Postn.na plačana v gotovini Leto I. V Ljubljani, v torek, dne 2. aprila 1929. Št. 15. Posamezna številka 1 Din Izhaja vsak ponedeljek Tjutraf I/redu šivo: Kopitarjeva ul. št. eilil Te efon št. k OSO, Inierurban 2050 Rokopisi se ne vračat o Posamezna št. 1 Din, mesečno, če se sprejem u Ust v upravi, naročnina 4 D n. ni. dom In po pošti dostavljen Ust S Din. Celoletna naročnina 5O Din, polletna 2S Din, četrtletna 13 Din. lnserail po dogovoru l/prava: Miklošičeva c. S (pavli/on) Postni ček. račun, Ljubljana 25.279 Tele/on štev. 3030 Redukcija ministrstev izvršena Ministra dr. Krulj in dr. Alaupovič stavljena na razpoloženje, dr. K'.:manudi min. brez portlelja Belgrad, 1. aprila. (Tel. »SI. Listu«.) Ker se z novim zakonom o vrhovni državni upravi ukinjajo ministrstva za narodno zdravje, za ve-ro in pose, je Nj. V. kralj podpisal danes ukaz, s katerim so dr. Uroš Krulj minister za naro^n«. zdravje in dr. Alaupotič, minister za vere stavljata na razpoloženje, poš:ni mini ter dr. Kumanii.li pa so imenuje z ukazom od istega dne za ministra brez portlelja in ra zastopnika zunanjega ministra. Dr. Alaupotič se 'to vrnil na svoj prejšnji položaj podpredsednika državnega sveta. Na razpoložojen so postavlja dr. Dušan Lrtica, ker so v finančnem ministrstvu ukinja pod-tajniško mesto. Novi zakon o vrh. dri. upravi Ministrstva za vere, pošte, narodno zdravje in agrarno reformo odpadejo - Odgovornost ministrov Belgrad, 1. aprila. (Tel. »Slov. listu«.) Včeraj dopoldne je bila v kabinetu jusličnega ministra kratka konferenca med predsednikom vlade in justičnim ministrom. Pred to konferenco pa sta bila pri dr. Srskiču ministra dr. Krulj in dr. Alaupovič. Po konferenci je odšel predsednik vlade general Živkovič na dvor, kjer je kralju predložil v podpis zakon o vrhovni držav-ni upravi. Nj. Vel. kralj je predloženi zakon podpisal. Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave našteva v §. 1. število novih ministrstev. Odpravljajo se Štiri ministrstva in to: ministrstvo za vero, agrarno reformo, narodno idravje in pošto. Še nadalje ostanejo ministrstva: za notranje zadeve, pravdo, prosveto, vojsko in mornarico, zunanje zadeve, železnice, javna dela, kmetijstvo, trgovino in industrijo, gozde in rude ter socialno politiko. Versko ministrstvo se združi z justičnim, ono za agrarno reformo s kmetijstvom, poštno x ministrstvom za javna dela in ministrstvo za narodno zdravje z ministrstvom za socialno politiko, ki se bo odslej zvalo: ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Dalje našteva v §g 2. in 3. delokrog ministrstev. Direkcija voda pride iz kmetijskega v gradbeno ministrstvo. Direkcija za gradnjo železnic pride iz železniškega ministrstva v gradbeno. Projektiranje novih železnic se bo vršilo v sporazumu z železniškim ministrstvom, melioracijska dela pa v sporazumu s kmetijskim. Iniciativa za gradnjo pristanišč pripada železniškemu ministrstvu, dočim bo načrte in delo izvedlo gradbeno. Državna statistika se preloži v predsed-ništvo vlade. Ravno tako tudi splošna poročevalska služba (presbiro). Predsednik vlade bo s posebno uredbo določil število oddelkov (direkcij in generalnih direkcij) v vseh ministrstvih. Ministri pa bodo, vsak za svoj resor, z uredbo predpisali število in delokrog odsekov, referatov, število mest in položajev, kakor tudi kvalifikacijo za vse osobje v ministrstvu (sistemizacijo položajev). Državna tajništva se odpravijo. Pri ministrstvih more biti mesto: prvega pomočnika (I. 1) in pomočnika (L 2). Nobeno ministrstvo ne more imeti več ko enega prvega pomočnika. V § 4. pravi, da se morejo ministrstva ustanavljati, spajali ali ukinjati samo s kraljevim ukazom na predlog predsednika ministrskega sveta. 600 novih podporočnikov Belgrad, 1 apr. (Tel. »SI. Listu«.) Danes je Nj. V. kralj podpisal uikaz, s katerim se 600 absolventov vojne akademije v Belgradu postavlja za podporočnike. Z ozirom na to se je vršila v dvoru velika slovesnost. Vsi absolventi so prikorakali z godbo na čelu v dvor. V starem dvoru so se postavili v slavnostno dvorano točno ob 11 v trisi.ope. V spremstvu maršala dvora Dimitrijeviča je prišel kralj z vso kraljevo rodbino. Upravnik dvora, general K o s t i č, je kralju javil raport. Nato je Nj. V. kralj zaklical mladim častnikom: »Pomagaj Bog, junaki!« Tedaj je upravnik dvora Kostič imel govor, v katerem je podčrtal važnost prestopa častnikov v poveljniški del vojske. Kralj je podaril sabljo najboljšemu gojencu, konjeniškemu podporočniku Vladimirju j Stanojeviču. Obenem mu je čestital na doseženem uspehu. Prav tako je čestital vsem drugim in jim želel uspeha pri njihovem delu. General KosCič je v svojem govoru čestital novim častnikom ter zlasti poudaril pomen trenutka, ko so poslali oficirji, da služijo pod vrhovnim poveljstvom Nj. Vel. kralja domovini. Preiskava o zagrebškem atentatu brez rezultata Zagreb, 1. apr. (Tel. »SI. Listu«.) V preiskavi glede umora Šlegla ni nastopil noben nov trenutek. Reči se mora, da je kombinacija z Metesijem propadla, ker se mu je popolnoma posrečilo dokazati, da ni v nobeni zvezi z atentatom. Enako je z Rapajičem. Mnogo upanja je, da bo dokazal svoj alibi. Zafo se bo morala preiskava obrniti v drugo smer. Pričakuje se, da bo nekaj jasnosti prinesla aretacija nekega profesorja, bivšega časnikarja. Po nekih informacijah pa tudi od te strani ni pričakovati nobenega rezultata. Javnost pričakuje z veliko napetostjo rezultate preiskave. Policija je zelo rezervirana in ne daje javnosti nobenih obvestil. Roji v Mehiki Velika zmaga ustašhega generala Escobar a Nowyork, 1. apr. (Tel. »SI. Listu«). Hudi boji so se vršili v soboto zvečer in v nedeljo v južnem delu države Chiahuahua med vstaši in vladnimi četami pod poveljstvom generala Callesa, oziroma generala Almofona. Dočim se je vladnemu generalu Almofonu posrečilo, v soboto zvečer po krvavih bojih odbiti vstaše, se zdi, da se jc v nedeljo bojna sreča obrnila in je general Escobar po deseturnem boju blizu Escalona dosegel veliko zmago nad vladnimi četami, ki so imele tu 400 mrtvih in izgubile 1500 ujetnikov. General Escobar, o katerem se je že poročalo, da se je umaknil v Jimenez, je v soboto zvečer nenadoma pre- grupiral svoje čete in zapletel generala Callesa v krvav boj, v katerem je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih. Vstaši so sestrelili eno letalo vladnih čet, dočim je drugo uteklo, vendar pa je bil opazovalec lega letala ranjen in je umrl. nesreča v belgijskem rudniku 28 rudarjev ubitih, 14 ranjenih Bruselj, 1. aprila. (Tel. »SI. Listu«.) V novo otverjenem premogovniku v belgijskem Limburgu se je pripetila v soboto zvečer težka nesreča po eksploziji plinov, ki je zahtevala 36 smrtnih žrtev in 14 ranjencev. Pri rečeval- j nih delih sta se ponesrečila še dva delavca. I ker se je udri rov, v katerem so /goreli leseni I stebri, ki niso mogli več vzdržati pritiska zem-i lje. Preiskava je dognala, da je nastala eks-| plozija radi nepravilnega zažiganja strelov v globini 658 metrov, neposredno preden so se imeli izmenjali delavci. Eksplozija je povzročila 55 metrov dolg plamen. Cl. 15. pravi, da so ministri odgovorni kralju. Kralj more obtožiti minis:ra r - -1 i kršit- ' ve po veljavnih zakonih, če so ministri prekršili zakon v službi. Za šilsodo, ki jo ministri napravijo s kršitvijo zakona, odgovarjajo državi. Po § 16. se morejo ministri obtožiti v teku svojo službene dolžnosti ter še pot let po odstopu. V vseh slučajih, za katere minister odgovarja, se kaznuje po odredbah posameznih zakonov. Zadenejo jih kazni, ki jih ti zakoni določajo. Za dejanja, za katera ni kazni po obstoječih zakonih, se minister kaznuje z zaporom do pet let. Minister, ki bi bil obsojen na zaporno kazen, zgubi sposobnost za javne službe za dobo pet let, računajoč od časa, ko je presleJt ali bil oproščen kasni. Po § 18. je minister odgovoren >idi civilno za škodo, ki jo je prizadejal dr^vi. Predsednik kasacijskega sodišča jc obenem predsednik državnega sodišča. Dokler se ne sestavi posebno kazensko sodišče za celo državo, vrši predsedniške posle državnega sodišča predsednik kasacijskega sodišča v Belgradu. Tajniške posle pa opravlja glavni tajnik državnega sodišča. Če je pa ta zadržan, pa prvi tajnik kasacijskega sodišča. Ta zakon stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. Potemtakem ni roka za likvidacijo, temveč ! se bo to pričelo izvajati takoj po objavi zakona. Nov slovenski lisi na Goriškem »Prager Presse« poroča«: Potem, ko so italijanske oblasti ustavile list »Goriška straža« v Gorici, je bivši slovenski poslanec Besednjak pri oblasteh zaprosil za dovoljenje, da prične izhajati nov slovenski časopis »Novi list«. Osrednje oblasti so privolile k izhajanju »Novega lista«. Novi časopis bo izhajal enkrat na teden v Gorici in se tiskal v Katoliški tiskarni. Tn koncesija jo znači' n simpton za učinkovanje lateranske pogodbe. Pogajanja z Romunijo