastrte. Izza ovinka pa privozi splav. Tiha in mirna ga nosi Savinja vedno bl.iže. ko da sania n.e zna nikdar pre- stopiti brogov in defati «kodo . . • • Prvemim splavn sledi drugi, tretji. Gle- daš te flosarske ,g,rče — trdne moža- karjo, ki krepko >humplajo« in zna jo tako spretno sniukniti mod »jobe«. li.den je bos. »Hei. oce, ste mokri?« »Topla je, tor>la . . .« Naglušni so Oce. Pa tako. Adijo! I Gela vrsta jih je. Gras dalje. pa zavpij^ fantalin z rnoeta nactdrugim splavom: »Kdaj se pa nazaj peljate?« V zadregi si, kam bi jo mahnil. Najbolje naravnost po idilični novi po- ! ti, ki spominja na rokoko ka-l*i. Usta- viš se lahko ob novem studencu, ki fa bil zares potreben. Studentje so baje ugotovili, da je stilno zanimiv — hoce | namreč biti romanski —, a krstili so } ga baje koj — po domače: »Pri mo- i krem Janezu«! Ob njem si lahko za- stonj pogasi» žejo, ki jo pušča slado- led . . . Saj: park-kavarna je ostal a na papirju in je vse skuipaj padlo v vodo . . . Nato te zvabi pogled na desno. Kreneš tjakaj preko igrišca. Vse je ži- vo po njeim fantkov in pumek, a resno ozadje tvorijo mamice in pe.sbunje z ali brez vozičkov, z ali brez pletenja v rokali. S spretiiim korakanjem se umikaš žogam, da ti ali ona ne pri- frci v glavo. Pa saj si ilak takoj izven nevarne cone. Na meji kvečjemiu maj- hen incident: nasproti ti prldrviita otroka, dve pedi visoka. Ko bi treni? se ti zakadi. eden pod noge, čemur sle- di seveda takoj obuftem vri«c. Tvoja za- drega velikanska: zdi ,^. ko da si ga ti, neroda, podrl! TTitro ga vizdignes. yklis so, kako liiti na kraj nezgode ženska postava, pa jo raje nemiudo- ma odkuris dal.ic« * Razburjeiiije se ti poleÄe. ko obču- dujas pr-elepe nasacle. Malo naprej zagledaš na desni' nekak gric. Višina je sicer skromna in razgled najbrž ne bo sijajen. Je pa lahko priljubljena zletna totika ljudi. ki se boj'ijo planin. — Na vrhu kralju- je kakor Afjažev stolp vremenska h.i- si!ca. Bolj iz navade kakor iz radovod- nosti stopis še ti gori in pogledaš to- plomer, ki to niti toliko ne zanirna. I^a je sredinja p,ot res zlata pot, te opo- wiinja »barometer, ki vcasi'hi n,a3ra.je kaže »veränderlich)«' — in se s lean vsaj nikomur ne zameri . . . Preberes še lahko zemljepisno dolzi.no in širi- no, lKidmorsko višino in pa »povpreo- ni zracni pritisk«, ki znaša sedemsto- štirideset stop in j in devet milimetTov — vsekakor poučen primer za naše prvosolce. ki se učijo mnogoimeiiskih števil . . . In planine! Tudi te so liamestili v parku. Na lepo estetsko zloženi gru- pi kamenja se bratijo podivjane pfa- ninske rastline z dolinskimi zelmi. To je* »alpimet«, alii, kakor se icuje — ».Pensionistengletscher« . .\ . On1 ne more zato. Svojo nalogo le i'zpolnju- je: planine so nakazane, kakor s kuli- sami v teatru (—: so in niso!), ?lu cutek ugodja, Morda — ali najbrž — Stran Ž »NOVA DOJb A< Sti-v. 8l) izjavi je v toplih besedah apeliral na sovjete, naj prenehajo s svojo protian- gleško propaganda in obnove stike z zapadom. Celjska kronika. c KR0NSK1 UPOKOJENCJ. J)e- legacija ministrstva financ nam javlja uraduoi, da je izšla v Uradnein listu od due 30. julija t. t. st. 358/81 nared- ba nrinistrstva za finaince z due 4. ju- li'ja 1927, D. R. br. 88.808 siede pre- vedbe kronskih pokojnin na dinarske z veljavnastjo od 1. avgiusta t. 1. dalje. Po nalogu ministrstva financ od due 14. julija D. R. br. 88.808 bo delega- cija osebno pozvala vise kroniske upo- kojence, da vlože piiašnje za prevedbo pri bivših svojiih resornih obkistvih, \ priklopiviši dosedanji pokojnin.ski de- kret in pozivnico