NASLOV Velika nabiralna akcija RK Danes, v četrtek, 24. maja, bo od 17. do 19. ure zopet velika akcija zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, tekstilnih in papirnih odpadkov. Udeležimo se te nabiralne akcije Rdečega križa, humanitarne organizacije, s katero bomo pomagali tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. V akciji želijo zbrati čim več otroških oblačil, perila, posteljnine in šotorov, pa nameravate oddati pohištvo in bivalne prikolice, je treba to poprej sporočiti občinski organizaciji RK. Predmete, ki jih boste darovali, zvežite v svežnje in na vidnem mestu označite, ali vsebujejo uporabno ali neuporabno blago. V strnjenih naseljih lahko položite svežnje tudi pred vhodna vrata na ulico do 17. ure. Aktivisti RK bodo darovane predmete pobirali med 17. in 19. uro. M.Jerše Leto XXXVI Št. 20 Murska Sobota 24. maj 1984 CENA 13 DIN Nič ni tako sveto... Spremljali smo dvodnevni plenum (17. in 18. maja) Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani in se z razpravljale! vpraševali: nam bodo v resnici depeše in strogo zaupna gradiva krojila usodo samoupravljanja? So sisi res ključarji družbenega bogastva in dežurni krivci na vseh ravneh? Sta mar aroganca in ignoranca tisti, ki naj bi prevladovali v pravilih igre ter stilu politično-strokovnega dela. (Dobesedno je bilo rečeno: Nimamo urejene ne dobe, niti stila politično-strokovnega dela, niti nismo individualnih strasti prerasli s kolektivnimi, kaj šele, da bi kolektivne obrzdali z družbenimi. In za takšne razmere je toliko pomembneje, da pride jasneje do izraza kolektivna pamet — kot ideja in kot akcija.) 29. FESTIVAL BRATSTVO IN ENOTNOST MLADINE JUGOSLAVIJE JUGOSLOVANSKA MLADOST V PRIŠTINI 29. gostitelj mladih iz 12 zbra-tenih mest iz vseh republik in pokrajin je bila od 17. do 20. maja prestolnica avtonomne pokrajine Kosovo. Med okoli tisoč mladimi iz Bitole, Bosanskega Šamca, Nikšiča, Niša,.domačinov iz Prištine, Reke, Slavonskega Broda, Subotice, Trebinja, Zagreba in Kranja je bilo tudi 50 mladink in mladincev iz Gornje Radgone. Tudi njim so štirje dnevi v Prištini v maju, mesecu mladosti, v druženju, prijateljstvu, spoznavanju in merjenju moči v različnih športnih disciplinah ter prikazu ustvarjalnosti mlade generacije potekli kot štiri minute. DOMAČINI SO SE NA FESTIVAL DOBRO PRIPRAVILI Mesto, ki je v štirih desetletjih svobode prehodilo pot od anal-fabetskih začetkov do Akademije znanosti se je na festival dobro pripravilo. Okoli 60 tisoč mladih — po zadnjem popisuje v Prištini okoli 120 tisoč prebivalcev in od tega prevladujejo Albanci, medtem ko je Srbov in Črnogorcev vše manj, tu pa živijo še Turki, Muslimani in nekaj ostalih etničnih skupin — se je zavedalo pomembnosti te prve večje prireditveno kontrarevolucionarnih dogodkih leta 1981. Vsa osrednja dogajanja so bila skoncentrirana v samem . mestnem središču, ki je izredno dobro razvito in s svojimi najsodobnejšimi objekti pravo- nasprotje razvitosti pokrajine. To in prijaznost domačinov sta bila temelja, na katerih je zrastel festival v veliki dogodek. Kajti mnogi, med njimi jih je bila večina prvič v kosovski prestolnici, ki so prihajali v Prištino z mešanimi občutki in celo strahom, so odhajali s povsem drugačnimi občutki. Sproščeno in prijetno je bilo povsod, od merjenja moči športnikov v gotovo najsodobnejšem jugoslovanskem mladinskem domu Bora in Ramiz do obiskov v prištinskih delovnih kolektivih, v osrednjem Grand hotelu, kjer so bili Radgončani nameščeni, na ulicah, v prodajalnah, starodavnih