Belgrad, 1. aprila. (Tel. »SI. Listu«.) Dno 8. aprila se prično v Belgradu pogajanja z Romunijo za ureditev obmejnih prometnih, tarifnih in drugih vprašanj. Predsednik delegacije jo dr. Bakotič, člana sla dr. Erhatič in Staša Pelivanovič. §ef romunske delegacije je romunski poslanik na našem dvoru Filodor. Iz Bukarešto pride strokovnjak-izvedenec za pogajanja. V zunanjem ministrstvu so vršijo pripravo za to (konferenco. Pred rekonstrukcijo Baldwinove vlade London, 31. marca. (Tel. »Slov. listu«.) Po hudih notranjih borbah v konservativni stranki med desnim in levim krilom stranke j« sedaj prišlo do sporazuma o nastopu konservativne stranke pri prihodnjih volitvah. Najvažnejše točke sporazuma so: carinska zaščita se razširi v korist industrije polfabrika-tov (železa, jekla, volne in lesenih izdelkov). Dohodki iz novih carin naj služijo za zgradb« velikih stanovanjskih kolonij v delavskih okrajih Londona in večjih angleških industrijskih mestih. Kakih štiridest dni pred novimi volitvami se bo izvršila v vladi znatna sprememba. Stanovanjski minister Neville Chamberlain in finančni minister Churchill zamenjata svoja portfelja. Ostala skrajna desničarska ministra: mornariški minister Brid-geman in notranji minister Hicks izstopita iz ožjega Baldwinovega kabineta, ki hoče na ta način pridobiti simpatije volilcev. Ameriški veleposlanik v Parizu umrl Pariz, 1. apr. (Tel. »Slov. Listu«.) V ne. deljo zvečer je nenadoma umrl ameriški veleposlanik v Parizu sir John Herrick. Bil je bolan na naduhi in se je pri pogrebu maršala Focha prehlad i 1. Bil je slar 75 let. Vsi pariški listi so ga opisovali kot neomajnega prijatelja Francozov. Predvsem ga hvalijo radi tega, da se je 1. 1914. branil zapustiti Pariz, ko je francoska vlada zbežala v Bordeau\. Izjavil j©, da se hoče protiviti nemški invaziji v Parizu, češ da pod gotovimi pogoji več koristi mrtev poslanik kakor živ. Komunistični upori na Kitajskem Sangaj, 27. marca. (A.) Iz več provinc prihajajo poročila o komunističnih uporih kmetov, Najmočnejše je komunistično gibanje v Fuhienu, Kjangli in Kvantungu, kjer so ple-nitve na dnevnem redu. Železniška proga v Nanilung je najstrožje vojaško zastražena. Nan-kinška vlada je prepovedala vso shode 111 ae-monsCratije ter tudi vsak štrajk. Priprave za Zoguevo kronanje Rim, 1. aprila. Dr. podtajnik Grandi bo v krat! iem odpotoval v Tirano, da se sporazume z albansko vlado o svečanostih ob priliki kronanja kralja Zogua. Po kronanju bo kralj Zogu obiskal razne evropske prcistolice in najprej Rim. Številne avtomobilske nesreče v pariški okolici Paril, 1. apr. (Tel. »SI. Lislut.) O velikonočnih pra/niikik so prvič napravili Parižani številno izlete v okolico z avtomobili. Pri tem je bilo mnogo nesreč. Staiisiika poroča, da je bilo med prazniki 14 avtomobilskih nesreč, pri katerih je bilo !) osel) ubitih, 45 pa ranjenih. Stran 2 Ameriški vzgled Ameriko so odkrili po vcjni: Ko je Evropa zapravljala svoje moči v izopujočih vojskah, ko so carinske nuje posiale vedno bolj nepre-siopne, ko je vse stremelo v Lvropi za nacionalno zaokroženim gospodarstvom, jc Amerika v hitrem tempu napredovala in ko so Evropejci po vojni prišli v Ameriko — ne kot zavezniki, ne ket premaganci — so odkrili, da se je Amerika ogromno razvila. Statisuke so hitro to tudi potici: le. Pa ne samo kvantitativno, da se je vrednost narodnega premoženja podvojila, da je Unija pestala upnik sveta, da je njena produkcija narasla, tudi kvalitativno v socialnem pogledu je marsikje prišla ""prej. Kes je, da so delavske mezde v Ameriki najvišje, pa' tudi noben drug delavec na svetu ne gara tako kot ameriški. Njegov socialni položaj pa tudi ni enak onemu evropskega tovariša. Že bolj kot drugje, se občuti v Ameriki razlika med bogatim in revežem. Ne toliko na zunaj, saj ima ameriški delavec kolikor toliko udobno življenje, airpak vse kaže, da bo socialni boj v Ameriki ostrejši kot drugje, ko se bo prepad vedno bolj večal. To kaže vsa smer današnjega razvoja ameriškega gospodarstva. Zlasti so si po vcjni vzeli Nemei k srcu nauke, ki so jih videli praktično izvajati v Uniji. Neki Amerikanec, ki pezna Ne\vyork tako dobro kot Berlin, pra-i, da je tempo berlinskega poslovnega življenja pcsial skero hitrejši kakor tempo njujerškega. Življenja in prometa je sicer v New Ycri.u več kakor v Berlinu, sai ima tudi New Vcrk par milijonov več ljudi kakor Berlin, toda način dela je postal v Beiiinu že hitrejši; vse se peha in ne najde minute odmora. Zato pa posoja vse bolj površno, nervozno in dostikrat za velike posle nesposobno. Hitrost v opravljanju peslev se vedno bolj veča in prehaja v pretirane dimenzije, zato se razumljivo pojavljajo glasovi, ki upravičeno svare pred tem blazr.lm tempom. Cim bolj hite, tembolj površno je delo; pa se dogajajo »nesreHc« kaker pri avtcmobillsiu če hoče preveč hitro voziti. Tudi pri nas so mnogim vzor ameriške razmere, toda kakor Nemci, tako bomo gotovo tudi mi uvideli, — še tem bolj, l.cr smo majhen :.rcd — da se ne da vsega privzeli k nam. ki so jih na najrailič-'.ii r.rčemu neredu, tako /SLOVENSKI LIST«, dne 2. aprila 1929. Spremembe orožniškega zakona Tri orožniške kategorije - Nove plače - Določbe o dokladah nai Kakor mnogo d.ugi, nejše nt čine 1 eleli vccpl se tudi tu lalko zgedi — fiael.o. Danes ima Amerika za ecbej ves drugačen gospodarski in socialni razvoj lrl.cr mi, ki hočemo scd:j skro ves ta razvoj enostavno preskočiti. Pa tudi predpegeji ameriškega rrz-vc a so bili drugačni: c.rcmni zakladi srcvin, ogromni prcslcr med Atlanlskrn in Tik'm o e-anem, r.ikjer carinskih, zgodovinskih, kulturnih mej, novi ljudje brez preteki eti; pri nas pa je vse drugače. Zato la' ko pri rmenkaniza-ciji marsikje dcžlvlma flccko, te ne izpremeni- ksj drugega Cij konkretno ii.j temeljilo predpogojev in ti Ali cla preidemo na n stvar: r.a industrijo naše dežele. Pri nas se velel«d.'slrlja nc m Te tr.l.o razviti lrkor v Ameriki. Samo kaka l il ev vici mi v s..k s"mo ia;nr_te in vsi :vc:,aka je pcu.eljc, u ti se lahko p-slavilo ti: .li v Ar. . !.o. Pri rrs tu Ji lastniki industrije nlao ne.ld.ii ljudje: ali vežka nrsa pcpolncma neznanih delnic-a.i pa šefi, ki s.cro ržkoli r.c vidijo pedj če to ra v nJem, pridejo z r izbranci. Pri n..s so majhne smo bolj blizu. V marsikaterih tovarnah so že uvedli racionalnejše delo, pa r.iso dcsc. li (vsaj relativno) ameriških rezultatov. Vzem mo samo n. pr. pr- ;r. Tri istih strojih znaša produkcija nemškega delavca okoli ICO ton kuno, pri nas pa okoli 10 tcn. Vsi praktični p.elzkusi so pc : a-zali, da se sl:er da iz našili delavcev več izčrpati kakor dosedaj, ampak še deleč smo cd številk v drugih državah. Takega ter?a dela, ki izčrpava človeka popclncra, ne prenesejo naši ljudje in tre!a bo še let, da bomo naš tempo vzdignili saj za 50 edstekov, pa še daleč ne bomo konkurirali na svetu z nfš-im tempom dela. še ena važna plat, ki io pa racionalizatorji v industriji, pa tudi drugod redi pezabljajo, je pa tale: čc zab.tevaš več dela, poskrbi tudi za boljše vzdrževanje in tudi povečanje delovne sile (gr bo materialistično p-vedrino/. Mnrsž kak naš podjetnik misli s mo racionalizirati podjetje in pr tesniti iz nJega več dobička r.c pomisli, pa da hitrejši, cz. točneje povedano izčrpnejši tempo dela nujno zaliteva tudi več plače, ker se ne ch vzdižeti rekordov ob par žlrah seka ali zelja, ampak m ra delavec trdi več porabiti za ohranitev svoje de-ovne sile. Tako se dogaja, da jim opešavajo delavci, ki ne vzdrže pri vedno bolj rastoči mehanizaciji dela brez vedno bclj rastoče meade in v tern delavčeve udobnosti (v prostem času namreč). Sicer z ene strani samo prlvatnc-gcspodarski problem racionalizacije postaja vedno bolj r.a-rcdr.c-gospc 'arski problem in s tem tudi socialni. Pri takih problemih pa ne zadostuje več gcla kalkulacija podjetnika, koliko bo več neslo, ampak postajajo vedno m čnejši tudi drugi interesi. Zato se na racionalizacijo ali bolje rečeno amerikanizacijo (v Ameriki racionalizirajo, pri nas pa amerikanizirajo) v gospodarstvu ne da gledati samo pritrjevalno, ampak je treba premisliti, da ni vsako seine za naše njive, ki z napačnim semenom posejane ne fcedo dale nikakerra sadu. Seveda nismo rekli, da je treba v»e zavreči, kar prihaja cd drugod, ampak uporabi se naj samo tisto, kar je za nas in za naše razmere dobro. P. Nj. Vel. kralj je podpisal uredbo v zakonu o orožništvu, ki je bila objavljena v »Službenih Kovinah«. Člen 4, eden nazvažnejših določa: Osnovna plača orožnika se deli v tri službene kategorije, vsaka kategorija pa na deset stopenj: Narednik I razreda: 1. stopnja 2700 Din, 2. stopnja 3000, 3. stopnja 3900, 4. stopnja 4500, 5. stopnja 5100, 6. stopnja 5700, 7. stop-liia 6300, 8. stopnja 6900, 9. stopnja 7620, 10. stopnja 8580 Din. Narednik II. razreda in podnarednik: 1. stopnja 2400 Din, 2. st. 2880, 3. st. 3360, 4. st. 3840, 5. st. 4320, 6. st. 4800, 7. st. 