delegacij'G, vrhu töga pa tudi vse listine, na osnovi katerili | je bila svoj čas dosežema asebna all | rodibinska pokojnina v kronah. Z ozi- rom na veliko stevilo takih upokojein- cev je naravno, da se pozivi ne more- jo naenkrat dostaviti, todsa pričelo se je že s tern deloni, ki se bo tako pospo- sevalo, da bo v čim najkrajseim roku dovršeno; zatorej naj se zaenkrat opu- ščajo vsake ustne ah pismene rekla- macije. c NOV ŠOLSKI DISCiPLINAR- NI RED. V ministrstvu prosvete se bavijo z izdelavo novega šolskega di- sLcp'Hinarnega reda. po k&terem bo vsem ucencem sredjwjih šol prepove- dano prirejanje ali posečanje javnih plesni'h zabav. Istotako j,im bo prepo- vedano igranje nogometa, posecanje bioskopov pa se bo uredilo s pqsebno naredbo. c N0ČN0 LEKARNIŠK0 SLU- ŽBO opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem tr#u. c PRI UPRAVNEM SODI&ČU V CELJU je razpisano nuesto pisarja. Prosilci lmorajo imeti dovršeno prav- no fakuliteto. Prošnije sprejeiiM pred- sedni'stvo omenjenega sodi&ča do 10. septembra. c SMRTNA KOSA. V javni bol- nici je uimrla v 52 letu starosti Julija- j na Borin, posestnikova žena iz Graj- | ske vasi. — V Zavod!ni pa je urnrla ! tovarnisska delavka Angela Paveu, sta- ra 21 let. N. v m. p.! c VSEM STAVBNIM PODJET- JEM. V zadnjem času se pogosto pri- petijo nesreče pri stavibenih odrih. na navpičnih stebrih. kakor tudi pri vi- seeih odrih. Opazilo se je, da se upo- rablja pri odrih slab les. Navpični ste- bri niso vkopani ter tudi ne podloženi. z deskami. Isti so v-ecki'at premialo di- menzijonirani, Odprtine na odrih ni- so ograjene. Deske so pribite od zu- nanje strani, namesto od znotranje strani itd. Radi toga se podijetja opo- zarjajo, da se morajo strogo držati predpisov glede odrov. AJko se bodo pri reviziji opaziti nedostatki pri odrih, se bode takoj ustavilo delo ter posto- palo proti pod'jetniku v s-mislu zakona o inšpekcij: deia. odnusito se bodo po- visal odstotek opasnosti od strani Osredlnjega Urada za zavarovanje de- lavcev,— Inšpekciia dela Maribor. c STANJE GESTE IlZ LU(! V L0ÜARSK0 DOLING. Preieli snio hi objavljamo: Pred dnevi je bilo objav- Ijeno, da je oesta ii/ Lm* x Logarsko diolino tako popravljena. da so je ;•. lahkimi avtomobiti rnogoce voztti do Piskernikove koče. Motoklub \ (ielji: pa je ined tern konštatiral, da je cesta iz Luč oziroina od Knezovega. ])ost\st- va v Logarsko dolino še v takeni sta- njui, da je viožnja / iniotornimi kolesi pravo žongliranje, kaj se te vožnja z avtomobili! Mogoče se je že voziti tu- di z avtomobili, vendar priporooamo. da bi od Knezovega posestva naprej šli peš. Varntostiiim oblastvom l)i pa priporocali, da s prinnernkn irkreponi prepreeijo nesreee. ki bi nastale vsled vožnje z aHomobili po tako nevarni cesti. c ZA SOKOLE. Clainstvo, katero nameravia potovati na Korčulo na so- koKski zlet. se vabi na sestanek v sre- do, due 10. t. m. v sejno sol)o Sokola (mestna osnovna «ola) tocnio ob pol sedlmih zvečer. Tarn se razdelijo tudi legithniaci'je in se dajo potretbna navo- dita. c MESTNI KINO. Pondeljek 8. avgusta: »Zoiytdi Tcbe nhijam!