UDK 811.111‘374=163.6:81’374 Marjeta Vrbinc Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani marjeta.vrbinc@ff.uni-lj.si Alenka Vrbinc Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani alenka.vrbinc@ef.uni-lj.si USTREZNOST NA RAVNI SPOROČILA: VLOGA KO- IN KONTEKSTA V DVOJEZIČNEM SLOVARJU (NA GRADIVU ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA SLOVARJA) V prispevku obravnavamo odsotnost slovarskih ustreznikov na ravni leksema v še ne iz- danem angleško-slovenskem slovarju za dekodiranje. Raziskava se osredotoča na rabo znaka lojtra (#), ki označuje ničto ustreznost na ravni leksema, če pa neprevedljiv izhodiščnojezikovni leksem uporabimo v zgledu rabe, ga lahko prevedemo v ciljni jezik in tako dosežemo ustreznost na ravni sporočila. V celotnem slovarju je lojter 92, vendar jih je lahko v eni iztočnici več; tako najdemo lojtro pri 41 različnih iztočnicah. Podrobni rezultati so predstavljeni po besednih vrsta iztočnic: numerični analizi sledi vsebinska analiza zgledov rabe. Ugotovitev: če ustreznosti ne moremo doseči na ravni leksema, lahko pa jo dosežemo na ravni celotnega sporočila, lahko problem rešujemo z vključevanjem prevedenih zgledov rabe. Ključne besede: odsotnost slovarskih ustreznikov, izhodiščni jezik, ciljni jezik, zgledi rabe, slovar za dekodiranje The article examines the treatment of absence of dictionary equivalents at word level in a decoding English-Slovene dictionary (ESD) which has not been published yet. The study focuses on the use of the hash sign, which implies no equivalence at word level. However, if the untranslatable SL lexical item is used in an example illustrating its use, it can be rendered in the TL, which means that equivalence is reached at the level of the entire message. The total number of hash signs used in the ESD is 92, but one and the same entry can contain more than one hash, which means that hash signs are found in 41 lemmata. Detailed results are presented by parts of speech of the lemmata: a numerical analysis is followed by an analysis of the content of the illustrative examples. The conclusion is that if equivalence cannot be achieved at word level but is possible at the level of the entire message, the problem can be resolved by including translated examples of use. Keywords: absence of dictionary equivalents, source language, target language, examples of use, decoding dictionary Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Ustreznost na ravni sporočila 247 0 Uvod Pomenska sestavina je najpomembnejši element leksikografskega opisa ne glede na vrsto in obseg slovarja ter ciljne uporabnike. V raziskavah rabe slovarjev in potreb uporabnikov so ugotovili, da je med razlogi za uporabo slovarja iskanje pomenov leksemov na prvem mestu. V enojezičnih slovarjih predstavlja pomenski del slovar- skega gesla razlaga pomena, medtem ko v dvojezičnih slovarjih ta element predstavlja slovarski ustreznik. Enojezični slovarji – še posebej slovarji za tujejezične govorce – bi morali biti pri učenju tujega jezika primernejši in uporabnejši kot dvojezični slovarji (Nesi 2014: 38), vendar kljub temu ljudje, ki se učijo tujega jezika, še vedno raje posegajo po dvojezičnih slovarjih. Zaradi tega morajo leksikografi v dvojezič- nih slovarjih posebno pozornost nameniti slovarskim ustreznikom, saj le na ta način uporabnik slovarja, ki mu je eden od jezikov v slovarju tuji jezik, lahko dobi potrebne informacije o pomenski sestavini iskanega leksema. Dvojezični leksikografi morajo poiskati ciljnojezikovne ustreznike, ki pomensko ustrezajo izhodiščnojezikovnim leksemom, ti ustrezniki pa ne smejo biti uporabni samo v določenem sobesedilu, ampak mora biti njihova raba veliko bolj univerzal- na (Adamska-Sałaciak 2010: 388; Atkins 1992/1993: 44 sl.). Leksikografi lahko pri katerem koli leksemu naletijo na primere, ko ne najdejo primernih ustreznikov, zato morajo poiskati in uporabiti različna sredstva neleksikalne narave (Zgusta 1971: 323). Ciljnojezikovni slovarski ustrezniki so pogosto odvisni od koteksta, tj. jezikovnega okolja leksema, ali konteksta, tj. neverbalnega okolja, v katerem je leksem rabljen. Med jezikom in kontekstom obstaja močna povezava, iskanje ustreznosti pa v bistvu pomeni iskanje ustreznosti situacijskega konteksta (Hu 2010: 324). Zato moramo po- udariti, da igra skrbno izbrani kotekst ali kontekst v obliki ponazarjalnega gradiva v eno- in dvojezičnem slovarju zelo pomembno vlogo, saj s pomočjo zgledov rabe odpravimo dvoumnost in/ali specificiramo pomen leksemov (Zgusta 1971: 337); ka- kršen koli pomenski pojav na področju designacije, konotacije ali celotnega obsega rabe prav tako lahko razčistimo s pomočjo zgledov rabe (prav tam: 340). Ustreznost v dveh jezikih A. Adamska-Sałaciak (2010: 389) razlaga kot določen pomen izhodiščnojezikovnega leksema X, ki ustreza določenemu pomenu ciljnojezi- kovnega leksema Y (več o problemu ustreznosti gl. Adamska-Sałaciak 2010, 2011; Atkins/Rundell 2008: 468; Wiegand 2005). Odnos med izhodiščno- in ciljnojezikov- nim leksemom obravnavamo kot odnos ustreznosti (Gouws 2002: 195–96). Odnosi ustreznosti, ki so v jezikoslovni literaturi različno poimenovani, so na splošno treh vrst: absolutna ustreznost, delna ustreznost in opisna ustreznost (Zgusta 1971: 312– 25), popolna ustreznost, delna ustreznost in neustreznost (Wiegand 2002) in popolna ustreznost (kongruenca), delna ustreznost (divergenca) in ničta ustreznost (nadome- stna ustreznost) (Gouws 2002: 196). Po drugi strani A. Adamska-Sałaciak (2011: 4) navaja štiri vrste ustreznosti: kognitivna, prevodna, razlagalna in funkcionalna. Za Gouwsa (2002: 196) je popolna ustreznost dosežena, ko je med izhodiščno- in cilj- nojezikovnim leksemom dosežena leksikalna, pragmatična in pomenska ustreznost, kar pomeni, da lahko ciljnojezikovni leksem nadomesti izhodiščnojezikovni leksem v vseh sobesedilih in rabah. Z leksikografskega vidika je popolna ustreznost relativno Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij248 neproblematična, vendar Zgusta (1971: 312) poudarja, da so popolni ustrezniki redki, saj morajo biti uporabni v vseh sobesedilih in se morajo ujemati z izhodiščnojezi- kovnim leksemom ne le denotativno, temveč tudi konotativno. Delna ustreznost je tisti odnos ustreznosti, na katerega najpogosteje naletimo v dvojezičnih