5280, 8. st. 5760, 9. st. 6240, 10. st. 6180 Din. Kaplari in stalni orožniki: 1. st. 2100, 2 st. 2460, 3. st. 2820, 4. st. 3180, 5. st. 3540, 6. st. 390,1, 7. st. 4260, 8. st. 4260, 9. st. 4980, 10. st. 5240 Din. Za določanje stopnje osnovne plače ?3 računajo vsa leta priznane službe po efektivnem trajanju, ki se računajo tudi 7.a pokojnino. Po dosegi najvišje stopnje osnovne plače pripada orožniku za ves čas nada1jne7a službovanja njegova najvišja osnovna plača, povečana s 15 %. Ta poviček se računa za pokojnino samo onim. ki imajo 35 let efektivne Blužbe. Za vsako stopnjo osnovne plače traja služba tri leta, po tem roku dobi orožnik avtomatsko plačo prve višje stopnje. pri prehodu \? ene v drugo kategorijo se računa'0 za določanje stonnje prejšnja odsHižena leta. Plača pripravnega ter začasnega orož-n'ka in oroani'ui ka 'rovca s° deli na osnovno i:i po'ožajno plačo. Tem se daje kot plača: Pripravnemu: 27C0 Din letno začasnemu: 2100 Din le'no kadrovcu: 1800 Din letno. Pripravni in začasni oro/,n!ki se pri pre-vedeniu v stalne orožn; e razvršJajo po odgovarjajočih stopnjah osnovne plača brez ozira na odredbe četrtega odstavka te^a člena. Položajnc plače za posamezne čine znašajo letno: Narednik I. razreda 3000 Din, narednik I. razreda po 4 letih 4°00 Din. Narednik II. ra.arcda 1080 Din, narednik II. razreda po 4 letih 2100 Din. Podnarednik 144« Din, ka-p'ar v prvih 12 letih službe 1030 Din, po 12 le' h 1411 Din. SHni orožniki 960 Din. Redna ftanarina le.no: Naredniku 1. razreda v prvih 15 letih službe 1200, po 15 letih j 1500 Din. Naredniku II. razreda in podnared-nji vi v prvih 15 letih službe 1020 Din, po 15 letih 120') Din. Kapl-ru in stalnemu orožniku v prvih 15 letih 900 Din, po 15 letih 1020 Din. Mini. tr. ki svet more za kraje, k jer so ' rtajemnne stanovanj izre !no visoke, povečali redno stan-riro. Z ozirom ra to, se kraji do'? na tri r zre 'c: v prvem razredu se rodna najoir.nina pcve2n za 30v drugem za 20>«J, v tra:'em z:i 101Ž1. OHenjarm podoaslni cm, kaplarem in I orodni' o n ne -r pada stanarina, k.dar stanu-! jejo v državnih ali cd države najetih poslopjih. C3 je tu'i žairi državna wsl«ž'-<»nka v istem kraju, jima skupaj pripada le ena stnit-ir..rl'"» in sicer vežja. V .-eni orožnišl.im podčastn'k~an kapla- rtm in stalnim orožnikom pripada doklada za aktivno slu/>o v orožništvu, brez ozira na čin sicer: Do dovršenih 5 let službe 600 Din letno, od 6 do dovršenih 10 let službe 720 Din letno, od 11 do dovršenih 20 let službe 840 dinarjev letno, po 20 letih službe 960 Din letno. Pripravni orožniki nimajo pravice na to do-klado, dokler ne postanejo stalni orožniki. Ta doklada na službo orožnika raste avtomatsko. Posebna doklada na draginjo, dokler traja draginja življenskih potrebščin, se bo dajala po posebni odločbi ministrskega sveta. Družinske doklade (za ženo, zakonske in pozakonjene otroke) se bodo dajale po uradniškem zakonu in zakonodajni odločbi o dra-ginjskili do' ladah. Za posebno naporno službo v posameznih oblasteh more ministrski svet odrediti specialno doklado vsem orožnikom. Orožnikom dvorske orožniške čete se bo dajala brez ozira na čin posebna doklada za nabavo oble1 e v znesku 720 Din letno. Osnovna in položajna plača, stanarina, doklada na aktivno službo in draginjska doklada se računa v mesečnih zneskih prvega dne meseca, ki nastopi ter preneha koncem meseca, v katerem je nastala sprememba. Ob vstopu v službo tečejo prejemki od dneva nastopa dolžnosti. Člen 5. Člen 108. se spreminja ter se glasi: Oženjeni orožniki, ki so aktivni podčastniki, sprejemajo po 6 kubičnih metrov drv letno. To velja tudi za aktivne podčastnike-vdove, al o imajo zakonske ali nezakonske otroke, ki jih sami vzdržujejo. Član ti. Člen 109. se spreminja ter se glasi: Orožniku prenehajo prejemki v slučajih: a) ko umre, b) če je odpuščen iz službe, c) če pobegne, d) če je poslan na daljši dopust, kot to predvideva člen 112. orožniškega za-koa,a. V tem slučaju oženjeni orožniki ne izgube pravico na drva, c) če orežnik prestaja zaporno kazen do 12 mesecev jx> odločbi so-dišž'a, prejema neoženjeni 25%, oženjeni pa 50 % vseh svojih denarnih prejemkov. Za ože-nienega prejema pripadajočo količino drv njegova družina. Ti zadržani prejemki se izplačajo dotičnemu orožniku, ako je po sod-nijski odločbi izpuščen kot nedolžen, a! o je s sodnijsko odločbo rešen sodnega preganjanja, ako je izpuščen radi pomanjkanja dokazov in ako je njegovo dejanje amnestirano, f) kadar se orožnik zdravi, ali je v preiskavi ali rra sodišče preganja, pa se zagovarja v svobodi, prejema v.se svoje prejemke, g) kadar orožnik odgovarja za poravnavo škode držav brez ozira na to, Če -e zdravi, če je v preiskavi ali ni in če jc sploh v zaporu, določa pristojni izdajatelj nareib o poravnavi škode ali o doplačili v izmislil in predpisih o tem. Člen 7. V členu 110. se dodaja nov od-stave'-, |.-i se "lasi: Oro"i' i, k"kor tudi člani njihovih dru-ž'n, nnajo pravico do brezplačnega zdravljenji in brezplačnih zdravil, kadar se zdravijo doma, za orožnP e pa je se preskrbljeno za bivanje in zdravljenje v kopališčih, sanatori-iih in dru ;h 1 limntsl ili krajih v državi al denarna pomoč pol poboji, ki jih predpisuje minister za notranje zadeve. Praga Zadnji dan za znižane cene 9. aprila odpotuje br. župnik Halner v Prago, da končno uredi vse potrebno radi prevoza, prenočišč, prehrane in drugega. Ob tej priliki mora na vsak način vedeti točno število naših udeležencev, za katere naj preskrbi potrebne ugodnosti in znižanja. 8. aprila je torej zadnji dan, ko se lahko javiš po znižani ceni. Pismena prijava in pošilja lev prvega obroka morata imeti poštni žig najkasneje od 8 a p r i 1 a. Kdor se javi po 8. aprilu, plača polno ceno. Cene za iz let v PfflJjo Znižana cena: III. razred (telovadbi) 650, 'netelovadcil 750 Din. —■ II. razred (v kenviktu) 1050 Din. — II razred (privatno) 1150 Din. — II. razred (hotel) 1350 Din. Polna cena: TL razred (telovadci) 700 Din, 'netelovadci 875 Din. — II. razred (v konviktu) 1250 D;n, — II. razred (privaino) 1350 Din. — II. razred (hotel} 1550 Din. Pripravljalni odbor. 23. 6. zapusti papež prvič Vatikan Milan, 1. aprila. (Tel. >S1. Listu::.) Kakor so danes potrjuje, bo papež Pij XI. ob priliki spominske slavnosli za sv. Ivana Krstuika dno 23. junija zapustil Vatikan in šel v lateransko baziliko. €erv 'iLtimpcmit pogojem tiri B iS 1 'rn a cerkev sv. Ane v Tirn icah pri !•*-• -t.: u jo poslala na veliko nc'lc'jo žrieV poi' a Kako je požar naeial, l.o i žko ugotovil, lo'a na-L-clj veije.no je. da Je kdo od. lun j '•' ili frn< v, ki so zvečer pri Irk a val i Av;e M- r j ., v;ci ]a'-l:o:. žlleno cigaretni ogorek z zvon a. ra a reho. To je tekom let obrm-tel mali, ki je bil sc aj prav suh in ga je ogorek zlahka vnel. Crez nekaj minut je bila vsa cer-kvc: a slieaa v plr.mcnu, med vr&čani pa js nra I al strahovit krik: -Gori! Cerkev go-il« Prebivalci so pritekli, mlajši fan je so pričali ple a.i pj žlebovih in lestvah, da bi požar po-ga; ii, toda trud je bil brezusp,žen. Požar se je činnialjo bolj širil. Farani so še vedno upali, da bo pogorela samo cerkvena streha in Ja bo cerkveni obok preprečil, da se ne bo požar razširil na cerkev s°mo. Toda tudi .o upanje je bila zaman. S reba je preg reh, euavo tudi obek in odpadajoči leseni deli so zanetili še cllar ter klopi, tako, da je bila vsa cerkvena notranjščina v plamenu. Požar so je razširil polagoma tudi na oba zvi nika. V nevarn sti je bil zlasti veliki zvon. Tu pa se ja pojavil reailec v osebi tunjiškega čuvarja zvonov, po domače aZotlerja«. Ta je ves čas in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo preprečeval, da bi se požar ra širil do gornjega dela zvonika, samo, da je obvaroval dragoceni zvon, ki bi se v ognju gotovo razsiopil. Razmeroma dokaj zgodaj v prihiteli v Tunjice kamniški gasilci ter so brž spravili na delo. Požar je ta čas zavzel že velikanski obseg in daleč nao' rog so ljudje videli odsev ogromnega ognja. Po dolgem in zelo napornem gašenju se je gasilcem posrečilo, da so vsaj deloma omejili in zadušili požar. Tlelo in kadilo pa se je še v ponedeljek dopoldne. Ko so včeraj vašarn: ogledovali, kaj je še ostalo od njihove ljubljene cerkve, so mo. i ali ugotoviti, da je pokonci samo še golo zi-dovje. Streha uničena, enako obod, oltarji, klopi in vsa notranjščina cerkve. Pogorel je tudi eden od obeli zvonikov. Škoda jc ogromna. Cerkev sv. Ane v Tunjicah je bila že zelo stara in zelo lepa. Bila je priljubljena b žja pot in je /ato poiriost ljudstva radi požara tem večja. Kdo bo petrol'eski diktator London, 1. aprila. Vedno bolj se govori o tem, da poslane bivši predsednik Združenih držav Coolidge ali pa general Persching >pe-trolejski diktator«, ki bt na podlagi sklepov svetovnega petrolejs' ega truata nadziral in upravljal vso svetovno petrolejsko produkcijo. Znani ameriški »kralj olja« Deterding je pred dnevi izrazil na nekem banketu, da so se veliki posestniki pelrolejskih delniških družb sporazumeli in da ne bodo več dopustili, da bi se »ropalo« pelrolejsko bogastvo. I Ugodnosti za udeležence konference v Bukarešti Belgrad, 1. aprila. (Tel. »Slov. Listu«.) Udeležencem mednarodne gospodarske konference v Bukareštu je prometno ministrstvo v Bif areštu dovolilo 25 odstotno vožnjo na vseh romunskih železnicah. Znižanje velja od 25. maja do 30. junija. Kongresa se udeleži minister Frangoš. Iz Bukarešia »e bodo delali izleti v razne smeri, ako da si bodo udeleženci ogledali središča romunskega gospodarstva. nem. romarjem Rim, 31. marca. (Tel. »Slov. listu.