« Veli- častna športna dirania v 6 dejanjdh. V glavnih vlogah Ernst Verebes, Geljan Harry Hardt (Hermann v. Kli'iii'ba- cher). Angelto Ferrari. Golotte Dar- feuil in Francine Musseys. -- Torek 9,, sreda 10. in oetrtek 11. avgusta: »Gozdarjeva Krista«. Sijajen velefihn v 8 dejanjih po sloviti Jarinovi opereti. Ljubezen gozdarjove Kriste in cesar- ja Jozefa II. V glavnih vlogah Harry Liedtke in Lya Mara. Repriza. c IZGUBE IN NAJDBE. Od 3. dlo 8. t. in. so bile prijavljene reljski polioiji: izguba delavske knjiziee in ime Ane Vahtarjeve, izguiba lis'tnice z vseJjmo 350 Din., najd'ba listn'ice na ime Bhi'za Podergajsa iz Bezovice pri Konjioah z raznimi li.stinamii in brez denarjia, najdba ženskega nizkega oevTja ob Savi'nji, najdba 50 Di/n in najdba torbico 7. malim zneskom, žep- ; mini robcem in rožnim vencem. c RAZŠIIUEN.TE BENJAMIN IPAVČEVE CESTE. Po ureditvi cerav čedino li- ce. Vsem. ki so pri stvari sodelovali, j gre v javnem interesu hvala. Za za- dovo se je zainteresiral tudi oblastni odbor niariborske oblasti. ki je zago- tovil subvencijo, da se bodio mogla iz- vesti vsa dela tako, kakor jili predvi- deva cestni i(n vodni regulacijwki načrt. c POLJSKI TATOVI, o katerili smo že enkrat pisali, se pojavljiaju vse hujse. Eno miinolih noci je neznan tat obiskal njivo Ivana Tomana v Čretii in je izkopal skoro 40 kg krompirja. ki ga je odneiftel skoz GabeTJe menda proti Spodnji Hudinji. Prave sledi pa ni bilo rnogooe dagn.ati. c PRI KOPANJU KRADEJO. Kakor prva leta po vojni so se sedaj pri kopanju zopet pojavili tatovi. Do- ckn o kaki tatvini v kopal'iscih letos še ni bilo čuti, so nedavno izginili dveuia kopalkama ¦ z obrežja Savi'mje cevijii. To je menda začetek delovanjia nezna- nega tatu. Previdlnost in pozornost na sumljive ljudi je potrebna. c RADI POTEPANJA IN BE- RAČENJA je bil v Gelju aretiran 51- letni brezi)oselni Oevljarski pomoniik Alojz D. Oddali so ga sodisču. Po Ge- lju pa hodi več takozvanih boljšlih ljudi brez posla. Beraciio sicer ne in ker nočejo delati, je vprašanje, od če- sa živijo. c OTROKA JE P0VOZIL na kri- žkscu Glavnega trga in Kralja Petra ceste noroden kolesar iz Škafje vasi. Šost tet atari dieček Kurt Greper je no- koliko poškodovan, vsled cesar se bo kolesar zagovarjal pred sodnikom. c NEPOBOLJŠLJIV PIJANEG. Slikarskega poraoenika Andreja T01- fanta iz Zavoclne je sodifice pi'oglas'ilo za nepoboljtšljiveiga iwjanca. Kdor bi mu dajal pijače, bo kaznovan po cle- nu § 95 pravilnika o gostilmah in obra- tovalnicah z alkoholnimi pi'jat-slini. c ZA SLUCAJ KAlvE NESREČE jie v Gel'ju slabo poskrbljeno. Ni na razpolago dobrega vozila. ki hi bilo takoj na lipu mesta. Gelje bi pač mo- ralo inietL ka'ko res moderno vozi'lo za reševanje. Vcasi vidimo, da vozijo po cestah ljudi na vozilu z dvemi z žele- zom okovanimi kolesi. kar mora l)ol- ni'ku ali ponosrocencu sitanje še ])O- slabsati. je to jndividualno. No, pa je človek. vsaj v pričakovanju tega, kar pride ... Gosli se kregajo z basom: »Tji, tja, tjooo-o-ool< »Bzzz, bzomm, bzunwn - mz!« »Tjias, tjo.« Z druigega konca se oglaša Wa- rinet: »Plililili - liplee, plee. lipleee . . .< Flavta uigovarja: »Fiifjo, fjiiii, fjßfjal« In spet gosli: »Tji, tjoo, tjejajojimijiiii —U Vimes pa rog: »Trololololo - oooo!«---------------- Koncem koncev trije udarci po piiftus, taktiTka zaplava in obstoji v zraku —: zamahljaj, in prvi komad se zacne. Pocasi stopaž naprej, posiluisas, so izogibaš parom in posameznikom, po- zdravljaš, öe se ti liubi ali če p'ac mo- ras, pri čemer pa skoroda neizogibno res nehote izpregledas takega, ki bi ga res moral pozdraviti, in si nakoplješ — kaj hočoš? — za.mero, da ne veš kako ... Prides do tenis-prostora. Tu jo res prijetno. Vse belo: pesek in koli in žica — čeprav malo rjavi — in uta — ta je nova — in ... igravke in igravci in žoge in. vse . . . razen bo&ih fantičev, ki žoge pobirajo ... Kaj se hoce, nasprotij dobiš pač vedno dosti na svetu. Zdrav sport je ten is. Posten o se zmigas ob njem, če namrec igraa. Ge pa samo gLedaš — in to je pri vecini sinrtnikov — in ti je vse skupaj špai?