gostiščih in sodobnih restavracijah .. . LEP VEČER OB »ŠOTI« Mladi iz vseh sodelujočih mest so bili gostje v tamkajšnjih krajevnih skupnostih. Radgončane so krajani Ajvalije, krajevne skupnosti z okoli 4.500 prebivalci in bogatimi rudniki svinca in cinka, sprejeli kotjev teh krajih v rtavadi, z njihovimi tradicionalnimi pesmimi in plesi ter domačimi specialitetami; mi pa smo se jim oddolžili z nastopom tamburašev iz Črešnjevec. V kraju, kjer je kljub rudnikom vsak tretji prebivalec brez dela, so nas sprejeli z odprtimi rokami na prizorišču zvezne mladinske delovne brigade. kjer mladi iz cele države že štiri Zvokom črešnjevskih tamburašev so v Prištini radi prisluhnili leta pomagajo izboljševati življenjske razmere domačinom. Po opravljenem uvodu pa so se kmalu premešale roke mladincev in mladink iz Gornje Radgone z domačini ob plesu šote in ostalih starih in tradicionalnih plesov. Ob zvokih, ki vsebujejo precej melanholične otožnosti ob spoznanju minljivosti, se je porajalo nekaj trajnega, rojevala sta se pravo bratstvo in enotnost. Do Uspešen obisk pri zdomcih 14. in 15. maja letos se je na Dunaju in v Ingolstadtu mudila delegacija Pomurskega medobčinskega sveta SZDL. Vsebine pogovorov bi lahko razdelili v štiri sklope vprašanj: seznanitev z aktualnimi družbenoekonomskimi in družbenopolitičnimi razmerami v Jugoslaviji. Sloveniji in Pomurju, pregled doseženih oblik sodelovanja O K SZDL Pomurja z društvi in dogovori onadaljnih aktivnostih; rezultati decembra lani začete akcije za zbiranje prostovoljnih prispevkov za izgradnjo kirurgije in vprašanja o organizaciji 9. srečanja društev Zahodne Evrope, ki bo 12. avgusta letos v Moravskih Toplicah. O rezultatih obiska je Boris Prejac, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Pomurje, dejal naslednje; »Vsi udeleženci v razpravi so pozitivno ocenili takšne stike in menili, da bi jih veljalo tudi v bodoče obdržati, ker le tako dobijo naši zdomci pravo informacijo o stanju doma, da seveda včasih preprečimo dezinformacije, ki se pojavljajo tudi v teh okoljih, na drugi strani pa nam. to omogoča, da Ugotovimo nekatere stične točke sodelovanja pa.tu^t možnosti pomoči iz naše domovine, pri njihovi društveni dejavnostipkK seveda ni majhna. ’ Razveseljivo je dejstvo, da si je slovensko kulturno društvo nit Dunaju Ivan Cankar uspelo pridobiti prostore v Korotanu, tako, da ima možnosti za dejavnost. V Ingolstadtu. bi rekel, da imajo vsi. ki so vključeni v to društvo; (več kot 600). idealne prostorske možnosti, izredno močno je razviro sodelovanje s pokroviteljem — OKSZDLMurska Sobota — 5 samim mestom Ingolstadt in drugimi jugoslovanskimi društvi, ki delujejo tam. ■ V obeh društvih si bodo še dodatno prizadevali za zbiranje sredstev za gradnjo soboške bolnice — recimo organizacija tombole, katere čisti dobiček bo namenjen bolnici — zbrana denarna sredstva pa bi namenili za nakup opreme. Precej aktivni in zagnani so v Ingolstadtu. Obe društvi ''bosta aktivno sodelovali tudi na devetem srečanju društev Zahodne Evrope v Moravskih Toplicah. Obe društvi vlagata izredne napore povezati vse Jugoslovane in dostojno braniti ime in: ljubezen do svoje domovine v imigraciji:« Dušan Lpparnik Za večino pomurskih organizacij združenega-dela bo držala ugotovitev, da so. v pri-. iperjavi -z -enakim lanskim ■ ^obdobjem ' izredno -povečale ce-^irtbthi prihodek, Nekaj jih j^celo takih.'