«) Papež je včeraj, na veliko soboto sprejel 1000 nemških romarjev iz Monakovega, Berlina, Dunaja, Dusseldorfa in Freiburga. Romarjem jo govoril papež v nemškem jeziku. Izrazil je svoje veselje, da more videti tako častno zastopane nemške in avstrijske katoličane. Papež je nato podelil romarjem apostolski blagoslov. S(resemann šc vedno v San Remu Milan, 1. apr. (Tel. »SI. Listu«.) Nemški zunanji minister dr. Stresemann se nahaja še vedno v San Remu, daj i poročajo francoske vesti, da je v Mentonu. V soboto zvečer je pri- ; redil v hotelu l?oyal: banket, katerega so sS64 udeležile številne osebnosti nemške kolonije v in mestni župan. Krati Boris ostane še v tufini Sofija. 1. aprila. (Tel. »SI. Listu«.) List aSofija« piše: Ia dobro poučenih krogov se zagotavlja, da bo kralj Boris ostal v inozemstvu najmanj do 6. aprila. Verjetno pa je, da se vrne žele v začetku maja. V vsakem slučaju bo pomenila njegova vrnitev radost za bolgarski narod. Irochi prorokuje vojno med Anglijo in Ameriko Pariz, 31. marca. (Tel. »Slov. listu«.) So-trudnik pariškega tednika »Pax« je imei to dni v Carigradu razgovor s Trockijem, ki je med drugim izjavil, da prav za prav ni vznemirjen radi usode Rusije, da pa je zelo pesimističen glede mednarodnega položaja. Opozarjal je na možnost velike vojne med Anglijo in Zedinjenimi državami Amerike, do katere zna priti radi ogorčene konkurenco ol eh držav na mednarodnem polju. Trocki sicer ne pove, kdaj bo ta vojna izbruhnila, zagotavlja pa, da bo antagonizem med obema velesilama obvladoval svet najmanj četrt stoletja. Franc o s1-, o-an slesho mr''ateV sivo Pariz, 1. apr. (Tel. »SI. Listu«.) Med prazniki so v Cr.imesu proslavili 25 letnico ustanovitve zve e med Francijo in Anglijo. Ko. za-j siopnik angleškega kralja se je udeležil slav-nesti vojvoda iz Connanghta. Kerriot je poslal samo pozdravno brzojavko, v kateri izreka željo, da bi prihodnja generacija proslavila 50-letnico te zveze, ki bi takrat postala bratska antanta, ki naj bi vedno bolj delovala a a osi-guranje miru v Evropi in na vsem svetu. Nove poijfjiofjsice Pariz, 1. aprila. (»Tel. »Slov. Listu«.) Kakor poroča komunistična »Humanite«. se gradijo sedaj v ladjedelnici v Le Havre tri veliko podmornice za Francijo, in sicer lipa francoske podmornice »Undine«, ki se je pri prvi poskusni vožnji po nesreči potopila ob portugalski obali. izpuščen VUtz Brcslau, 31. marca. (Tel. »Slov. listu.../ Vodja nemš, ega »Volksbunda« v Poljski Šle-ziji poslanec Ulilz, ki so ga poljske oblasti pred šestimi tedni aretirale, je bil včeraj prati kavciji 70.000 zlotov izpuščen iz preiskovalnega zapora v Katovicah. Kdaj se bo vršil proces proti Ulitzu, še ni znano. Ulitzeva afera je bila, kakor znano, med drugim tudi predmet debat pri zadnjem zasedanju Društva narodov. Stev. 15. >5IX)VENSKI LIST«, dne 2. aprila 1929. Ljubljanska Velika noc i Podpore za povzdigo šolstva v ljubljanski oblasti Že dolgo vrsto dni sem sije nnd Ljublja- j ho najlepše solnce- Pred Veliko nočjo so pa j Ljubi jančanje ugibali in se bali: »Ravno na i Veliko noč bo deževalo- Pa ni in oba praznika je bilo lepo. Iu gele včeraj okrog 4 ure je pričel rositi zelo skromen dežek, ki pa je prišel že prepozno. Ljubljančanom ni mogel nič več pokvariti. Na Veliko soboto popoldne je Ljubljana slovesno praznovala Kristusova vstajenje. — Procesije Vstajenja so se letos vršile v najlepši svečanosti in ob veliki soudeležbi občinstva. Kdor je gledal to množice ki so v soboto prisostvovale ali se udeležile procesije, si je moral priznati, da je verski čut zelo globoko vsidran. Posebne omembe je pa vredna procesija v Križankah, ki se je vršila v poznem mraku in ob vsem sijaju luči, umetnih ognjev, larnpijončkov ter ob zvokih godbe. Posebno lep je bil pogled na to procesijo z daljave, ko si videl le svetle luči, ki so obsevale veliko, gosto množico ljudi. Velikonočna nedelja je Ljubljani dala letos mnogo radosti. Svetel dan in svečano razpoloženje sta vplivala na vse iu ne samo na one damice, ki so se prišle pokazat na promenado v novih toaletah. Že nedeljsko dopoldne, Se bolj pa popoldne, je bilo docela v znamenju izletov. Pred pošto, pred Figovoem, na Marijinem trgu, povsod so svežega zraka željni ljudje oblegnli avtobuse, v katerih je vedno bila silna gneča. Koleslji, privatni avtomobili in motocikli so tudi odvozili lepo število izletnikov. Nasprotno pa je že na veliko nedeljo prišlo v Slovenijo in tudi v Ljubljano mnogo avtomobilistov it Hrvatske in Zagreba- Tudi iz inozemstva je prišlo na velikonočne praznike v Slovenijo mnogo avtomobilistov in motociklistov, zlasti Nemcev. Na železnici pa niso bili nič kaj zadovoljni 7. velikim prometom. — Dasi so bili vsi vlaki polni, so vendar pričakovali še ved". Tožili so, da so jim avtobusi in drusia prometna sredstva že prav nevarni konkurenti, posebno kadar so ceste lepe. Za čudo pa se niti ljubljanska zabavišča nieo mogla pritoževati čez slab obisk. Je bilo že tako, da je polovica Ljubljane odšla zi praznike na deželo, druga polovica pa si je privoščila obisk' v kinematografe in gledališča. >Pasi»on'. je bil tako obiskan, da so ga morali dajati kar dvakrat na dan. Nezgodna kronik« je tudi za velikonočne praznike bila v Ljubljani bolj suhoparna. V Trnovem so si fantje v soboto zvečer privoščili malo zabavo *er se prijiteljsko obstreljevali mod seboj s flober-tovkami. Eden. od njih je odnesel iz tega boja raiatno rano nu glavi. Včeraj dopoldne sta pri predoru na Martinovi ceMi trčila dva nabito polna avtobusa. Škoda je razmeroma znatna. (>d potnikov pa ni nihče poškodovan- Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti je nakazal m povedigo šolstva naslednje zneske: a) za nove šote: Mrzlava vas 20.000 Din, Zg. Šiška pri Ljubljani 15.000. Lipoglav in Javorje, občina Dobrunje za vsako po 25.000 Din, Sela pri Kamniku 20.000 Din, Gaberje pri Novem mestu 30.000 Din, občina Sv. Katarina nad Tržičein za šolo v Lomu 25.000 Din, za šolo v Zg. Dolini 15.000 Din; za šolo v Zaplani 30 tisoč dinarjev, škofja Loka 50.000 Din; b) za popravite šote: Reteče, občina Stara Loka 10.000, Šmarjeta na Dolenjskem 30.000 dinarjev, Tržišče 30.000 Din, Velika Dolina 25.000 Din, Mima peč 30.000 Din, Banja Loka 30.000 Din, Homec 10.000 Din, Studenec nad Krškem 15.000 Din, Šentgatard 10.000 Din, Šmarje pri Ljubljani 10.000 Din, Trata nad Skofjo Loko 10.000 Din, Velike Lašče 10.000 dinarjev, Zalog pri Komendi 20.000 Din, Leskove pri Krškem 10.000 Din, Studonec—Ig 10.00 Din, Brdo pri Lukovici 5.000 Din, Svibno Policijska kronika o velikonočnih praznikih tudi ni zabeležila kakega večjega dogodka, razen nekaj malenkostnih tatvin in goljufij. Pijancev pa je bilo oba dni ovadenih samo dvanajst. Na Stolu se je v nedeljo popoldne pripetila hujša nesreča. Družba zagrebških izletnikov se je podala na to goro in pri plezanju na strmo steno se je neki mladi Zagrcbčanki spodrsnilo, da je padla in se občutno poškodovala. Prepeljali so jo z večernim vlakom v Ljubljano, in tu jo je prevzel rešilni voz, ki jo je prepeljal v bolnišnico. pri Radečah 2.000 Din, Bučka 5.000 Din, No-menj 8.000 Din, Planina, okraj Črnomelj 5.000 dinarjev, Javorje nad Škof jo Loko 20.000 Din, Sela pri Šumberku 30.000 Din, Sv. Anton pri Rajhenburgu 25.000 Din. meščanska šola v Brežicah 25.000 Din; c) »a šolske vodnjake, vrtove, vrtne ograje, greniee, učiteljska stanovanja itd.: Jarše 1000 dinarjev, Št Lovrenc na Dolenjskem 3.000 Din, Morelj 1500 Din, Tretenik 2500 Din, Javorni-ski Rovt 3000 Din, Korin 5.000 Din, Skaružna 2.500 Din, Žalna 5.000 Din, D. M. v Polju 1000 dinarjev, Radeče 10.000 Din, Črnuče 5.000 Din, Zviroe 5.000 Din, Žužemberk 10.000 Din, Gor. Pimiče 2500 Din, Boolivaloka 3.000 Din, Kamna gorica 5.000 Din, Križe pri Tržiču 5.000 dinarjev, Šent Jernej 1000 Din, Šmartno pri Kranju 5.000 Din, Rakek 15.000 Din, Boatanj 2.000 dinarjev, Turjak 2.000 Din, Brezni ca 5.000 Din, BoEakovo 1.000 Din, Blanca ob Savi 5.000 Din, ] št. Jurij pri Grosupljem 2.500 Din, Veliki trn ; 2.000 Din, Kapele 10.000 Din, Lesce 1.000 Din. Madjari izumirajo Te dni se je vršit v Budimpešti kongres mad-jui škili babic. X« tem kongresu je predaval univerzitetni profesor Tauffer, ki jo izjavil, da je mad-jarski narod v veliki nevarnosti. Madjarska rusn, tuli Tauffer, izumira. 