- ska vas. lahko uiivaš zgülj cndovito »tehniične oznacbe«, ki so kakor jezik — z Marsa. Seveda se pa najdejo tu- di hudobni jeziki — nam o takih izja- vah sodba seve ne pristoja —. ki govo- rijo, da se hod'i igrat tenis vecinoma radi — toalete! Hudo je vsakemu ustreči . . . Greš raje naprej in prides do ka- menite imize. To je tak »tusieulumi« . . . Študentje matematiko detajo ob njej — pod senco cipres ... ali pa —- kvar- tajo, kadar je naloga in nevarnost lni- mo! Sicer je pa služila že najrazlic- neJLŠim gostom. Z nijo je pa tudii konec parkovih znamenitosti. Kdo drugi ji'h bo morda vidol VW-., morda še kaj znaineiiiitejše- ga. Vsak po svoje. Kmalu prides iz prijetno parko- ve sence na kapucinski most, kjer ti kak avto brž pokadi praha v no». Ob taki priliki je prijatelj Miha, ki ima talent za pnrodiijo,. dieklamiral. tako-le: Glej, mestni park vse ti ponudi. le jeinat? nikar ne zamudi! Iisce te senca, blad ti je dan, našel ga boš, öe nisi zaspant Vam sodba, da-li je posreöeno! j Samio — na komarje je pozabil . . . I in jaz tudi. Dopisi« d POLZELA. (Nanml:ieni bolnik.) Kdor se hoče iiz srca nasniejati, n^ pride v nedeljo, due 21. aviffußta ob 3. I uri popoldne v dlvorano g- Gimper- uiana na Polzelo, kjer prirede braslov- ški dijafci Molierejevo veseloigro »Na- niišljeni bolnikc v korist bodoči po- drujžiuci Rdočega križa za okrožje Braslovče - Polzela - Gomilsko-Smart- no ob Paki. SodeHuje godba na lok. K obilni udeležbi vabi pripravljalni od- bor Rdečega križa. d LJUTOMER. (Sokolsko davje.) Polovičmi vožnja k otvoritvi Sokolske- ga doma v Ljutomeru due 13. in 14. t. in. Je dovoljuna. Podrobnosti spo- rocimo pravočasno. Ljuitomerski So- kol pričakuje, da ga poseti na ta dan veliko število Sokolov in prijateljev Sokolstva. Posebno se obrača do svo- jiih podpornikov in mecenov, da ne po- zabijo na slavje Sokofa, ampak se ga udeležijo v i-im vecjem številu. Otvori- tev SokoLskega doma ni interna zade- va Sokolskega druStva. s Sokolskim dioniom je dobil napredni Ljutomer^ z- okolico .svoje pravo kulturno sreili&cie. kjer je izključeno vsako strankarstvo. Mnogo so žrtvovali posaniezniki^»1'110" go je žrtvovalo društvo, da si je po- stavilo lastni dom. Zato treba druistvn izkazati priznanje s ten», da priso- stvuje vsak napredni Slovenec ki mu je to količkaj mogoce. krstu feokolske- ga doma. Tu Se mormno apu/.unii, dia kažejo pfakati Sokolski dom v sedanji obliki, da pa obstoja so večji načrt, ki ga up a driustvo s podij)oro javnosti se- ; veda uresničiti činiprej. Pravo bodo- i če lice Sokolskega doma pa kažejo raz- I glednice, napravljene po nacrtu gosp. inž. Jelenca. Tudi nasi>rotniki se za- vedajo, kaj znaei Sokolski dom za Lju- tomer; zato so se nekateri ineznanci, ki jih pa dobro slutimo. spravili na naso plakate ter jih trga jo s sten in desk. To pa ne bo ninogo zaleglo. — Sokolski dom se bo ra>zvil v knlfurno sredisče Ljutomera. Za hmeljarje. VIII. paročilo Hmefh drmtim za Slovenijo. Žalec, 7. VIII. 1927. Po hudi vro- čiiii je izdaiten dež ponoči dne 3. t. m. premočil hmeljiske nasade, jih osvežil in ohiadil. Žalibog je bilo med pada- vino tudi nekaj toče, ki% jo posameznini hmeljarjiem povzročifa" občutno škodo, vendar le-ta ne b0 vobče i-zdatno vpli- vala na množino letoanje tergatve. Kakor je hmelj pricol nwenako cveiteti, tako je tudi njegov pr^liod (xJ cvetja v kabiiie neenak, kar bode po- vzročilo spodbiranje himielja. Kakor suno že porocali, je letos golding nastavil manj cvetja kot v mi- nulem ietui, vendar pa pričakujemo z ozirom na povečaiiio. s hmeTjein T*\r sasajeno ploskev, isbo množino, seveda le pod pogojenii, da se lumelja do trgat- ve ne bode lotil še kak neljtubi pri- jatel'j. Hnuelj bodeino pri'celi obirati j v teku enega tedna. Tuji prekiupci že prihajajio. Drmfveno vodstvn. I . ,«««««». „^ ¦¦¦¦'¦" Cerkveni koncert na Dohr^i, Dne 3. avgusta se je vr.