slovarjih; v slovarskem geslu je pomenska sestavina sestavljena iz več ciljnojezikovnih ustrezni- kov, ki pokrivajo celotni spekter pomena izhodiščnojezikovnega leksema (prim. prav tam: 315). Ti ustrezniki imajo po navadi določene skupne pomenske sestavine, kar pomeni, da gre za neke vrste delne sopomenke. Za delno ustreznost je značilno, da se struktura polisemije izhodiščnojezikovnega leksema ne ujema s strukturo polise- mije ciljnojezikovnega leksema na sistemskem nivoju (Wiegand 2002: 243). Gouws (2002: 197–99) nadalje razlikuje med leksikalno divergenco, pomensko divergenco in polidivergenco. Med zanimivejšimi pomenskimi odnosi moramo omeniti nadome- stno ali ničto ustreznost, za katero je značilna odsotnost ciljnojezikovnega ustreznika. M. Baker (2011: 18–23) navaja zelo podrobno klasifikacijo neustreznosti na ravni leksema: kulturnospecifični koncepti, izhodiščnojezikovni koncept ni leksikaliziran v ciljnem jeziku, izhodiščnojezikovni leksem je pomensko kompleksen, primerjava pomenov izhodiščno- in ciljnojezikovnih leksemov pokaže razlike, odsotnost ciljno- jezikovnega hipernima, odsotnost specifičnega ciljnojezikovnega termina (hiponim), razlike v fizični ali medosebni perspektivi, razlike v ekspresivnem pomenu, razlike v obliki, razlike v pogostnosti in rabi specifičnih oblik, raba prevzetih besed, ki se pojavijo v izhodiščnem besedilu. Gouws (2002: 200) se strinja z M. Baker in pravi, da obstajajo različne kategorije ničte ustreznosti, kategorijo pa določa narava leksi- kalne praznine. Probleme ničte ustreznosti se lahko rešuje z razlagalnimi ali opisnimi ustrezniki ali s prevzetimi besedami. Prevzete besede so sicer dobra rešitev v primeru odsotnosti ciljnojezikovnega ustreznika, so pa lahko problematične, če prevzeta bese- da ni uveljavljena. V takem primeru se leksikografi poslužujejo principa vključevanja kratkih parafraz njenega pomena (prim. Zgusta 1971: 319; Gouws 2002: 200). V naši raziskavi smo preučevali, kako so sestavljavci angleško-slovenskega slo- varja (v nadaljevanju ASS), ki je v sklepni fazi sestavljanja1, reševali probleme v primeru odsotnosti ciljnojezikovnih slovarskih ustreznikov, ne obravnavamo pa pri- merov, ki jih lahko rešujemo z opisnim ustreznikom ali s prevzeto besedo. Glede na to, da je najpomembnejša funkcija dvojezičnega slovarja navajanje ustreznikov, ki jih lahko uporabnik uporabi pri prevajanju iz izhodiščnega v ciljni jezik, smo posebno pozornost namenili metodam, ki jih uporabljajo sestavljavci dvojezičnega slovarja, da uporabniku ponudijo sprejemljive rešitve v primeru odsotnosti ciljnojezikovnih slovarskih ustreznikov. Poudariti moramo, da v ASS najdemo kar nekaj novosti v pri- merjavi z drugimi obstoječimi angleško-slovenskimi slovarji, med katerimi moramo v kontekstu razprave o ničti ustreznosti omeniti rabo dveh znakov, tj. Ø in #, ki sta rabljena za označevanje odsotnosti ciljnojezikovnih ustreznikov. V ASS so primeri prave ničte ustreznosti redki, ker so sestavljavci slovarja skušali najti rešitev, ki omo- goča razumevanje iztočnice v besedilu, tako da so z znakom Ø, ki označuje popolno odsotnost kakršnega koli ustreznika tako na ravni leksema kot tudi na sporočilni rav- 1 Načrtovano je, da bo slovar najprej izšel v elektronski obliki v okolju Termania, nato bo verjetno sledila tudi knjižna izdaja. Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Ustreznost na ravni sporočila 249 ni, označevali le redke iztočnice ali pomene. Namesto tega so pogosteje uporabljali znak #, s katerim so označili iztočnice ali pomene, kjer ustreznik na ravni leksema ne obstaja, vendar ustreznost dosežemo na ravni celotnega sporočila, tj. v zgledu rabe. Zgledi rabe so lahko v obliki povedi ali okrajšane zveze in ponazarjajo tipični kotekst ali kontekst, v katerem se iztočnica pojavlja, ter jasno kažejo, kako pomembno vlogo igrata kotekst in kontekst pri pridobivanju pomenskih informacij o izhodiščnojezi- kovnih leksemih. V tem prispevku se osredotočamo le na rabo znaka # in podrobneje analiziramo posamezne primere rabe tega znaka v ASS. 1 Metodologija ASS, ki je predmet raziskave, obsega 53.233 iztočnic in 16.274 sekundarnih iztočnic (frazemi in večbesedni glagoli2, vključeni v posebni gnezdi) in sodi med obsežnejše dvojezične angleško-slovenske slovarje, je pa edini tovrstni slovar, ki je pedagoško in didaktično usmerjen. Pri preučevanju obravnave ničte ustreznosti na ravni leksema smo upoštevali slovar v celoti. Izluščili smo 41 iztočnic, vendar smo v različnih delih slovarskega gesla našli tudi do tri primere ničte ustreznosti na ravni leksema. Ničta ustreznost na ravni leksema je označena z lojtro (#), ki jasno označu- je odsotnost ciljnojezikovnega slovarskega ustreznika. V teh primerih je pomenska informacija podana s pomočjo zgledov rabe, ki so prevedeni v ciljni jezik. Zbrano gradivo smo najprej analizirali glede na besedno vrsto iztočnice, da bi ugotovili, ali kakšna besedna vrsta še posebej izstopa glede ničte ustreznosti na ravni leksema. Vsa- ko iztočnico ali pomen, označen z lojtro, smo nato podrobneje preučili, da bi ugotovili število in obliko zgledov, prevedenih v ciljni jezik, ki ponujajo relevantne pomenske informacije o iskanem leksemu. Nato smo opravili še vsebinsko analizo zgledov rabe, da bi ugotovili, ali imajo ti zgledi določene skupne lastnosti, ki jih lahko potencialno obravnavamo kot razlog za ničto ustreznost na ravni leksema. 2 Numerična in vsebinska analiza slovarskih člankov z lojtro V ASS je lojtra uporabljena v 92 primerih, vendar lahko v posameznem geselskem članku najdemo več kot eno lojtro, kar pomeni, da je število iztočnic z lojtro manjše, saj jo najdemo v 41 iztočnicah. Če natančno pogledamo besedne vrste iztočnic, ugo- tovimo, da se lojtra pojavlja pri 12 glagolskih, 11 samostalniških, 7 pridevniških in 5 predložnih iztočnicah. Pri vseh ostalih besednih vrstah najdemo lojtro veliko redkeje (podrobnejši podatki so navedeni v Tabeli 1). 2 Angleški večbesedni glagoli so sestavljeni iz glagola in prostega glagolskega morfema. Za sloven- ščino prim. Vidovič Muha (2013). Kot vemo, je zlasti prevedljivost besednih vrst kot medmet in členek izrazito odvisna od konteksta. Za slovenščino prim. Žele (2014; 2015: 18). Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij250 Besedna vrsta Število iztočnic Glagol 12 Samostalnik 11 Pridevnik 7 Predlog 5 Prislov 2 Zaimek 1 Drugo 3 Tabela 1: Iztočnice z lojtro po besednih vrstah. Lojtra označuje odsotnost slovarskega ustreznika v enem ali izjemoma več pome- nih iztočnice, frazeološke enote ali – pri glagolskih iztočnicah – večbesednega gla- gola. Podrobnejše rezultate predstavljamo spodaj po besednih vrstah iztočnic. Vsako podpoglavje se začne z numerično analizo, ki ji sledi analiza vsebine ponazarjalnega gradiva. 2.1 Glagolske iztočnice Glagolske iztočnice z lojtro so najbolj številčne, lojtra pa se pojavlja tudi v treh različnih delih geselskega članka: označuje odsotnost ustreznika v enem ali več po- menih iztočnice, frazeološke enote, vključene v frazeološko gnezdo, ali večbesednega glagola, ki je vključen v gnezdo z večbesednimi glagoli. V večini glagolskih gesel označuje lojtra odsotnost slovarskega ustreznika v enem od pomenov iztočnice (9 glagolov: bear, begin, bless, bother, bugger, commit, get, let, may). V teh geslih se šte- vilo prevedenih zgledov rabe giblje od ena (bother) do devet (get). Pri glagolu come najdemo tri pomene (tj. 8., 9. in 12.), označene z lojtro, 8. in 9. pomen pa vključujeta še dodatno pojasnilo ali ponazoritev vzorca, v katerem se iztočnica tipično pojavlja: • 8. pomen: pred lojtro najdemo dodatno pojasnilo v vprašalnih stavkih za how, čemur sledita dva prevedena zgleda rabe (npr. How do you come to be so late? Kako to, da si tako pozen?); • 9. pomen: come sth (with sb) pred lojtro označuje vzorec, ki ga ponazarja pre- veden zgled rabe (Donʼt come the innocent with me! Ne delaj se nedolžnega!); • 12. pomen: vključenih je kar 15 prevedenih zgledov rabe, ki ponazarjajo na- slednja dva vzorca: come + glagolnik (npr. come flying prileteti; come sobbing prihlipati) ali come + predložna zveza (npr. come into effect stopiti v veljavo, začeti veljati; come into force stopiti v veljavo, začeti veljati). Pri glagolskih iztočnicah cry in go najdemo lojtro v frazeološkem gnezdu, kjer označuje odsotnost slovarskega ustreznika frazeološke enote. Glagol cry je sestavina frazeološke enote cry over spilt (am. spilled) milk, katere pomen je ponazorjen s pre- vedenim zgledom rabe (Itʼs no use crying over spilt milk. Po toči zvoniti je prepoz- Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Ustreznost na ravni sporočila 251 no.). Glagol go je uporabljen v frazeološki enoti be going to do sth, ki je definirana ʼza izražanje namena v prihodnostiʼ in ʼza izražanje česa, kar se bo verjetno zgodilo kmalu ali v prihodnostiʼ. V ASS sta oba angleška pomena v slovenščino prevedena slovnično, tj. s prihodnjikom, zato je vključen samo en zgled rabe v obliki povedi (Sheʼs going to ring us. Poklicala nas bo.), poleg tega pa najdemo še dodatno pojasni- lo za izražanje prihodnosti. Če podrobno preučimo vsebino zgledov, ki ponazarjajo pomene, označene z loj- tro, vidimo, da lahko iztočnico, rabljeno v teh zgledih, v enojezičnem angleškem slo- varju razložimo s pragmatično definicijo, v ASS pa je namesto slovarskega ustreznika uporabljena lojtra. Take zglede najdemo v naslednjih petih iztočnicah: • bless, razložen kot ʼza izražanje presenečenjaʼ: dva zgleda rabe, ki ponazarjata vzorec bless + sb/sth (npr. Bless me! Za božjo voljo!), dva zgleda rabe z be blessed (if …) (Iʼm blessed if I know! Naj me vrag, če vem.); vsi zgledi imajo obliko povedi in trije (Bless me!; Bless my soul!; Iʼm blest/blessed!) so v slo- venščino prevedeni popolnoma enako (Za božjo voljo!); • bother, razložen kot ʼza izražanje nenadnega občutka nejevolje zaradi česaʼ: zgled je v obliki povedi (Bother this car! Ta avto naj gre k vragu!); • bugger, razložen kot ʼrabljen kot kletvica, ko je kdo vznejevoljen zaradi česa, ali za izražanje česa, za kar nam sploh ni marʼ: oba zgleda, vključena v ASS, imata obliko povedi (npr. Bugger you! Pojdi v rit!), prevod v slovenščino pa odraža konotativno vrednost iztočnice; • let, razložen kot ʼza izražanje prošnje ali dajanje navodilʼ in ʼza izražanje pre- dlogovʼ: vključeni so štirje zgledi v obliki povedi. Prvi zgled ponazarja prvi pomen, omenjen zgoraj (Let me have your answer by Monday. Tvoj odgovor bi rad do ponedeljka.), drugi, tretji in četrti zgled pa ponazarjajo drugi pomen, omenjen zgoraj (npr. Letʼs go to the cinema. Pojdimo v kino.); • may, razložen kot ʼza izražanje namenaʼ: vključena sta dva zgleda rabe v ob- liki delne povedi (npr. so that she may know when to come tako da bo vedela, kdaj naj pride). Enemu od treh pomenov glagola come (12. pomen) in edinemu pomenu glagola let, ki sta označena z lojtro, je skupno to, da izražata dovršeno dejanje, kar je razvidno tudi iz prevodov v slovenščino. Zgledi rabe, ki ponazarjajo odsotnost ustreznikov glagola come v 12. pomenu, omenjenem zgoraj, se prevedejo v slovenščino z dovr- šnim glagolom (npr. prileteti, prihlipati) ali s strukturo, ki pomensko izraža dovršeno dejanje (npr. začeti veljati, stopiti v veljavo). Podobno velja tudi za pomen glagola get, ki je označen z lojtro, in pri katerem zgledi rabe ponazarjajo tri vzorce: get something done (npr. get sth broken zlomiti si kaj; get sth finished dokončati kaj), get something + pridevnik (get sth dirty umazati kaj) in get + nedoločnik s to (npr. get to know sth iz- vedeti kaj). Vseh devet zgledov je v slovenščino prevedenih z dovršnim glagolom, ki je ustreznik angleškega preteklega deležnika ali nedoločnika oz. se pomensko ujema z angleškim pridevnikom (umazan = dirty > umazati = get dirty). Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij252 Precej pogosto lahko opazimo pomensko povezavo med glagolom, rabljenim v slovenskem prevodu angleškega zgleda rabe, in samostalnikom, rabljenim v angle- škem zgledu rabe. Pomen glagola bear, ki je označen z lojtro, je ponazorjen s tremi zgledi rabe, ki sledijo vzorcu bear + samostalnik (npr. bear a grudge against sb zame- riti komu). Vsi zgledi so v slovenščino prevedeni z glagolom (npr. zameriti), katerega pomen je povezan s pomenom angleškega samostalnika (npr. grudge = zamera). Ena- ko velja za oba zgleda, ki ponazarjata rabo glagola commit in sledita vzorcu commit something to something (npr. commit sth to memory zapomniti si kaj); v slovenščino sta prevedena z glagolom (npr. zapomniti), ki je pomensko povezan z angleškim sa- mostalnikom, rabljenim v predložni zvezi (npr. memory = spomin). Za pomene z lojtro je značilna odsotnost slovarskih ustreznikov, vendar pri rabi iz- točnice kljub temu lahko opazimo določene omejitve, označene s kvalifikatorji: bless je označen s kvalifikatorjema zastarelo in pogovorno, bother s kvalifikatorji britan- sko, pogovorno in zastarelo, bugger s kvalifikatorjema britansko in sleng, come (9. pomen) s kvalifikatorjema britansko in pogovorno, may pa s kvalifikatorjem knjižno. 