'Medtem ko »e naši sovražniki,«: je dejal profesor Tauffer dobesedno, >ra-pidrio množe, stalno pada število Mudjarov. V drugih državah pride na 1000 prebivalcev -10 do Ti) porodov, na Madjarskem pa je to Število znašalo I. 1927. le 25 na 1000, I. 1928. pa še manj. Ce pade to število na 19, se zna pripetiti, da bo madjarsko pleme v 60 letih izumilo. To slanje je povaročil sistem enega otroka.< Kadi le^a profesor dr. Tauffer poživlja babice, da se proti tej pojavi bore. Dalje js v svojem predavanju poudaril, da .ie Kreti uporabljati razna sredstva proti nosnosti in je ostro obsodil orie babice, ki vrše nedovoljene splave. Profesor Tauffer je mnenja, da Ce bi bile babice v boljšem malerijelnem položaju, poleni jim ne bi bilo trebi, do se bavijo s lemi prepovedanimi iu y.i< madjarski narod škodljivimi operacijami, da na ta način povečajo svoje dohodke. Babice bi morale vršiti propagando proti uporabi nedovoljenih sredstev proti nosnosti ter propagando proti sisleniu enoga otroka. Te be.iede profesorja, ki ga rf.. • <., - . ^ .T«*ipina tšriluir rodj. Lončar javlja u ime svoje, le u ime kcerke svoje Smitjke šriba-r svima rodjadnia i prijateljima tužnu vijest, da i m je neprežaJjenj i dobri supvug, odnosno otai; JOSIP SRIBAR .p«dar«ki upravitelj na vlastetinsbu Anke grofice J' l.«iiič u Novim Dtoriiua. dne 20. marta 1929 upodne itn kratke iu lesko bolesti, providjen svetotajstvima umira-jučih, u 52 godili i života izpustio svoju piemenitu dušu. Mrtvi ostatri dragog pokojnika bit če prevedeni dne 1- aprila o. g. u 9 dopodue iz bolnice milosrdnib '-eKlani u Zagrebu u Sv. Pavel pri Preboldu u Savinjski dolini n.i vjeuui počinak. Zadušuica če so održnli u žujnmj crkvi Sv. Pavlu pri Preboldu dne 2. aprila u 8 sati urijo podse, lsuse dobri, budi mu mitontiv. U Zagrebu, 30. marta 1929. vsi smatrajo za znanstvenika, zvenijo malo čudno. Kot glavni vzrok padanja rojstev je treba smatrali težke gospodarske razmere na Madjarskem, male plače, ki ne dovolijo ta luksuz, da bi imela družina po več otrok, kakor tudi nemogočo madjarsko ekonomsko politiko, ne pa nepravilno delo babic. Strašna najdba na Madjarskem V Šopronju so delavci te dni podirali neko hišo, v kateri je bila dosodaj dekliška šola. Ko so odstranili vse zidovje do kleti, so delavci naenkrat odkrili v zidu večjo duplino. Ko so porušili ostale opeke, se je pred njihovimi očmi pokazalo v temni duplini stoječe okostje. Nekateri delavci so od strahu pobegnili ter obvestili stavbenika, ki je razburljivo vest sporočil oblastem. Do sedaj še niso mogli razjasniti grozno skrivnost le najdbe, vendar pa mnogi spravljajo to okostje v zvezo z nasilji, ki so se vršila za časa komunistične vlade Bela Kuna. Znano je bilo, dn je za časa tega režima klet te šole služila kot zapor za politične krivce iu ljudje so prepričani, da je bil živ v zid zazidan kak nasprotnik tedanjih madjarskih komunistov. Seveda bo šele zdravniška komisija ugotovila, koliko jc ("kostjo staro. Bivše šolsko poslopje, na katerega mestu bodo zgradili novo, je bilo postavljeno letu 1870. ANEKDOTE. Advokatska. Kdor >»e ni slišal znanega advokata A. kako brani klijenta, ta ni še ničesar slišal. Advokat ti opere obtoženca krivde in zločina, do solz gane predsednika, sod-dnike, porotnike, priče in občinstvo. Ti'ko je Ferdinand ('ermak, lludgeometr v. o. oznaniuje jmenom svym a jmeiuim svych deti, že se Všeruolioudmu 7-a-libilo povolati k Sobe naši predrahou. šlechtenou žeau. uiatku u babičku, pili! Tekfu Čermakovou. Odešla od nas na v//ly na velikonočni pondžli, 1. t. m. o 3 hodine ranili. Pohveb se kona v ulcrj 2. t. m. o 4 hod. odpolvilci z Gorupove ulice 4. Proetme o ticliou, upfimnou vspo-uiinku. V Ljubljani, 1. aprila 1929. Kodinv: OrmukoTa. Srotelovi « LHrkimuinAva. pred kratkim ta advokat zopet branil nekoga. Prav t veliko formo: Gospoda! Ne mislite samo na juridično stran slučaja. Glejte ga enkrat tudi s človeške strani. Mislilo tudi na nesrečno mater obložene« Na njegovo edino mater-; * Pisatelj Scribe je prejel od znanega mu milijonarja tole pismo: Dragi gospod Scribe! Zdi se mi, da bi bilo krasno, ko bi midva napravila skupaj veliko dramo. Napišite ju vi iu mi pustite sem in Ija kaj dodati, tako. da bova oba lahko uživala slavo." Scribe je odgovoril: 'Dragi gospod! Odklanjani vašo ponudbo, ker mi moje prepričanje ne dovoli vpreči konja iu osla v isti plug.« Dan nato je Scribe prejel od milijonarja pismo, ki se je glasilo: »Dragi gospod Scribe! Kdo vam ji: dal pravico, zmerjali me s konjem?« KDO BOIJ LAŽE! Američan: »Pri nas je pogosto lako vroče, da se muham osniode krila. Španec: »Puh, lo ni nič. l*ri nas moramo kokoši krmiti s sladoledom, da ne nesejo kar kuhanih jajc.c TEMPO... Tujec pride v Berlin. Si hoče kupiti časopis pri kolporterju: »Prosim kak jutranji časopisi«. »2« vae razprodano, tukaj so večera«* izdaje.«: »Večerne izdaje? Od snocik »Ne, od nocoj. Saj je že enajst ur«.« >A, tako, kdaj pa potem izhajajo jutranji časopisi?« >Ob 6e-stih zvečer k Radio LJUBLJANA. Turek. 2. aprila: 12.30: Keproduciranu glasb«. — 13: časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30: Borzna poročila. — 17: Koncert Radio-or-kostra. — 18.30: /ur Oegonstandsthoorie der Per-siinlichkeit. Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. Veber. — 19.30: K mm ver: Ljubljana iu okolica. — 19: Nemščina, ga. dr. Pis kemik. 20: Sofoklejev »Ojdipus . izvajajo člani uar gled. — 21: Koncert Radio-kvarteta. — 22: Poročila in Posovua napoved. — 22.15: Sprehod po Evropi. BELGRAD. 11.20 Vodno stauje, časov. iih|k>»oiI in dnevna i poročila. — 12.45 (iramofonske piošče. l'rniico»k;i glasba. — 20 O dedovanju. — 21.15 Poročila. -! 21.30 Operna glasba. — 22.45 Ciganski orkester. Borza DENAR 1 avrila 19211. Belerud. Amsterdam 228(1—228t>, Trst 297.28 do 2!W.2(i, Berlin 1S4.95—135.25, Budimpešte 991.37 do 994.37, Curih 1094.40—1097.40, l)unaj 799.16 do 802.16. Ix>ndon 276.08—276.88, Nevsvork 56.75 do ,")(i.95, Pariz 221.08—223.63, Praga 168.32—169.12, Newyork kabel 56.805—57.065. VREDNOSTNI PAPIRjl Belcrad. Vojna šlioda pronip) 225 kom po 422-50—423, 5. 800 po -130. — Srečke lire/, interesa. Tendenca pri produktih rioiipremenjena. Fenio Ocrmak, midgeometer v p. naznanja v svojem imenu in imenu svojih otrok, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo predrago, plemenito soprogo, mater in babičko. gospo TekSoČermakovo. OdMo je ixl nas na velikonočni ponedeljek, dne 1. t. m. ob 3. uri zjutraj. Pogreb se vrši danes v (orek. dne 2. t. m. ob 1. uri iz Gorupove ulice 4. Prosimo za lili in iskren spomin. V Ljubljani, 1. aprila 1929. Rodbine: f"orniiiko»a. Stclchn« in liiickmnnnv a. Med tednom »Dolgočasna je Ljubljana, silno dolgočasna in pusta in prazna« — tako tožijo in tarnajo danes ljudje, ki ne vedo, kam bi s svojim časom in pohajajo od enega konca mesta do drugega, da bi kaj videli in slišali, pa nične vidijo in nc slišijo. Zakaj nič ne vidijo in ne slišijo, ne vem; po relativitetni teoriji ne tnore biti drugače, kakor da je Ljubljana res mrtva ali pa so mrtvi ljudje, ki tožijo nad praznoto in puščobo Ljubljane. Včasih se pa tudi v Ljubljani vidi kaj prav zanimivega. Ali poznate Miklošičevo cesto? Lepa in dolga cesta je to in če ravno ni megle, jo obseva cel dan toplo solnce. Po modernem principu »Rechts sind Baume, links sind Bžuine — Und in der Mitten Zvvischcn-raume« stoje tudi na Miklošičevi cesti na desni in na levi strani hiše, najlepša med njimi pa je deželno sodišče. Iz te hiše odhajajo pri stranskih vratih vsak dan zjutraj ljudje, oblečeni v sivkastorjavo raševino. Po dva in dva stopajo na ulico, štirje, šest, osem. Sami mladi korenjaki, polni življenja. S seboj nosijo žage, lopate aH kakšno drugo orodje. Za vsako tako četo pa stopica navadno kakšen postaren gospod s prepasano sabljo, kakršne so včasih nosili častniki domačega planinskega polka. Kadar vidim tako junaško četo, kako prikoraka iz široke veže na ulico, se vselej spomnim, na staroslavni Žabjek, kjer je tudi pokojni Alešovec kuhal svoj ričet. Včasih so tudi iz Žabjaka korakale take četice v spokorno raševino oblečenih fantov in mež, in tudi za tistimi četicami so stopali cesarski pazniki. Kadar pa se je taka četica pojavila na ulici, so se ljudem oči plašile in so gledali fante ne vem kako, ali s svetim strahom ali z zgražanjem ali z zaničevanjem. Usta pa so komaj spravila iz sebe besedo *restantje«! Nam ohokom so se kar jezili lasje od strahu in v svoji domišljiji smo gledali pred seboj razbite glave, dolge nože in odtrgane ključavnice... Tako je bilo enkrat. Danes pa srečava spokornike na Miklošičevi cesti na stotine ljudi in nihče se zanje niti ne zmeni. Spokor-niki korakajo korajžno po cesti, govore in se smejejo, včasih se kdo tudi pripogne in pobere ostanek cigare, najde se pa tudi kdo, ki spusti na cesto nalašč par cigarfet, prav pred spokornike. Nikjer ni več niti