šil \ žuntii cerkvi na Dobrni prelepo uspeli cer- kveni koncert. Par dni poprej sem prišel na Dobrnio. Z velikim zanima- njem sem opazsoval ]>riprave za ta: koncert. Zbi'i-ali so se ]>o večcrih povci, vadiili giod'boiviki, vsi navdusoni. in pre- žetl idealizma. Imenovanega dne .-.o se Lot no ob 4. uri zbrali pevci in godibeniki v ]>ro- storni in snažni hkši božji. Kot prva | točka se je proizvajal P. Sohrenov ko- ! ral Hvala Gaspodu iz 1. 1642. z orke- | ström enega oddefta mariborske voi- j ne inuzike. Oböudovali smo niirnost g1. dirigenta Bernarda. Človek. ki ga ne pozna, bi mislil, da niti ne zna do pet šteti. DirigiTa brez pompa z velikansko mirnostjo in sigoirnostjo in pri tem ob\'lada orkester popolnoma. Koral je» iazvenel veliicastno. Pri drugi točki suno vidieli nastopiti niešan zbor iz Do- brne. Že pogled na zbor je bil lep. Pev- ci in pevke so nastopi'H T>od spretnim vodstvom gosp. šolskega irpravitefja Schmidita dksciplinarno in zelo dostoj- no. GUusovi so po vecini dobri. l'oÄeb- lio koloriten je alt. Zelo dober je tudi bas. Dostojno in zelo čedno so pevci odpeli Weissovo: »0 kam. Gospod, gre tvoja pot«. Nato smo slišali vSattnerje- I vo vwno lepo -S cvetlicami te venča- ni'O«. Posebw je pripommiti. da je to pesem instrumenitrral g. dirigent Ber- nard. Predigra je bila čedna. Poigra hi liiorala izzveneti v fitii pianissimo. Zbor je tudi tukaj pef sigurno, zlasti lep je bil duet alta in sop'rana. Tovariš Sohmid je bil tudi tuka.j na mestu. Kot četrto toöko smo slišali znano dr. Schwabovo »Ave Mari ja«. i Tudi to pesem je g. Bernard -iaistru- I nientiral. Pel io je znani izborni pevec g. dr. Kostic, odvetnik iz Banj-ahiike. Pevec razpolaga z imonitnini barilo- nora in je pravi rutiner ter tudi mu- ziikus, kar se je zlasti pokaaalo pri dru^i pesmi »Adoro Te devote« od P. KoLba Tudi to sfldadibo je g. Bernard prav dobro iiKstrmnen.tiral. G. dr. Ko- stic jo je Pel z itfobokim razumeva- njöm in čustveno ter nad vse sigmrn.o. öbcudoval sem zlasti njegovo eisto in- tonacijo in obsežen prijeten bariton. Ta pevec bi se naj pri Šlovencih več- krat oglasil in naj bi pustü včasiK pa- I ragrafe ter pr'isel v lepo Slovenijo, kjer l)i pašel globoko in. brat.sko, toplo lazuinovanje. — Zad.nja toclca pred odmorom je bi'l Andaiiite iz A-dur sm- fonijie Menddsohnove. Tuka.i sem ob- ! cudoval godata na lok in zlasti prve I gosli. ki so prav oedno «teolvirale S -v 89. »NOVA D 0 B A i Stran S Celje Irmgard Kveder profesor Radovan Prosenc poročena Ljubljana 6. avgusta 1927. teiki part. Vsa cast muzičarom in g. ¦dirigentu. Nisimo tega p-riieakovali. Vsi _ ¦clani orkestra naj se pridno uice in naj j zaupajiO svojemu pridmenuu in sposol*- j nemoi dirigentu. ' I Po odimoru je nastopil doniaei moskr zbor zopet pod vodstvom gosp. Schimida. Prijetno je bilo posjušati nnoški zibor. Glasovi so dobri in pevci poslusni, G. šolski upravitelj naj sroji & svojo spretno dirigentsko roko po- sabej še petje moškega zJ)ora dalje. — Nato je proizvajal orkester Raffovo kavatino z vijiolinskim solom, katere- ga je igral čedno in spretno jr. Scliön- feld. Vijolinist ima lepo tehniko in do- bro bi bilo, če hi se rutinira? tudi za soloigralwi! V orkestru k itak popol- noma doma. Kot osma tocka so je proizvajala priprosta božična narodna