2.2 Samostalniške iztočnice Pri samostalniških iztočnicah lojtra označuje odsotnost slovarskih ustreznikov enega od pomenov iztočnice (pri osmih iztočnicah) ali frazeološke enote (pri treh frazeoloških enotah). Odsotnost slovarskih ustreznikov je zlasti zanimiva pri samo- stalniku brainchild. Brainchild je monosemični samostalnik, kar pomeni, da slovar uporabniku ne ponudi nobenega ciljnojezikovnega ustreznika, torej lahko uporabnik razbere pomen iztočnice samo na podlagi prevedenega zgleda rabe (The system was his own brainchild. On je bil duhovni oče tega sistema.). Število zgledov rabe, ki po- nazarjajo pomene vseh ostalih samostalnikov z lojtro, se giblje od ena (samostalnika disposability in goodness) do pet (samostalnik level). Lojtram v samostalniških geslih animal in burst sledijo trije zgledi rabe, v samostalniških geslih blighter in bugger pa sta vključena po dva prevedena zgleda rabe. V geslih accident, amount in comfort najdemo lojtre v frazeološkem gnezdu, kar pomeni, da označujejo odsotnost slovarskih ustreznikov frazeoloških enot. V geslu accident je pomen frazeološke enote an accident of birth, tj. ʼopisovanje dejstev in dogodkov, ki se zgodijo slučajnoʼ, ponazorjen s stavčnim zgledom (By accident of birth he is entitled to American citizenship.), katerega prevod v slovenščino odraža pomen frazeološke enote v angleščini (Ker se je slučajno rodil v Ameriki, ima pravico do ameriškega državljanstva.). V geslu comfort naletimo na odsotnost ustreznika pri frazeološki enoti too close/near for comfort. Pomen frazeološke enote ponazarjata dva stavčna zgleda (npr. The bombs fell in the sea, many too close for comfort. Bombe so padale v morje, mnoge veliko preblizu.), prevod v slovenščino pa je odvisen od prislova (close, near), rabljenega v frazeološki enoti (too close/near = preblizu). V geslu amount je pomen frazeološke enote no amount of sth will do sth ponazorjen z dvema stavčnima zgledoma (npr. No amount of persuasion could make her change Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Ustreznost na ravni sporočila 253 her mind.), pragmatični pomen ʼizraža, da kaj ne bo imelo učinkaʼ pa je jasno izražen v slovenskih prevodih (npr. Naj so jo še tako prepričevali, mnenja ni spremenila.). Tudi samostalnik goodness ima v angleščini pragmatični pomen ʼza izražanje pre- senečenjaʼ. V tem pomenu samostalnik nima slovarskega ustreznika v slovenščini, vendar zgledi rabe kažejo, da se samostalnik uporablja v bolj ali manj stalnih besednih zvezah, čeprav je več kot očitno, da se leksikografi niso odločili, da jih vključijo v frazeološko gnezdo. Vsekakor prevod v slovenščino jasno izraža pragmatični pomen angleškega samostalnika (My goodness! ali Goodness me! ali Goodness gracious (me)! Moj bog!). V geslu animal ni slovarskih ustreznikov za angleški pomen ʼdoločena vrsta ljudi, stvari, organizacij itd.ʼ. Prevod zgledov rabe v slovenščino (npr. very/completely di- fferent animal čisto nekaj drugega; Thatʼs a queer sort of animal. To je čuden tič.) je odvisen od modifikatorja, ki opisuje vrsto ljudi, stvari, organizacij itd. (npr. different = drug; queer = čuden), in ne od samostalnika animal. Enako velja za samostalnik bli- ghter, ki je v angleščini razložen kot ʼnačin opisovanja človeka (običajno moškega), ki ti je všeč ali simpatičenʼ. Pri blighter kakor tudi pri bugger zgledi rabe (npr. lucky blighter srečnež; clever bugger pametnjakovič) jasno kažejo, da na prevod v sloven- ščino vplivajo modifikatorji (lucky = srečen > srečnež; clever = pameten > pametnja- kovič). V geslu level pomen z lojtro združuje dva pomena angleškega samostalnika, in sicer ʼnačin gledanja na kaj, reagiranja na kaj ali razumevanja česaʼ in ʼvišina česa v primerjavi s tlemi ali v primerjavi s tem, kar je bilo v preteklostiʼ. Ne glede na pomen v angleščini so prevodi v slovenščino (npr. on a personal level osebno; to roof level do strehe) odvisni od levih prilastkov in ne od samostalnika level (personal = oseben > osebno; roof = streha). Samostalnik burst je v pomenu ʼkratko obdobje določene aktivnosti ali močnega čustva, do katerega pride nenadomaʼ ponazorjen s tremi zgledi, ki sledijo vzorcu burst + fraza z of. Vsi trije angleški zgledi ponazarjajo leksikalne kolokacije in so prevedeni v slovenščino s specifično kolokacijo (npr. burst of anger naval/izbruh jeze) ali s spe- cifičnim izrazom (npr. burst of speed finiš). 2.3 Pridevniške iztočnice Preučevani slovar vključuje sedem pridevniških iztočnic z lojtro. Lojtra ponazarja odsotnost slovarskega ustreznika frazeološke enote wouldnʼt be seen/caught dead in/ at/with sth in njene variantne oblike wouldnʼt be seen/caught dead doing sth, ki je vključena v frazeološko gnezdo iztočnice dead. V vseh ostalih primerih lojtra označu- je odsotnost ustreznika v določenem pomenu iztočnice, sledijo pa ji prevedeni zgledi rabe, katerih število se giblje od enega (v geslih great, holy in gracious) ali dveh zgledov (v geslu delayed-action) do štirih zgledov (v geslu all). Pridevnik delayed-action je enopomenski, kar pomeni, da lojtra označuje popol- no odsotnost slovarskih ustreznikov, dva zgleda rabe, ki sledita istemu vzorcu, tj. Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij254 delayed-action + samostalnik, pa uporabniku slovarja ponujata podatke o pomenu iztočnice. Oba zgleda predstavljata neke vrste zloženko oz. ju lahko označimo za ter- mina, kar je jasno razvidno tudi iz slovenskega prevoda: delayed-action bomb bomba s tempirnim vžigalnikom in delayed-action mechanism samosprožilec. Tri pridevniške iztočnice z lojtro, ki jih najdemo v ASS (gracious, great in holy), imajo nekaj skupnih značilnosti. Najprej velja poudariti, da ima v angleščini pomen brez slovarskega ustreznika v slovenščini pragmatično definicijo: gracious ʼza izra- žanje presenečenjaʼ; great ʼza izražanje šoka in presenečenjaʼ; holy ʼza poudarjanje presenečenja, strahu itd.