sledu tistega nekdanjega zgražanja nad ^restanti«, nikjer ni niti pravega niti hinavskega ogorčenja nad njimi, še manj pa občutka, da to niso ljudje. Ali ni to čudno? Nekdaj strah in trepet pred i>rav-I barji- , danes na čisto drugačno gledanje in i mislim, da tudi razumevaaje. V čem je vzrok te razlike0 Naj vsakdo sam prevdari, ker jaz bom povedal vse to šele ob pravi priliki. Včasih me obide misel, da je vendar čudno, da krepki fantje nič nc narede postajnim predstavnikom postave, ki hodijo za njimi, ampak se kar smejejo. Menda si mislijo: L, kaj, saj bo kmalu kazni konec in potem se prične za nas zopet življenje. Ali ni to zanimiv svet, ki se nič več ne zgraža nad ljudmi, ki jih je oblekla v raševino postava? Zanimivo pa je gledati še druge ljudi, ki hodijo po Miklošičevi cesti. Ne mislim tu samo na one stare revmatikc, ki so hvaležni za vsak sclnčni žarek, ki jim preganja iz nog neprijetne posledice >liigijeničnih ventilatorjev, ampak na one, ki se že na vse zgodaj vsipljejo v inesto, kjer jih požirajo prizemne in pod-podzemne delavnice, in pa na one, ki nekaj pozneje hite v nadstropja. To ?ta dva sveta. Prva masa dela, namreč res dela, t. j. ustvarja. Dela stole, ključavnice, kolesa itd. To so čebele, ki pretvarjajo prah v med. Ta masa je »umazana«, čeprav sc zjutraj in zvečer umiva in pere. Za umazano pa velja, ker ustvarja. Ona druga masa pa je drugačna. Lepo jc oblečena in nežne roke ima z dolgimi prsti in z i dolgimi, skrbno negovanimi nohti iu lepo diši. Ta masa sc vali v nadstropja in tam čaka. Čaka pa na med, ki ga ustvarja prva masa, ki jc umazana. Na ta med plane »lepa« masa kot ose in se ruje in tepe, da vlovi košček tiste dobrine, ki so jo ustvarili oni v prizemlju. V borbi za med, ki so ga znesle skupaj marljive čebciice, lepa masa_nič nc pazi, kam zagrabi in kako, in če sc pri tem še lako umaie, nič ne de: glavna stvar je, da ostane koža na rokah nežna in gladka in da se ovratnik ne zmečka. Skupaj s lo drugo »lepo«' maso sc pa vale zjutraj po Miklošičevi cesti trume mladih ljudi s knjigami v torbah in vsa ta mladina poželjivo gleda na nadstropja, kjer se lepi ljudje s še lepšimi rokami trgajo za med, ki so ga pripravili oni spodaj in komaj čaka, da bo tudi ona smela v nadstropja, kjer si ji ne bo treba mazati rok in mečkati ovratnikov. V prizemlje pa, kjer se med ustvarja, pade lc redek pogled iz mladih oči in še redkejše se spomnijo mladi možgani na to, kako bo takrat, ko bo umazanih ustvarjalcev v prizemlju vedno manj, lepo oblečenih umazancev v nadsiropjih pa vedno več. Ali je Ljubljana torej res dolgočasna? Ja/. menim, da ni. Samo na Miklošičevi cesti sc vidi že doi*>lj prav zanimivih stvari, kaj pa šele po drugih ulicah. Samo gledati jc treba in v kleti 1 Stran 4. »SLOVENSKI UST«, dne 2. aprila 1920. Stev. 15. Skupaj spadamo! (Iz mesečnika Jugendwacht. Velja pa tudi za naše kraje.) »Jaz sem inteligent — jaz sem študiral, jaz se vendar ne morem pečati z drugimi ljudmi. Mi inteligentje smo posebna skupina v ljudstvu, drugi nas nič ne brigajo, mi imamo čisto druge interese!« Tako? — Drugi ljudje študiranega človeka nič ne brigajo? Človek si skoro že ne more misliti, da je moglo nasprotje med »štu-diranimi« in »neštudiraniml« ustvariti že tako globok prepad v našem narodu. In še vedno se najdejo ljudje, ki menijo, da smejo drugemu podati roko samo, če ima vsaj spričevalo o dovršeni srednji šoli. Intel igenta vsaj poslušajo, z možem ali ženo, ki opravljata ročna dela. opravijo prav na kratko. — To je napuh, ki ni prav v ničemer utemeljen. Mož naj velja in ne njegova suknja, ne njegov poklic, ne papirnata izpričevala, marveč dejansko znanje mora veljati. Kaj se pač imenuje >inteligenca«? Ali mar ne potrebuje spreten rokodelec, delavec pri stroju, vrl kmet pri svojem mnogostranskem delu mnogo razumnosti, Proč s temi predsodki! Zelo je treba obžalovati, da le prav malo ljudi, zlasti malo študiranih ljudi natančneje pozna po-Idicno delovanje svojih sobratov. Marsikdo bi potem spoznal, da zahteva delo niegovega malo cenjenega sodržavljana toliko mino-sti in energije, toliko znanja, ki se more pridobiti samo z večletnim trudapolnim delom in vajo. In prava visoka šola je in ostane življenje. In če menijo študirani, da jim pritiče kaka prednost, potem pa tudi ne smejo pozabiti, da morejo potem prevzeti tudi večje dolžnosti in odgovornost za vse reči. In če tupatam neštudiranemu tudi manjka zunanja uglajenost — v delavnici, v gozdu in na polju se je pač ne bo naučil. Pa za to tudi ne gre. Glavna stvar je in ostane srčna izobrazba, dober čut za to, kaj se v vsakem trenutku spodobi, neoporečno obnašanje pri vsaki priložnosti. Kdor svoj poklic v redu vrši, ta je storil dovolj in sme od sodržavljanov zahtevati popolno spoštovanje. Zato je tako razveseliivo, če slišimo, da med našimi mladimi starostnimi tovariši, med krščanskim dijaštvom na srednjih šolah in med visokošolci danes vedno bolj zmaguje misel; Skupaj spadamo! Ničesar ne sme več biti med nami, kar bi nas ločilo, pa če se pehamo za takozvanim inteligenčnim poklicem, ali pa če hočemo postati delavci, kmetje ali rokodelci. Vsi spadamo k veliki ljudski celoti in kjerkoli moremo. bomo to vsak čas javno pokazali tudi na zunaj. Tako je prav. S tem je storjen dober 'začetek. In posebno razveseljivo je, ker ta novi duh v naši učeči se mladini ni bil vanjo zanesen od zunaj, temveč so te ideje nastale v vrstah mladine same. To jamči, da bodo te ideje obstale. Potrebujemo pa sedaj dovolj zaupanja med seboj, potem more nastati iz tega gibanja enkrat res nekaj velikega. Dobra volja je tu, in kjer je ta, ondi se je našla še vedno tudi pot. Skupaj spadamo! ZADNJA POT MARŠALA FOCHA. Mrtvaški sprevod na Plače de la Concorde na poti h Domu invalidov, kjer je bilo položeno trnplo nasproti Napolconovoga groba h večnemu počitka. — (V ozadju luksorski obelisk.) Spori Drobne vesti Newyork. 1. apr. (Tel. »SI. Listu«.) V nedeljo ponoči so zgoreli hangarji družbe Siemens Halske Motor Corporation na lxmg Islan-du pri Newyorku. Rešili so osem letal in mnogo motorjev, dočim sta zgoreli dve letali in mnogo materijala v vrednosti 50.000 dolarjev. London. 1. apr. (Tel. »Slov. Listu«.) Na vrtu letnega bivališča v Bognorju, kjer stanuje angleški kralj, da se odpomore po svoji težki bolezni, je bil danes koncert vojaške godbe, h kateremu so na posebno željo kralja pripustili stotine ta mošnji h kopališčnih gostov. Kralj je prvikrat po svoji dolgi bolezni prišel med veliko množico ljudstva, katero mu je prirejalo navdušene ovacije. Kralj se je zahvaljeval s tem, da se je večkrat odkril in glasno rekel »Thank you!« London. 1. apr. (Tel. »SI. Listu«.) V juž-nozapadnem okraju I^ondona Bat ssea se je danes dopoldne pripetila velika eksplozija plina, ki je razrušila celo cesto. V neki hiši, lei se je p' drla takoj po eksploziji, so bile tri osebe težko ranjene, dočim se je veliko število prebivalcev komaj rešilo s tem, da so nemudoma pobegnili. London, 1. apr. (Tel. »SI. Listu«:.) Letalo »Južni križ«, katero je bilo preletelo Tihi ocean in Južno morje od severno Amerike do Avstralije, je startalo danes za polet iz Avstralijo na Angleško, s katerim hočejo nadkriliti hitrostni rekord na dolgi progi oikoli polovico zemeljsko krogle. London, 1. apr. (Tel. »SI. Listuc.) Kakor se čuje, je bil parnik »Imalone«, ki so ga potopile ob ameriški obali ameriške stražne ladje, v Londonu visoko zavarovan proti riziku zaplenjenja. Izplačilo zavarovane vsote je odvisno od izida službene preiskave, za katero se ne zanimajo samo diplomati, politiki in pomorščaki, temveč tudi zavarovalne družbe radi lastnih interesov. Novosadska vremenska napoved. Vočjidei oblačno. Vetrovno. Na zapadu dež. Temperatura bo nekoliko padla na severni. Velikonočni prazniki so nam prinesli v goste simpatični) moštvo zagrebške Vektorije. Prvi dan se je moštvo Ilirije predstavilo v napadu v skoro nemogoči postavi. V revanžni tekmi je bila postava malo boljša, ln bi domaČi tudi lahko zmagali. Omeniti pa moramo netaktno obnašanje nekaterih gledalcev, ki igralca zasmehujejo, ako mu kaj nc uspe. VIKTORIJA (ZAGREB) : ILIRIJA 4 : 1 (3 : 1). Viktorija, ki je nastopila v kompletni postavi, je danes brez dvoma eno najboljših zagrebških moštev. To moštvo smo imeli žo lansko leto v pozni jeseni v gosteh. Že takrat so nas presenetili s svojo tehnično dovršeno igro. Tudi v tej tekmi so ta Rtoves potrdili. Go9tje so igrali obedve polovici z vetrom, pričeli so z igro kratkih pasov, ki se jim pa vsied dobre obrambo Ilirije ni hotela obnesti. Šele ko so posneli igro Ilirije na prodore, so dosegli po izbornih krilih dva zaporedna gola. V obrambi se je odlikoval zlasti desni branilec Govedič II ki je bil poleg Kornfelda, najbolj&i igralec Viktorije. Krilci so slabši det moštva, v napadu je pa pokazalo izredno prodorno desno krilo. Tu je bil Podvinec nosilec vseh akcij. Gostje so igrali precej ostro