peseni iz Savi'njsko doline. Pesem je pred vef- nego "20 leti napisal g. sol. upr. Sehmicl ter jo je sedaj oedno harmouiziral g. Bernard. Prirediitefj se je v tekst in si- tuacijo svete noci zelo vživel. Prrpro- ¦sto melodijo je okrasil z lepo, i nist it* no introdiukcijo ter primerno poigrir-o. G. Bernard kaže brez dvoma lepe komV pozttorske zmožnosti. Škoda. da se ga ne pošlje na konservatorij. Tu bi naj država priskočila na pomioc. da bi se izsolal talent. «Merodajne fak^.orje in z/lasti siposobnega in razuwLiiega gosp. ka/petana in kapelnika mariborske vojine muzi'ke prosimio, da bi si to ne- kotiko prem islili. Kowec 1'epo uspelega kcMicerta je tvoril J. Massenet ov: Angel us, ki je bil Tisek, kar nam je nudila tokrat instru1- mentalna glazba. Delo slavnega fran- coskega komponista je nadwse intere- santno. Veckrat mu prkrejo iz poelic- n-e duše prekrasni miuizikaini domisle- ki. Prajv pasebno moram tukaj po- hvtaliti rogove, ki so izborno innitirali zvonove. Konoort ie uspel v vsakem oziru za podeželske razmcre .^ifjajii/o. Izbra- ni program ter ogromnodelo zlasti gg. Bernarda in Schimida bi zaslužilo od strani cemj. občinstva več pozo,rnosti. Naj jüma bo izrecena tmkaj zahvala. Vec je vzgojni in moralni aspeh vre- den, kot materijalne dobrine. M'ed po- sluišalci smo opazili odlicne glasbeni- ke, ]iosebn.o so g, dr. Schwaba in gosp. yijolmskega virtuoza Sannciiia. kateri je v spfošno povizdigo ork. took in v w- liko naflje zaddšlčenje tuidi sodeloval kot viijoli nist-priroist. Končno omonjam se ltpo idejo. da se cisti dobicek pora'bi za popravo orgelj v župni oerkvi na Dobrni. Org- Ije seni sam temeljito pregleda! in semi videl, da so popravila res zelo po- trebne. Visem sodehijoci'im iskrena livala. Upam, da se bo d^uigo le-to na Dobrni nudifse on tak muzikalni užitek. Hva- la v imeaiu g-ostov in g. zupn-ika ter pridnih župljanov. Josip Krihnmi, sol. upi-avitolj, Sitr*om domovine. 3 NAPREDNA KANDIDATNA LISTA ZA LJUBLJ.ANO. V soboto dopoldne je bila pri dežeinem sodiSču v Ljubljani vložena skupščinska kan- didatna lista naprednega bloka za me- sto Ljubfjana. Kandidat je obUas'tni Poslanec in direkt or »Jutra« dr. Al- hen Kra,mer, njegov nameshiik ])a že- leznkski uradnik Ernest Vargazon. ; s »" POGQZiDQVANJE J ADR AN- I k- Yj OBALE. Ministrstvo za šume in ™e izdala »Iraenri-k postaj kraljevine Srbov, Hrvtatov in Sloven- oev« z novo železniško karto. Ta ime- nik \isebuje vse podatke o ödpravnih možiiostih (pra^'iicaib) useh železni- äkih postaj, postajališč, izogibališč in tovariSč nalše kraljevine. V veljavo je stoiDil 1. aiMg'iista t. 1. Posamezen izvod stame (s kajrto vred) 125 dinarjev ter se naroca pri financnem odelenju drž žel. v Ljubljana. TlO-pastiijezszobEnojboljSa! iš UBILA SE ZARADI KLOBUKA. V Beograidu se je pripetila tfagična neereca. HČerka trgovca Radienkovit'a je -s-edela s svojtian zaroen.ikom pri oknu, na katerega je ])oložila klobuk. Z norodno kreinjo pa je ^¦l>¦gla klobu'k z okna na steklen balkon. Ko je hotel a pobrati ktobuk in je stoj)ila na stekle- j no ploščo, se je stekk» udrlo in je pa- dla z II. nadstropja na ulico, kjer je obležala z razbRo glavio. V brezupneiii stanjiU so jo prepeljali v bo'nioc. | š »STAREŠINSKA ZVEZA TRI- GLAVA« poziiva svoje reiniestitvi srediijjesoLskih profesorjev. Tiče se okoli 200 profesorjev. . ' g IZPLAßlLO URADNIŠKTH RAZLIK. Beogradsko »Vreme« javlja, da bo finančni miniister predložil mi- ni strskemu svetvi predlog, « katerim zahteva odobrenje kredita 30 railijo- nov diiiiarjev v svrho izplačik urad- niškiih razlik. ,š GLAVNA laKUPŠClNA CMD bo letos v Mariboru. Po sklepu cen- tralnega odbora se l)o vršila letos gla-v- n,a sku/pščina GMD v MaTiboru. da ta- ko mainifoslira tndi svojo skrl) za se- verno mejo. Narodna in kulturna dru- štva se že sedaj pripravljajo, da bo to čim velica.stnejsa, nuaiiifestaicija v se- vernBin Mariboru. Sredi septembra se t bo vršil raszgovor vseh v poster priha- | jajačih družtev v svrho dogovora gle- de prjprav,, .