ʼ. Nadalje izražajo vse iztočnice omejitve glede rabe, kar je razvidno iz kvalifikatorjev: gracious je označen s kvalifikatorjem zastarelo, great s kvalifikatorjema pogovorno in zastarelo, holy pa s kvalifikatorjem pogovorno. Poleg tega sodijo zgledi, ki ponazarjajo rabo iztočnice brez ustreznika, bolj med stalne be- sedne zveze kot med proste zveze: • gracious: Good(ness) gracious! ali Gracious me! Moj bog! (dve variantni ob- liki iste besedne zveze sta v slovenščino prevedeni povsem enako) • great: Great heavens! Za božjo voljo. • holy: Holy cow/cats/mackerel/shit/smoke! Za božjo voljo!, Sveta nebesa! Glede stopnje ustaljenosti zvez, v katerih se pojavlja iztočnica, je vredno omeniti pomen pridevnika fit, ki je v angleščini razložen kot ʼpripravljen narediti kaj ekstre- mnegaʼ. V OALD9 v dveh od treh zgledov rabe najdemo dodatno razlago dela povedi, ki je označen krepko (npr. They worked until they were fit to drop (= so tired that they were likely to fall down).), kar jasno kaže, da je označena zveza (vsaj delno) idiomat- ske narave. V ASS je ta pomen označen z lojtro, vključeni zgledi rabe pa so prevedeni različno in kažejo idiomatičnost izhodiščnojezikovnih izrazov kot tudi ciljnojezikov- nih prevodov (fit to drop na smrt utrujen; laugh fit to burst skoraj počiti od smeha). Kot je bilo že omenjeno, je med pridevniškimi iztočnicami lojtra uporabljena za označevanje odsotnosti slovarskih ustreznikov pri samo eni frazeološki enoti, tj. wou- ldn’t be seen/caught dead in/at/with sth in njeni varianti wouldnʼt be seen/caught dead doing sth. Odsotnost ustreznika je prikazana s tremi stavčnimi zgledi, prevedenimi v slovenščino (npr. I wouldnʼt be seen dead in a place like that. Niti pod razno se ne bi rad videl v takem kraju.) na tak način, da izražajo pragmatični pomen angleške fra- zeološke enote, razložene kot ʼza izražanje, da kdo ne želi nositi določenih oblačil ali biti v določeni situacijiʼ. 2.4 Predložne iztočnice Za pomene predložnih iztočnic, označenih z lojtro, je večinoma značilno veliko število zgledov, če jih primerjamo s številom zgledov, ki ponazarjajo pomene iztočnic z odsotnostjo ustreznika pri drugih besednih vrstah. Pri vseh predložnih iztočnicah Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Ustreznost na ravni sporočila 255 je lojtra uporabljena za označevanje odsotnosti ustreznikov samo pri enem pomenu3. Peti pomen iztočnice by je ponazorjen s kar štirinajstimi prevedenimi zgledi, 7. pomen iztočnice for z osmimi, 3. pomen iztočnice in s šestimi, 9. pomen iztočnice on s štirimi in 2. pomen iztočnice of s tremi prevedenimi zgledi. Pri predložnih iztočnicah noben pomen z lojtro ni ponazorjen z manj kot tremi prevedenimi zgledi, poleg tega pa je lojtra rabljena za označevanje odsotnosti slovarskega ustreznika v določenem pomenu iztočnice in ne za označevanje odsotnosti pomenov v frazeološkem gnezdu. Podrobna analiza predložnih iztočnic kaže, da pomen, ki je v ASS označen z loj- tro, vključuje zglede, ki ponazarjajo različne pomene iztočnice v angleščini, za te angleške pomene pa je značilno, da nimajo slovarskega ustreznika v slovenščini. To lahko najboljše ponazorimo z geslom by, v katerem so v ASS v enem pomenu združe- ni štirje angleški pomeni iztočnice: • ʼza izražanje, da se kaj zgodi v določeni svetlobiʼ: npr. by day podnevi; by moonlight v mesečini; by daylight pri dnevni svetlobi; • ʼza izražanje hitrosti, s katero se kaj zgodiʼ: npr. day by day iz dneva v dan; bit by bit pomalem; • ʼpred določenimi samostalniki brez določnega člena the, ko povemo, da se kaj zgodi kot rezultat česaʼ: npr. by mistake pomotoma; by accident po nesreči; • ʼza izražanje, kako se kaj narediʼ: npr. by yourself sam. Z izjemo zveze by yourself, ki jo v slovenščino prevedemo z zaimkom sam, so vsi ostali zgoraj navedeni zgledi v slovenščino prevedeni s prislovom (npr. podnevi, pomalem, pomotoma) ali s predložno zvezo, ki jo uvajajo različni predlogi (npr. v me- sečini, pri dnevni svetlobi, iz dneva v dan, po nesreči). V ASS je ravno zaradi številnih možnosti prevoda vključeno tako veliko zgledov rabe, ki ponazarjajo pomen z lojtro. Situacija je podobna tudi pri drugih predložnih iztočnicah. Tudi geselski članek predloga on vključuje pomen, ki je v ASS označen z lojtro, ta pomen pa združuje več pomenov iztočnice v angleščini, in sicer ʼza izražanje dneva ali datumaʼ in ʼki ga pla- čaʼ. Poudariti velja, da sta dva zgleda, vključena v ASS, do določene mere idiomatska (be/go heavy on sth porabiti veliko česa; Drinks are on me. Jaz plačam pijačo.), kar je razvidno tudi iz obravnave v enojezičnih slovarjih za tujejezične govorce, v katerih je zgled rabe Drinks are on me dodatno razložen, in sicer ʼjaz plačamʼ. V geslu for vključuje pomen z lojtro osem stavčnih zgledov rabe, ki, z izjemo enega, sledijo vzor- cu for sb to do sth s pomenom ʼza izražanje, kako je kaj, kar bo kdo morda naredil ali je naredil, težko, potrebno, prijetno itd.ʼ. Edini zgled, ki ne sledi temu vzorcu, je We walked for miles (and miles). Hodili smo milje (in milje)., v katerem for v zvezi for miles (and miles) izraža razdaljo. V geslu in vseh šest zgledov, ki ponazarjajo pomen, ki je v ASS označen z lojtro, izraža časovno dimenzijo, ki je v angleščini razložena kot ʼv časovnem obdobjuʼ ali ʼza trajanje določenega časovnega obdobjaʼ. Vsi angleški 3 Pri predložnih iztočnicah gre za razmerje med funkcijo predloga ali prostega glagolskega morfema. Ta problematika se v ASS rešuje s prevedenimi zgledi rabe. Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij256 zgledi so v slovenščino prevedeni brez predloga (npr. in the afternoon popoldne; in April aprila). Več pomenov angleškega predloga of (ʼki pripada čemuʼ, ʼki prihaja iz določenega okolja ali ki živi v določenem krajuʼ, ʼza izražanje, kaj je kdo/kaj, iz česa je sestavljen ali kaj vsebujeʼ) je v ASS združenih v en pomen. Ta pomen je označen z lojtro in ponazorjen s tremi zgledi, ki sledijo vzorcu samostalnik + of + samostal- nik (npr. a bottle of lemonade steklenica limonade). Za prevod vseh treh zgledov v slovenščino je značilna rodilniška struktura, kar pomeni, da je fraza z of prevedena slovnično in ne leksikalno. 