in so skušali tudi s tem načinom igre doseči čim večjo zm:.go. Domači so nastopili v ožji obrambi v stari postavi, v krilski vrsti je pa debutiral Varšek iz rezerve, vsaj v prvi polovici zadovoljivo. Kot stranska krilca sta igrala Berglez. in Jenkov, ki je imel dober dan. Napad je pa igral permalo preudarno. Zlasti desna stran je bila slaba. Edini Djp-berlet jo igral z dosti velje. V splošnem so bili gostom v prvi polovici docela enakovredni. Vodstvo jc dosegla Ilirija po Dobcrletu takoj v prvi minuti. Viktorija izenači iz 11 metrovke, zviša v 31 minuti na 2 : 1 iz lepo streljanega kota na 3 : 1 v 90 minut. V drugi polovici je dobil Berglez poškodbo, radi katere je izstopil. Domači so igrali simo z 10 igralci. Viktoriji se kljub veliki premoči nc posreči doseči večji rezultat. Sodil je dobro g. Deržaj; tekmi je prisostvovali okoli 800 gledalcev. REVAN8NE TEKME: ILIRIJA : VIKTORIJA 2 : 2 (0 : 1). Gostje so nastopili v isti postavi kot v nedeljo, Ilirija pa v docela spremenjeni postavi. Tako je v obrambi zopot enkrat igral Pleš, ki se mu pa pozna pomanjkanje treninga. V napadu je nastopil kljub svoji podškodbi Šiška. Ker pa je mogel samo statirati, je moral izstopiti. Kreč v vratih je opravil ogromen posel in je brezdvoma njegova zasluga na tem lepem rezultatu. Sodil je g. Ahčan. TRBOVLJE: SVOBODA : AMATERJI 3 : 1 (0 : 1). Agitni Amaterji so imeli za goste v nedeljo ljubljansko Svobodo, ki je predvedla lepo igro. Amaterji, ki so se kvalificirali za finale s Celjem, bo uudili oster odpor in so bili precej enakovreden nasprotnik. SK MARIBOR : KASTNER & OEHLER 4 : 2 (3 : 0). Na velikonočni praznik je posilil Maribor >Kastner & Oehlerc iz Gradca, ki obstoja šele eno leto, pa je sestavljen po večini iz prvovrstnih igralcev Sturma in GA K. Posamezni igralci so tehnično in taktično precej dobri. Maribor je nastopil v običajni postavi brez Michelna Obramba Mari- bora je igrala sigurno. Krilci so bili na mestu. V napadu je ugajala bolj lova stran. Igra je bila vseskozi fair. V prvem polčasu jo Maribor absolutno dominlral, v drugem polčasu jc pa zelo popustil, radi čessr se je posrečilo gostoni zabiti dva nepotrebna gola. KASTNER & OEHLER : SK ŽELEZNIČAR 3 : 1 (1 : 1). Gradčani ko v mnogem ugajali bolj kakor v nedeljo, zlasti napad, ki jo streljal iz vsake pozicije. Vratar je hladnokrvno reševal težke situacije. Tekma je dokazala, da prostor SK Železničar nikakor ni za večje tekme Železničarji so nastopili zopet v drugi postavi in to je njihova glavna napaka. V prvi polovici sta bita nasprotnika precej enakovredna, vendar je rahlo deminiral Kastner & Oehler. V drugem polčasu je prevzel iniciativo Železničar, vendar uspeha ni dosegel in je zastreljal celo enajstmetrovko. Sodnik je bil dr. Planinšck. Proti Gradčanom diktirani enajstmetrovka sta bili preostri. Obisk zadovoljiv. ZAGREB: Tu so gostovali oba dni Dunajski Florisdor-ferji, ki pa niso nudili pričakovane igre. Obe tekmi so izgubili. Rezultat nedeljske tekme je bil: GRADJANSKI : FLORISDORF 2 : 1 ponedeljske pa: GRADJANSKI : FIjORISDORF 5 : 2. Obema tfkmama je prisostvovalo lopo število športnega občinstva. SPLIT: C0NC0RDIA (ZAGREB) : HAJDUK 3 : 2, v ponedeljek pa HAJDUK : CONCORDIA 3 : 2. Oba dni so »e odlikovali Hajdukovct s svojo poznano tehnično dovršeno igro. SARAJEVO: SLAVIJA : SASK 2 : 1. Prijateljska tekma. BELGRAD: Prvenstvene tekme. B. S. K. : Obilič 5 : 0, Soko : Jedinstvo 4 : 1. SUBOTICA: Hačka : Snbotiški športni klnb 4 : 1. MONCHEN: Wacker : Hašk 3 : t. Tu je gostovalo Zagrebško moštvo akademikov, kt so po lepi igri podlegli. INOZEMSKE ŠPORTNE VESTI. Tekme nedelje: Dunaj. Mednarodna igra Admira (Dunaj) : Slavija (Praga) na igrališču Hohe \Varte. 2S.5O0 gledalcev. 1 : 0 (1 "0) Rapid : Vlenna 1 : 0 (1 : 0). ilakoah : Neubau 7 : 1 (S : 0). Budimpešta. Ilungaria : Sparta (Praga) 2 : 1 (1 : 0). Ferenz Varos : Ujp"St 5 : 2 (8 : 1). Tekme ponedeljka: Dunaj. Nicholson : Sportklub 3 : 1 (1 : 0). Ilakoah : Prem 5 : 0 (3 : 0) Slavija (l-raga): WAC 2 : 0 (1 : 0). Budimpešta. Ujpest : Sparta (Praga) 1 : 1 (1 : D- Ferenz Varos : Hungaria 0 : 0 (0 : 0). Dfikreein: Bocskay : Atila 2 : 0 (0 : 0). f Gospa Tekla Cermak V jutro velikonočnega ponedeljka je vdano v božjo voljo mirno umrla gospa Tekla Cermakova v Gorupovi ulici št. 4. Kdo je nt poznal, staro češke gospe, ki je z vsem srcem živela slovenski Ljubljani? Res, hrupne veselice in zabave je niso poznale; poznali pa so jo reveži in vsi dobrotniki, ki je na njih vrata tolikokrat trkala, proseč pomoči za bedne. Veliko let je bila neumorna sotrudnica in predsednica karitativnih društev (Elizabe-tinih konferenc) šentjakobske in trnovske. Kljub visoki starosti, kljub bolehnosti ni omagala v njej ljubezen do bednih. Čudovita nesebična in požrtvovalna skrb jo je gnala v srcu za vse bedne, stare, osirotele. Danes je ni več. Šla jo k Njemu, ki ji poreče: »Karkoli si storila najmanjšemu mojih bratov in sester, si meni storila. Pridi, dobra in zvesta ..— Pogreb dobre gospe Cermakove bo danes v torek 2. aprila ob 4 popoldne. Italijanski komentar o pogodbi z Grško Milan, 30. marca. (Tel. »Slov. listu«.) »Corriere della Sera ' piše glede grško-jugo-vanske prijateljske pogodbe o vprašanju, kako je pogodbo tolmačiti in kakšnega pomena jo za balkansko politiko, sledeče: Grško-jugo-slovanaka zveza je nekoč že obstojala z natančnimi političnimi in vojaškimi obveznostmi, varovala pa je večinoma samo interes Jugoslavije. Grška vlada je takoj, ko ji je bilo mogoče, to zvezo razdrla. Tudi pri poznejših pogajanjih na drugi podlagi se Belgrad ni odrekel gotovemu prednostnemu položaju. Spor je bil za Solun, ki je naravno pristanišče Balkana in posebno Srbije. Venizelosova naloga pri nadaljevanju pogajanj je bila olajšana s tem, da je s sklepom prijateljske pogodbe z Italijo prodrl izolacijo Grčije, ne zato, da bi pritiskal na Belgrad, temveč da se izogne vplivanju Jugoslavije in pogodbi, ki bi bila za notranji in mednarodni položaj Grčije ne-ugodnn. Sedanja pogodba je Italijo v tej točki popolnoma pomirila. Grška suverenost v Solunu sc absolutno ne bo kršila, dočim so Jugoslaviji zagotovljene bogate in zadostne objave. Tako bo postala pogodba element po-mirjeuja v balkanskih zmedah in Italija, ki-je to spravo vedno želela, se veseli, da sta *e oba naroda končno našla. Trocki v Carigradu Carigrad, 1. aprila. (Tel. »Slov. Ltstuc) Trocki je danes zapustil hotel »Tokatlian« in je preselil v privatno stanovanje. Domneva se, da je vzrok preselitve ta, da je bivanje v hotelu predrago. V zadnjih dneh je imel Trocki napad malarije in so ga zdravili zdravniki francoske bolnice. AUo šc nimate dobrega radijskega aparata, ki Vam dan za dnem v Vaši sobi poje, igra, predava Um nehaj važnega manfHa Nabavite si ga! — Oglasite se pri nas ter si ga oglejte! Poslušajte ga! — Izberite si ga po svojem okusu! Radio Ljubljana Miklošičeva cesta, paviljon poleg Uniona. Telefon 3190. Zastopstvo kvalitetnih aparatov ,,Radione", zaloga Telefunken, Philips, Ingelen, Kapsch itd. itd. Če ljudje nore... Belgrad, 1. aprila. (Tel. »Slov. listu«). Nocoj ob 5.3!) je prispela iz Budimpešte znana plesalka Josipina Bakerjeva. Na kolodvoru so jo pričakovale velike radovedne mase Bel-grajčanov. Na peronu je bila tolika gneča, da si je morala Bakerjeva pomagati z zvijačo. Ko je vlak prišel, se je pripravljala, kot da hoče izstopiti na nasprotni strani. To je množico zavedlo, da je vsa hitela na tisto stran in skoro popolnoma izpraznila prejšnji prostor. Na ta način je mogla Bakerjeva prav lahko priti do avtomobila, s katerim se je odpeljala v hotel sExcelsior«. Med večerjo je sprejela časnikarje in se z njimi razgovarjala. Jutri zvečer nastopi v dvorani hotela »Luksor«. sPoznani samo en življenjski cilj: prebuditev človeštva.* »Tako? Ali ste socialni rofonnator? -»Ne, temveč lastnik tovarne za budilke.