-sikiiipščiiia saimia pa je do- lačena za dne 9. oktobra. s ZADOLŽITEV NAŠEGA KME- TA. Poljedelisiko ministrstvo je nedaiv- 110 zahtevaifo od vseh velikih županov j podatke glede zadolžitve našega kme- ta. Vočina veliikili županov teh podat- kov poljedel.skemu mi'nistrstvu še ni doposlala, edini za.grebški veliki župan je postal daljše porocilo, iz katerega je posneti, da znašajo dolgovi kmeta v zagrebski oblasti 90 mili.ionov dinar- jev. Razgled po svetu. r NEMIRI PRI PROCESIJI V IND1JI. Reuter poroca iz Simk\ da je ' bilo v Bolijah'U pri nemirih ob priliki neke iadijöke pi'ooesije ubi.tih 13 ln- dijancev in 80 ranjenih. Na kraj ne- in irov je bilo poslano orožništvo in vo- jastvo, ki je napravilo mir. r KOMUNISTIČNA ZAROTA V BUDIMPEŠTI. V Budimpešti je od- krila policija tajno komunistično za • roto, ki je haje nameravala izzvati na Madžarskem dogodke kakor so se ne- davno odigrali na Dunaju. V nekem tajneni komunističnem fokalu je poli- cija zaplenila veliko zalogo komuni- stičnih letakov in proglasov, ki pozi- vajo na ustajio in na spremembo se- dan jega režima. Policija je aretirala oinoge komunistične voditelje. ' r PREPLAVANJE R0KAVSKE- GA PRELIVA. Anglež Tenume je pre- plaval Rokavsfci preliv v 24 urah in 42 niinutah. r V0JNE IZGUBE MADŽAROV. MadJžarski stwatisticni urad je obja- vil, da je Madžarska »gubila v zadnji vojni (360.821 nnož. Največje so bile izgmbe med onimi,. ki so ob izbruhu vojne bill v aktivni službi. Od 660.821 padlili wlpade na sedajen niadžarsko ozemlje 110.000. r KONGRES KRŠGAiN&KIH CERKVA. V Lauisanni se je začel sve- ] tovjii kongres kršca-nskili cerkva. Ka- J toliška cerlkev se tega kongresa ne ! udeležuje. r VELIKE EKSPLOZIJE NA JAPONSKEM. Pri japonskih vojaških ! vajah je nastat požar v skladišču za mine, ki je povzročif veliko eksplozijo. Bilo je uhitili 5 castnikov in 33 niož. 47 je težko ranjenih. Dol obvezoi n pogleite te nizke ceiie cevljev • BOKS moški amo- rikanaki ali pol äimi 159 Din, BOKS nizki moški ali žen- ski 149 Din, dam- ski ševr. 169 Din, damski lak 199 Din SANDALI 26 do 29 Din 48' —, 30 do 35 Din 62—. 36do 41 Din.8T— Izbir« novih mode- lov vedtio velikanska! Ve'.etrgovina I Slcrmcclii, Celje. Oglejte si izložbe! Zbirajto listke za nagrado ! L_________ Trgoushi lohal v najprometnejši u'ici v Celju se takoj po dotfovoru odda. Naslov v upravi. 3-1 Malo posestvo 10 minut od Celja, krasen sadonosnik, ! njiva, travnik in gospodarsko poslopje, na prodaj. Pripravno za obrtnika all penzijonista. Vpraša se v upravi lista. Trgovsho pomocnico ki je zmožna za vodstvo podružne trgovine z meSanim blagom in usnjem na deželi, se za takojšnji nastop sprejme. Imeti mora predpisano 5 letno prakso, zmožna kavcije in biti marljiva in poštena. Izključujem one, katerih učno in službeno razmerje je obsto- jalo v konzumnih zadrugah ali tern podobnih podjetjih. Takojšnje ponudbe z navedbo razpoložljive kavcije, pre- pisi spričeval in zahtevkom mesečne place je poslati pod šifro »Agilna 100« na upravo lista. 3-1 Več dobrih cevljapshiti wowta ! sprejme takoj čevljarna D. Uršič, Celje—Breg St. 1. Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, 2 Trnovo. 