2.5 Prislovne iztočnice V ASS sta z lojtro označeni dve prislovni iztočnici, in sicer jolly in out. V ge- slu jolly je lojtra rabljena v frazeološkem gnezdu, kjer označuje odsotnost slovarskih ustreznikov v frazeološki enoti jolly well s pragmatično razlago ʼza izražanje poudar- ka, ko je kdo nejevoljen zaradi česaʼ. Konotativna vrednost frazeološke enote je oz- načena s kvalifikatorjema zastarelo in britansko. To frazeološko enoto ponazarja pet prevedenih zgledov (npr. Iʼm going to jolly well tell him what I think of him! Mu bom že povedal, kaj si mislim o njem.). V ASS je z lojtro označen eden od 24 pomenov prislova out. Ta pomen združuje naslednja dva pomena v angleščini: ʼza izražanje, da je kaj/kdo odstranjen z mesta, službe itd.ʼ in ʼza izražanje, da kdo ni več vključen v kajʼ. Ta pomen prislova out v ASS ponazarjajo štirje prevedeni zgledi, npr. be out on bail izpustiti koga proti varščini; the detergent used to get stains out detergent, ki se ga uporablja za odstranjevanje madežev. 2.6 Zaimenske iztočnice Edina zaimenska iztočnica z lojtro je one, označuje pa enega od šestih pomenov te iztočnice. Lojtra označuje odsotnost ustreznikov za naslednji pomen v angleščini: ʼza izogibanje ponavljanju samostalnika, ko izražamo kaj, kar je že bilo omenjeno oz. kaj, kar oseba, s katero govorimo, poznaʼ. V ASS je vključenih pet prevedenih zgledov, ki ponazarjajo pomen zaimka one v tem pomenu (npr. her loved ones njeni dragi; Iʼd like a cup of tea. Are you having one, too? Rada bi skodelico čaja. Ali bi jo ti tudi?). V zgledih rabe je one preveden v slovenščino s posamostaljenim pridevnikom (tj. dragi) ali z zaimkom (tj. jo). 2.7 Iztočnice brez oznake besedne vrste V ASS najdemo tri iztočnice z lojtro, ki niso besednovrstno označene (gl. Tabela 1 pod Drugo), in sicer dʼyou, gonna in letʼs. Gre za kratke in neformalne oblike, ki so vključene v geslovnik, vse tri iztočnice pa so enopomenske. Odsotnost slovarskih ustreznikov je ponazorjena z enim prevedenim zgledom v geslih dʼyou in gonna ter dvema prevedenima zgledoma v geslu letʼs. Primer z dʼyou je preveden kot vprašanje v sedanjiku in pretekliku (Whatʼd you say? Kaj praviš?, Kaj si rekel?), gonna je v slo- venščino preveden s prihodnjikom (This isnʼt gonna be difficult. To ne bo težko.), letʼs Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Ustreznost na ravni sporočila 257 pa je preveden z velelnikom glagola v prvi osebi množine (npr. Letʼs go to the cinema. Pojdimo v kino.). Vsem trem iztočnicam je skupno, da so prevedene slovnično in ne leksikalno. Poleg tega je raba gonna še dodatno razložena, in sicer ʼpogovorna oblika za going to, ki izraža prihodnostʼ. 3 Razprava Kot je razvidno iz rezultatov, najdemo v ASS lojtro v različnih delih geselskega članka, saj lahko označuje odsotnost slovarskih ustreznikov v določenem pomenu ali v več pomenih iztočnice, odsotnost slovarskih ustreznikov frazeološke enote, to- rej v frazeološkem gnezdu, ali večbesednega glagola, torej v gnezdu z večbesednimi glagoli. Odsotnost slovarskih ustreznikov je problem, s katerim se spopadajo dvoje- zični leksikografi, ki se morajo pri svojih odločitvah in ponujenih rešitvah opirati na podrobno leksikalno kontrastivno analizo. Ta analiza jim omogoča jasen vpogled v razlike med leksikalnim pomenom primerjanih leksemov v dveh preučevanih jezikih. Posebno pozornost morajo posvetiti besednovrstnemu ujemanju, še pomembneje pa je, da se osredotočijo na različne kotekste in kontekste, v katerih se uporablja posa- mezni izhodiščnojezikovni leksem, ter na ciljnojezikovni ustreznik. Če na podlagi različnih kotekstov in kontekstov ugotovijo, da slovarski ustreznik ne obstaja, to še ne pomeni nujno, da je izhodiščnojezikovni leksem neprevedljiv, nepreveden ali celo izpuščen. Prav nasprotno, izhodiščnojezikovni leksem v ciljnojezikovnem kontekstu ne izgine, njegove ustreznosti pa ne moremo opazovati na ravni leksema, temveč le na ravni celotnega sporočila. Zaradi tega lahko tak leksem v dvojezičnem slovarju obravnavamo samo s pomočjo vključevanja zgledov rabe, ki jih moramo izbrati zelo skrbno. Naslednje vprašanje je, ali morajo biti zgledi rabe v dvojezičnem slovarju pre- vedeni ali ne. Metaleksikografi imajo o tem zelo različna mnenja. Al-Kasimi (1977: 96) in Zöfgen (1991: 2898), na primer, menita, da morajo biti zgledi rabe prevedeni, Jacobsen idr. (1991: 2786) in A. Adamska-Sałaciak (2006: 493–94) pa so mnenja, da zgledov ni potrebno prevesti, če so izbrani tako, da ne predstavljajo problemov uporabnikom z osnovnim znanjem ciljnega jezika. A. Adamska-Sałaciak (2013: 228; 2006: 494) priznava, da moramo včasih zglede rabe vseeno prevesti v ciljni jezik, pri čemer tudi navede, kdaj je to potrebno: kadar zgledi rabe ponazarjajo določene izjeme (npr. zgled kaže, da je v določenem kontekstu potreben drugačen prevodni ustreznik ali da je ustreznik, ki je naveden, v prevodu izpuščen); kadar so zgledi rabe pretežki in jih povprečni uporabnik slovarja ne zna sam interpretirati; kadar je slovar namenjen začetnikom. V primeru ničte ustreznosti neprevedeni zgledi uporabniku slovarja, ki ne pozna pomena iztočnice, niso v pomoč, zato je prevod zgledov brez dvoma nujen (Vrbinc/Vrbinc 2016: 308). V ASS so zgledi rabe vključeni v obliki povedi ali delnih povedi. Poudariti velja, da je iz izbire zgledov jasno, da so si leksikografi prizadevali vključiti čim več delnih povedi in so se zatekli k povedim samo, če je prevod v slovenščino zahteval širše sobesedilo. Taka politika je vsekakor priporočljiva, saj imajo uporabniki slovarjev običajno raje kratke in jedrnate informacije, kar velja tudi za izbor oblike zgledov rabe: kratki zgledi so uporabniku prijaznejši od dolgih. Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij258 Kot je razvidno iz rezultatov, se ničta ustreznost na ravni sporočila pogosto po- javlja v tistih pomenih iztočnic, ki v izhodiščnem jeziku izražajo pragmatični po- men. Leksikografi pogosto naletijo na lekseme, ki poleg pomena izražajo tudi odnos, čustvo ali določeno stopnjo vljudnosti in formalnosti, kar poudari pomen oz. izraža njegovo nasprotje (Hartmann/James 1998: 111). Tudi v naši raziskavi smo opazili, da ima veliko število pomenov, označenih z lojtro, pragmatični pomen, torej izražajo čustva, občutke in mnenja govorcev. Kot ugotavljata B. S. Atkins in Rundell (2008: 422), korpusni podatki kažejo, da je govorčev odnos konvencionalno leksikaliziran samo v precej omejenem številu pogosto rabljenih leksemov. Posledično se leksiko- grafska obravnava leksemov s pragmatičnimi značilnostmi razlikuje od obravnave drugih leksemov. Med iztočnicami, ki so običajno razložene pragmatično, lahko na- vedemo slovnične besede (določilnice, zaimki, vezniki, predlogi in pomožni glago- li), medmete ali pragmatične frazeološke enote, saj so se pri njih razvili pomeni, ki večinoma izražajo način rabe v diskurzu, kar pomeni, da je njihova funkcija primar- no pragmatična (Coulmas 1981; Cowie 1988; Svensén 2009: 191). Način obravna- ve pragmatičnih pomenov iztočnic ali pragmatičnih frazeoloških enot v enojezičnih slovarjih se v veliki meri odraža tudi v njihovi obravnavi v dvojezičnih slovarjih. V nekaterih primerih lahko ponudimo slovarske ustreznike, ki jih lahko neposredno vstavimo v sobesedilo, v številnih primerih pa kontrastivne razlike med izhodiščnim in ciljnim jezikom povzročajo neprevedljivost na ravni leksema. Zato so leksikografi prisiljeni uporabljati kotekst ali kontekst, s pomočjo katerega lahko prikažejo, kako se izhodiščnojezikovni leksem prenese v ciljni jezik, kar je moč opaziti tudi v ASS. V geslih gracious, great, holy, goodness in bless lojtra označuje odsotnost ustrez- nosti pragmatičnega pomena na ravni leksema. Če si podrobno ogledamo zglede rabe, ki ponazarjajo te pomene, lahko opazimo, da so v določeni meri idiomatski, kar velja tudi za njihove prevode v slovenščino. Zaradi idiomatskih značilnosti bi jih lahko vključili tudi v frazeološko gnezdo posameznih gesel, pri čemer ničta ustreznost ne bi predstavljala problema, saj ciljnojezikovni ustreznik obstaja, če je leksem rabljen v povedi. Analiza, ki smo jo opravili v okviru naše raziskave, jasno kaže, da je v številnih primerih več pomenov izhodiščnojezikovne iztočnice označenih z znakom za ničto ustreznost v ciljnem jeziku. Kot pravi Zgusta (1971: 315), nam lahko enojezični slo- var izhodiščnega jezika služi samo kot neke vrste orientacija, ki nam pomaga pri zbi- ranju podatkov o pomenu izhodiščnojezikovnega leksema, vendar je nujno potrebno opraviti primerjavo izhodiščno- in ciljnojezikovnih leksemov, pri čemer moramo upo- rabiti kontekstualno metodo, s katero identificiramo potencialne razlike med obema jezikoma. Praviloma so leksikografi, ki so sestavljali ASS, združevali vse pomene iztočnice v angleščini z ničto ustreznostjo v slovenščini pod enim samim pomenom, pri čemer je edina izjema iztočnica come s tremi pomeni, označenimi z lojtro. Razlog za to izjemo je, da je za dva pomena značilna specifična struktura (v 8. pomenu se come uporablja v vprašanjih za how, za 9. pomen pa je značilna struktura come sth (with sb)). Odločitev za manjše število pomenov z lojtro se zdi smiselna, saj pomeni poenostavitev strukture slovarskega članka, kar je dobrodošlo v kompleksnih poli- semičnih geslih z veliko pomeni, kjer mora uporabnik slovarja najti ustrezni pomen. Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Ustreznost na ravni sporočila 259 Kontrastivna analiza zgledov, ki ponazarjajo pomenske značilnosti pomenov, označenih z lojtro, jasno kaže, da so dokaj pogosti zgledi, pri katerih gre za kom- binacijo leksikalnih in slovničnih značilnosti. To lahko pripišemo različni strukturi jezikov, ki na različne načine izražajo različne značilnosti. Dobra primera sta angleška glagola come, ki je rabljen v vzorcih come + glagolnik in come + predložna zveza, in get, ki je rabljen v vzorcih get something done in get + pridevnik. Vse te vzorce prevedemo v slovenščino z dovršno obliko glagolov. Omeniti moramo tudi vključitev frazeološke enote be going to do sth. V ASS in v enojezičnih slovarjih za tujejezične govorce jo najdemo v frazeološkem gnezdu, vendar je večja verjetnost, da jo bo nerojeni govorec angleščine iskal med pomeni in ne v frazeološkem gnezdu. V procesu učenja angleščine kot tujega jezika se nau- čimo, da gre za strukturo, s katero tvorimo prihodnji čas, ki izraža namene, načrte in podobno v prihodnosti. Zato bi bilo priporočljivo, da te strukture ne bi vključevali kot frazeološko enoto v frazeološko gnezdo eno- ali dvojezičnih slovarjev, temveč da bi jo obravnavali kot posamezni pomen, v katerem se glagol go pojavlja v določenem vzorcu, čemur sledijo kratka teoretična razlaga rabe in zgledi rabe, ki so v dvojezič- nem slovarju prevedeni. Poleg frazeološke enote be going to do sth tudi iztočnici come in gonna namesto leksikalnega ustreznika vključujeta teoretično razlago s slovničnimi informacijami, ki uporabniku pomagajo k celostnemu razumevanju rabe določene iztočnice. V ASS ne najdemo teoretičnih razlag samo v prej omenjenih primerih, vključenih v gradivo, ki smo ga preučevali v okviru naše raziskave, temveč tudi pri številnih drugih iztočni- cah ali njihovih pomenih. Poudariti moramo, da ASS vključuje razlage, ki so kratke in jedrnate, jezik, uporabljen v teh razlagah, pa je kar se le da preprost ter skoraj ne vključuje strokovnega izrazja. Ker je ASS namenjen predvsem rojenim govorcem slovenščine, je metajezik v slovarju slovenščina, kar pomeni, da so v slovenščini tudi kratke razlage. Za metajezik je smiselno izbrati materni jezik ciljnih uporabnikov, ki jim je slovar v prvi vrsti namenjen (gl. tudi Atkins/Rundell 2008: 234), to pa še po- sebej velja, če je slovar pedagoško naravnan, kar ASS vsekakor je. Kratke razlage v obliki kratkega komentarja o specifični rabi iztočnice v določenem pomenu so nadvse koristne in uporabne. V ASS so navedene v oklepaju pred lojtro ter se tipografsko ločijo od slovarskih ustreznikov. 