« Podpirale ,Siov stražo' Mariborska nedelja Maribor, dne 1. aprila 1929. Velikotedenskemu dostojanstvu in tišini je sledilo veličastje Velikega dne. In je zava-lovaio velikonočno življenje v pestrosti in polnobarvnosii. Vsepovsod je zakipelo mariborsko velikonočevanje v čaru krasnega dne. Dvignili so se neugnani planinci že na Veliko soboto in lezli po pohorskih rebrih ter zakurili pri Mariborski koči velikonočni kres. Na sam praznik pa so prisos.vovali službi božji pri Arehu. Smučarji so jo cdkurili na kranjsko stran ter se vbadali preko strmin nad-kamniške Velike planine. Lovci so v neutešni strasti šli na divjega petelina v pohorskih in kozjaških goščavah. V skupinah in posamično. Avtovci in motorovci so v divjih brzinah zdrčali po kamniški, lajieršperški in tržaški cesti ter se pognali v slovenjegoriško gričevje, dravsko- in ptujsko poljsko ravan in pa na koroško stran, dvigajoč pravcate oblake prahu do neba. Na posameznih nogometiščih pa se je bila oba praznika l.juta borba. (O tem poročamo v športnem delu.) Precej živahno je žuborelo po ravnokar otvorjenih kamniških, meljsko-hribskih, krče-vinskih in lajtešpei škili vinotočih; zaživelo je tudi prvič v letošnji veslaški sezoni pri Treh ribnikih in se je razen tega število Činaklov, drsečih po Dravi niz.dol in navzgor, močno pomnožilo. Neprekosni balineovci pa so se s pridom udejstvovali po nekaterih že otvorjenih balincališčih v predmestjih in okolici, kopanjaželjna mladež pa se je zbirala tam v koroškem predmestju pod Schmiedcrerjevini posestvom in silila poizkusoma v še malce neprijetno Dravo. Plat zvona bije. Bilo pa je na velikonočni praznik tudi dvakrat plat zvona. Težko je bilo ob 10.50 predpoldne, da so ljudje postajali in šteli udarce. — :>y Melju gori,-; se je trenutkoma jazvedelo po Mariboru. In so odhiteli na lice mesta mariborski gasilci, sledili so še kamni-Ski, pobreška in studenški. Izkazalo pa se je, da je bila mala in vse obsodbe vredna potegavščina nerazsodnih fantalinov, ki so bili zažgali z oljem močno namazane odpadke na smetišču tovarne muholovcev >,Unionc in Freundove tovarne usnja. Visoko so bušnili plameni, ki so v trenuLku zaob,eli kup oljnatih odpadkov, ter ustvarili naravnost videz velikega požara, ki ga je pa kmalu zmanjkalo. — Za viničarijo tukajšnje vinarske in sadjarske šole v takozvaneni Burgwaldu« pa se je razleiel gozdni požar s poKončujočo silo preko grmičevja in gozdnega mladega drevja na površini dveh oralov. Tudi tukaj so nadvse požrtvovalni mariborski gasilci odstranili vsako nevarnost^ da bi se ogenj razširil. Polno nesreč. Velikonočna nezgodna kronika je tudi izredno pestra. 31 letni Železničar Franc J. je stopal po kamniški ulici in bil malo vinjen. Pri mostu ob mestni meji proti Kamnici pa mu je spodrsnilo. Telebnil je v potok ter si močno poškodoval desno roko in zadnji del lobanje. Na njegove klice na pomoč so prihiteli ljudje in obvestili o nezgodi tukajšnji rešilni oddelek. 19 letni Hiniko Zupančič iz Rošpoha pa je imel smolo pri velikonočnem streljanju. Bil je nepreviden; v trenutku eksplozije mu je odtrgalo levo roko in je dobil težke poškodbe na obeh očesih. Takisto se je zgodilo tudi 25 letnemu delavcu Janku Ternovcu iz Crešnje vasi, ki je pri eksploziji možuarja dobil iežke poškodbe na levi roki. Sploh je bilo streljanja od sile preveč. Samo čudno je, da se ni tgodilo več nesreč, zlasti še, ko nekateri vsled tega divjega streljanja niso megli spati vso noč. V Laznici pa je Julijana Zager šla po krmo na skedenj, pri čemer ji je spodrsnilo in je revica zdrsnila na tla. Zlomila si je desno roko. Ravnotam se je pripetil še zagoneten slučaj. 22 letni Rudolf Šunko je prispel sredi vasi ter se zgrudil v nezavesti na tla. Obstoja sum, da so ga fantje v neki gostilni zastrupili ter se je že uvedla glede temeljila preiskava. 21 letnega Andreja fcklerj« iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah pa je na nekem travniku zvečer, ko se je vračal domov, napadel markiran neznanec. V neznančevi roki je mahoma zalesketala noževa ostrina, ki jo je neznanec porinil nič zlega slutečemu Andreju Ederju v trebuh, da so mu izstopila oreva. Ozadje tegu poboja je borba dveh ljubavnih tekmecev. Vse ponesrečence je tukajšnji rešilni avto prepeljal v bolnico. Avtomobilsko nesreče. Tudi beleži mariborska velikonočna kronika dvoje avtomobilskih nesreč. Na prvi praznik je brzel iz Ruš proti Mariboru avto g. Novaka, ki ga je šofiral neki K. V L i in buč u pa je nastal defekt na pneumatiki, radi česar je avto prile el v brzojavni drog. Ob nenadnem sunku je avto treščil v mimoidočega delavca Franca Dajnka iz Ruš, ki je zdrknil v jarek ter si pri padcu zlomil levo rr>ko. Avto je močno poškodovan. Pri Tepanju je prišlo do neljubega srečanja med mestnim avtohu-om, ki je vozil iz Maribora proti Konjicam, in osebnim avtom, ki je vozil v nasprotni smeri in ki ga je Šofiral neki S. Omenjeni S. je bil pri izognitvi malo neroden in je zavozil preveč na stran tako, da se je avto znašel v jarku in da se je na njem pobilo nekaj šip. Mestni avtobus pa je nejioškodovan ter brez. vsako krivde, lahko nemoteno nadaljeval vožnjo proti Konjicam. Nenavaden poizkus samomora. Prišlo pa je na Veliko noč v Mariboru tudi do nenavadnega poizkusa samomora, ki ga je izvršila 17 letna šivilja Ljudmila K., ki je bila zadnje dni zelo otožna. Na Veliko noč pa jo je posebej zgrabilo. Segln je po kuhinjskem nožu in zasadila njegovo ostrino med 3. in 4. desno rebro. O tem je bila takoj obveščena rešilna postaja, ki je Ljudmilo prepeljala v bolnico. Eksplozija Maribor, 1. aprila. (Tel. Slov. Listu .) Snoči ob 17 je nenadoma nastala v puškarski trgovini Cutič iz nepojasnjenega razloga moč- na eksplozija nabojev. Hipoma je bušknil skozi vrata gosi dim. Na sosednjih hirali so zažveuketale šipe. Stanovalci so bili radi tega nonialo razburjeni. Med njimi je nastala prava panika. V trenutku eksplozije je šel mimo trgovine časnikar Roba, ki je takoj obvestil policijo in gasilce. Okrog trgovine se jo na-bralop polno ljudi, ki so opazovali gušenje. Gasilcem se je posrečilo odpraviti vsako ue-varnost. Kako je nastala eksplozija, se ui dalo točno ugotoviti. Samomor starke radi družinskih razmer Maribor, 1. aprila. (Tel. ..Slov. Listu«.) Proti večernim uram se je p) Mariboru nenadoma razširila vesl o strašni smrti neke neznane ženske, ki se je v studenškent gozdu vrgla pod koroški vlak. Gre za strašen, tragičen korak 73 letne vdove Justine K r isti. Kakor smo zvedeli, se je nesrečnira že v dopoldanskih urah sprla z domačimi. Zagrozila jim je. da se bo danes se nekaj groznega zgodilo. Nato je odšla proti studenškem gozdu. Tu jo čakala na dravograjski vlak, ki prihaja v Maribor ob iričetrt na eno. Vlakovodja je postal nanjo pozoren. Ker pa se je delala, kakor bi nabirala suhljad, ni ustavil vlak. V zadnjem trenutku pa se je vrgla pod kole.>a, ki so j<> popolnoma zdrobila. Možgani so pljusknili daleč, truplo se je nahajalo v mlaki krvi. Umrla je v par minutah. Na lice mesta je prispelo orožništvo iz Studencev, ki je uvedlo preiskavo. Pokojtiično Iruplo so prepeljali mi studen-ško pokopališče. Pokojna Justina Kristlova je radi nesrečnih družinskih razmer že pred leti hotela napraviti samomor. Hotela se je obesiti in se vreči v Dravo, pa so ji ol>oje preprečili. Franc Reisner krojač in trgovec, Ljubljana. Kopitarjeva ulico. Zaloga vseh vrst manufaklure i>o najsolidnej-sih cenah. Izdeluje najrazličnejše obleke. Častiti duhovščini se predvsem priporoča. Postrežba točna! Ordinirati je pričel v Go-poslti ulici 5t. 23 v hiši „Spodnještujerske posojilnice" v Mariboru zdravnik Dr. Alfonz Wankmuller Ordinacije: Ob delavnikih od 7. do 8. ure dopoldan in od 5. do 6. ure popoldau. Ob nedelj ih n praznikih pa od 10. do pol 12. ure V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša predobra soproga, oz. mama, sestra itd., gospa Frarva Soklič žena posestnika dne 31. marca t. 1. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 2. aprila 1929 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališč k Sv. Križu. Zalog-Ljubljana, 2 aprila 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Reglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celiu.--v lastni hiši, Canuarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.1X10.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica je kot kmetska zadruga prosta rentnega davka Svoji k svojim! v Ljubljani Dunajska cesta 32, v hiši Zadružne zveze Ustanovljena leta 1911 PoStnl čekovni rafun 10.545 Telefon Stev. 3183 Edini pupllaruo varen zavod kmečkih občin, kjer nalagajo tudi oodtSča in občine denar nedoletn h, akrbljencev, prekllcancev, ustanov, ubo;nih ln drugih Javnih zakladov, varščin, zapuCčin Itd. Hranilne vloge ce obrestujejo najugodneje, vezane vloge po dogovoru. - Za varnost vlog Jamči 19 večjih kmečkih občin-ustanoviteljic z vsem premoženjenm ln vso davčno močjo. Vložne knližlce vseh drugih denarnih zavodov sprejema hranilnica kot, gotov denar ln se obrestovanje ne prekine. — Spekulacl)a z vlogami lzklji'" na, ker Je hranll-nlčno poslovanje v smislu pravu pod nadzorstvom vladnega komisarja Posojila daje na zem JISče, občinam ln korporaoljam na amortizacijo. SALDA-K0NTE ŠTRACE - J0URNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZRKDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE i'KEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE »GROM« Mednarodna špedicija in carinsko posredništvo obavlja vse v to stroko spadajoče posle najkulantneje Edini slovenski zavod lire tujega kapitala Je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta 17 Sprejema v zavarovanje; 1 1'rotl požaru: a) raznovrstno zdelane »lavi;« kakor tuili slavim ino'l raaom Rriitllie; M \'»e premeno hlaao, m >li iT gogjr g-^coSo = • N M G O S' < < po z 2. c-..*" O rj g ZP 5r n < Onj n g" ■I <°o6 picv gft- oo ES P D» 0mx-< P s-PifT K < P N | Ul' I _, Sn? °< P"P % B. S'N r-1 ' fcS!^ •o o -i n S 2 I f- - » 2. i