1 Zakonski par išče za takoj meblirano sobo s štedilnikom ali po možnosti z upo- rabo kuhinje. Naslov: Plačilni, hotel »Balkan«. Dva dijaka iz boljše hiše sprejme na stanovanje in hrano pod strogim nadzorstvom učiteljska obitelj. Naslov v upravi. 3-3 ziAiMi, Irtoveljslii in iz ^IiiiniQiiiriKiiiilio^obiicljii in düsiuLiia na donz c mesli ____________ in AIM Fr»n;o JoSt, Celje«, Aleksandrova ul. 4 Kupi se veliko stensko ogledalo Naslov se izve v upravi lista. 2-2 Učenec s primerno šolsko izobrazbo, z oskrbo pri starših, se sprejme. R. Grobelnik, gledališki frizer, Celje, Glavni trg. Franjo Dolžan, Ceije Kralja Petra cesta Kleparsfvo in naprava strelovodov. Pokrivanje streh in zvonifeov. Vodavodne inöta'aoije, itsprava moderno* higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. naprav. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela sc prevzame jamstvo. 2n in v Celjn se priporoča raznim društvoin za tisk plakatov po uajnižiih cenali. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 89. Oeljska posojilnica d. d. v Celju Siüule hranilnih vlog nad Bin 65,000.000*—. Stanjs glaiT.ir.a in rezerv nad Din 4,000.000'-. Sprejema hranilne vloge. jzvrsuje vse denarne, kreditne m posojijne posle. — Kupuje in prodaja devize in valuta. V lastni palaci Narodni dom Podružnicis Maribor, Šoštanj 9la%nanilopreselitue. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Slomškovega trga štev. 1 na Slomškov trg štev. 4 ter prosim cenjene stranke še za nadaljno naklonjenost. I. P. Matkovič, Celje ROBAUSOV SUHOR prepečenec izvrstne kvalitete. Kot prowijant za turiste se priporoča, ker je nepokvarljiv. Kot pecivo 9c čaju in vinu naj ne manjka v nobeni hiSi. Pristen samo v originalnih zavitkih. p o d znamko i(y)iH)0H Kdor oglašuje, ta napreduje! JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE v lastni EiisI CflKKSEJEffi) ULiCfl ST. II nasprati posts. Usianovljena lela 1889. Usfanovljena lela 1889. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRi jELŠAH, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. Za varnost vlog jamčijo okraji: GORNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE PRI JELŠAH, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Popravila pisalnih strip hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dol^oletno prakso in koncesijo v Celju. — Prvovrstna dokazüla na razpolago. — Pi- salni strojii novi in rahljenc v zalogi» JOSIP PUKL, Celje KRALJA PETRA CESTA 4. Oglašujte! Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma uarno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omei. zavezo v Gaberiori Celiu VarČu) v mladosti, da stradal ne boš v starosti! t AST1VI DOM Obrestuje hranilne ^jt ®/f\ vloge po ^-^ f VeCjc stalne vloge po dogovoru naiugodncjc. Tamstvo za vloge «ad 2,000.000 öln. Marljivost, treznost in varCnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložb» xneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dom. \z malega raste veliko! Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. "Pupila.nowaren in javnokoiMSten denarni zavod celjskegajnesta Cellska mesina hranilmca UstanovJ/ena leta 1864. V las***! i>a.I»^i ppi kolodvopu. Vsl toranllnliiH posit »e Izvršujejo najkulanliieie. »"JfL1.™JSo"! no. Ugodno obresiovanie. Pojasnlla in n.sveli bre^placno. Pod trajnim dri. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davtno močjc ^^^^^==^--------"—I---------rT~7Iü7l77ü&~ar™ Milan fcetin« I za redakcijo Vlnko V. üabero. - Oba v Celju. Tiska In Izdaja Z««»na tiskarn«. - Odgovorna sta za izdajatelja in tiskarno Milan w