4 Zaključek V dvojezičnih slovarjih so kontrastivne razlike med izhodiščnim in ciljnim jezi- kom kot tudi značilnosti, tipične za izhodiščni ali ciljni jezik, posledica različnih vrst ustreznosti, ki jo leksikografi obravnavajo na številne različne načine. Naša raziska- va se osredotoča na reševanje problema ničte ustreznosti v dvojezičnem slovarju in na zapolnjevanje leksikalne praznine med izhodiščnim in ciljnim jezikom. Ena od najpomembnejših ugotovitev je, da v primeru, ko ustreznosti ne moremo doseči na ravni leksema, lahko pa jo dosežemo na ravni celotnega sporočila, leksikografi lahko posežejo po zgledih rabe. Poudariti moramo, da morajo biti zgledi rabe v dvojezič- Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij260 nem slovarju obvezno prevedeni v ciljni jezik. Če zgledi niso prevedeni, uporabnik slovarja ni opozorjen na problem neustreznosti, dvojezični slovar pa ne opravi ene od svojih glavnih nalog, torej ne prikaže nazorno, kako dva različna jezika funkcionirata v vsakodnevni rabi. Vsekakor se moramo strinjati s Gouwsom (2002: 208), ki pravi, da igrata kotekst in kontekst pomembno vlogo pri zagotavljanju optimalnega pridobi- vanja informacij v dvojezičnih slovarjih, saj se leksemi vedno pojavljajo s svojimi ko- lokati, zaradi česar lahko pričakujemo, da se bodo ti pojavili v podobnem kotekstu ali kontekstu, kar vpliva na način, kako se uporabljajo v govorjenem in pisnem besedilu. Odsotnost slovarskih ustreznikov leksikografi v ASS nadomestijo tako, da uporabijo prevedene zglede rabe, kar lahko ocenimo kot ustrezno, zlasti če želimo, da slovar funkcionira kot učinkovito sredstvo komunikacije. Viri in literatura Arleta Adamska-Sałaciak, 2006: Translation of Dictionary Examples – Notoriously Unreliable? Atti del XII Congresso Internazionale di Lessicografia, Torino, 6–9 settembre 2006. 1. zv. Ur. E. Corino, C. Marello, C. Onesti. Alessandria: Edizioni dell’Orso. 493–501. --, 2010: Examining Equivalence. International Journal of Lexicography 23/4. 387– 409. --, 2011: Between Designer Drugs and Afterburners: A Lexicographic-Semantic Study of Equivalence. Lexikos 21. 1–22. --, 2013: Issues in Compiling Bilingual Dictionaries. The Bloomsbury Companion to Lexicography. Ur. H. Jackson. London, New Delhi, New York, Sydney: Blooms- bury. 213–31. Ali M. Al-Kasimi, 1977: Linguistics and Bilingual Dictionaries. Leiden: E. J. Brill. Beryl T. Sue Atkins, 1992/1993: Theoretical Lexicography and its Relation to Dicti- onary-Making. Dictionaries 14. 4–43. Beryl T. Sue Atkins, Michael Rundell, 2008: The Oxford Guide to Practical Lexi- cography. Oxford: Oxford University Press. Mona Baker, 2011: In Other Words: A Coursebook on Translation. 2. izd. Abingdon: Routledge. Florian Coulmas, 1981: Conversational Routine: Explorations in Standardized Com- munication Situations and Prepatterned Speech. Haag: Mouton. Anthony Paul Cowie, 1988/2013: Stable and Creative Aspects of Vocabulary Use. Vocabulary and Language Teaching. Ur. R. Carter, M. McCarthy. London, New York: Routledge. 126–39. Margaret Deuter, Jennifer Bradbery, Joanna Turnbull (ur.), 2015. Oxford Advan- ced Learner’s Dictionary of Current English. 9. izd. Oxford: Oxford University Press (OALD9). Rufus H. Gouws, 2002: Equivalent Relations, Context and Cotext in Bilingual Dicti- onaries. Hermes: Journal of Linguistics 28. 195–209. Reinhard Rudolf Karl Hartmann, Gregory James, 1998: Dictionary of Lexicography. London, New York: Routledge. Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Ustreznost na ravni sporočila 261 Shuqin Hu, 2010: Context of Situation in Translation. Journal of Language Teaching and Research 1/3. 324–26. Jane Rosenkilde Jacobsen, James Manley, Viggo Hjørnager Pedersen, 1991: Examples in the Bilingual Dictionary. Dictionaries: An International Encyclope- dia of Lexicography, 3. zv. Ur. F. J. Hausmann idr. Berlin: de Gruyter. 2782–89. Hilary Nesi, 2014: Dictionary Use by English Language Learners. Language Tea- ching 47/1. 38–55. Bo Svensén, 2009: A Handbook of Lexicography: The Theory and Practice of Dicti- onary-Making. Cambridge: Cambridge University Press. Ada Vidovič Muha, 2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. 2. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Alenka Vrbinc, Marjeta Vrbinc, 2016: Illustrative Examples in a Bilingual Deco- ding Dictionary: An (Un)Necessary Component?. Lexikos 26. 296–310. Herbert Ernst Wiegand, 2002: Equivalence in Bilingual Lexicography: Criticism and Suggestions. Lexikos 12. 239–55. --, 2005: Äquivalenz, Äquivalentdifferenzierung und Äquivalentpräsentation in zwe- isprachigen Wörterbüchern: Eine neue einheitliche Konzeption. Symposium on Lexicography XI. Ur. H. Gottlieb, J. E. Mogensen, A. Zettersten. Tübingen: Max Niemeyer. 17–57. Ladislav Zgusta, 1971: Manual of Lexicography. Praga: Academia; Pariz, Haag: Mo- uton. Ekkehard Zöfgen, 1991: Bilingual Learner’s Dictionaries. Dictionaries: An Inter- national Encyclopedia of Lexicography. 3. zv. Ur. F. J. Hausmann idr. Berlin: de Gruyter. 2888–903. Andreja Žele, 2014: Slovar slovenskih členkov. Ljubljana: Založba ZRC. --, 2015: Slovar členkov kot živa vez med besedilom in slovarjem. Slavia Centralis 8/1. 16–21. Summary The article examines the treatment of absence of dictionary equivalents at word level in a decoding English-Slovene dictionary (ESD) which has not been published yet. The authors focus on the cases that can be decoded neither by a descriptive equivalent nor by a loan word. The study whose findings are presented in this article concentrates on the use of the hash sign, which implies no equivalence at word level. However, if the untranslatable SL lexical item is used in an example illustrating its use, it can be rendered in the TL, which means that equiva- lence is reached at the level of the entire message. The entire dictionary was taken as a base for extracting cases of this type of equivalence. The total number of hash signs used in the ESD is 92, but closer observation shows that one and the same entry can contain more than one hash, which means that hash signs are found in 41 lemmata. A hash sign can mark the absence of equ- ivalence for one or, in some cases, several senses of the lemma, phraseological unit, or — in the case of verbal lemmata — multi-word verb. Detailed results are presented by parts of speech of the lemmata, starting with a numerical analysis, and by an analysis of the content of the illustra- tive examples. This is followed by a detailed discussion of the form of the illustrative examples Slavistična revija, letnik 65/2017, št. 2, april–junij262 (full sentence, partial sentence), lemmata that express pragmatic meaning in the SL, the number of SL senses included under one sense with a hash in the ESD, and examples combining lexical and grammatical characteristics. One of the most important conclusions is that, if equivalence cannot be achieved at word level but is possible at the level of the entire message, the problem can be resolved by including translated examples of use. This can be considered appropriate if the dictionary is to function as an effective communication tools.