.kr še celotni prihodek po-T večale za-več kot 100 odstotkov, ' kar pa seveda ne pomeni, da seje ■temu Ustrezno povečal tudi fizični obseg proizvodnje. Ta ponekod niti ni nad lanskoletno ravnijo, osnovni razlog za takšno povečanje celotnega prihodka paje iskati v cenah. Povečanje le-teh je-po . posameznih področjih zelo različno in se giblje od nekaj več kot 57 odstotkov pri cenah na drobno, pa vse tja'do 156 ali celo do 180 odstotkov pti cenah barvastih kovin ter. pri proizvodnji -usnja in krzna. Seveda pa prj takšni rasti celotnega'prihodka'ne moremo povsem izključiti rasti fizičnega obsega proizvodnje, saj je v. poprečju višji od lanskega, po po- mačini so predlagali, da se pobratijo z eno izmed krajevnih skupnosti iz radgonske občine. VSI ZMAGOVALCI To je le eden, neposredno doživet trenutek, kamen v trdnem mozaiku bratstva in enotnosti, ki so ga med sabo in z domačini ustvarili v festivalskih dneh mladi iz 12 jugoslovanskih mest. Zato so se srečali pionirji, mladi pesniki in likovniki, kovinarji, delegacije in med njimi najštevilnejši — športniki. Bilo je odigranih več kot sto 'tekem v košarki, nogometu, ro-• kometu, namiznem tenisu, šahu, strelci pa so se pomerili v tekmovanju z zračno puško. In kljub ogromni borbenosti se ni niti za trenutek pozabljalo na športni duh. Športna igrišča so bila ob 'tekmah prizorišča, kjer so se sklepala nova prijateljstva in poznanstva, ki se bodo še poglablj ala v naslednjih letih. Zato so bili zmagovalci vsi (sicer pa so se mladi radgonski športniki v skupnem seštevku uvrstili na 8. mesto). Vse to in dogovor, da bodo mladi iz sodelujočih mest kot dokaz skupnosti prvič sestavili mladinsko delovno brigado Bratstvo in enotnost, ki bo delala na letošnji zvezni mladinski delovni akciji Pot mladosti 84 v Bitoli, so veljki uspehi festivala, kije dosegel cilj. Drugo leto pa se bodo srečali na jubilejni 30. prireditvi v bitch. V. Paveo POMURSKO ZDRUŽENO DELO PO PRVEM ČETRTLETJU VEG SKRBI PORABLJENIM SREDSTVOM Čeprav je rok, do katerega so morale organizacije združenega dela predložiti službi družbenega knjigovodstva podatke o poslovanju v letošnjem prvem četrtletju, potekel šele zadnjega aprila, smo sorazmeroma hitro dobili prve informacije o gospodarjenju pomurskega združenega dela v treh mesecih. Podružnica službe družbenega knjigovodstva v Murski Soboti je že v prvi polovici maja izdelala pregled tekočih izgub v vseh štirih pomurskih občinah, ob pomurski informaciji pa so zdaj že tudi na voljo informacije o poslovanju organizacij združenega dela v posameznih pomurskih občinah. Morda vprašujemo preostro, prekategorično. a še zmeraj se je bolje spraševati, kakor na vrat na nos zabresti v kalne vode. Saj ljudje resda delamo svojo lastno zgodovino, toda ne delamo je. kakor bi se nam poljubilo, ne delamo je v okoliščinah, ki smo sijih sami izbrali, marveč v okoliščinah. na kakršne smo neposredno zadeli in kakršne so bile dane ter ustvarjene s tradicijo. Sklicevanje na že utrjena spoznanja nima namena pogrevati preživelega, marveč se zlasti kaže kot iztočnica za premišljanje o tem. kako taktično in strateško krmariti v okviru političnega sistema. posebej pa. kako naj avantgarda delavstva idejno, teoretično in akcijsko vodi, krepi in usmerja razvoj. V tej zvezi ne bo odveč ponoviti nekaj najpoglavitnejših trditev z dvodnevnega plenuma, posebej zato, ker so že same po sebi komentar. Z aktivisti ZK ne moremo več' ravnati kot z mladoletniki, ki bi jih bilo potrebno obvarovati resnice. Prav tako se ne moremo iti nekakšne bojazljive obrambe sistema. namesto da bi šli v njegovo ofenzivo. Prenova sistema ni potrebna, pač pa je potrebno njegovo dograjevanje in kar je bistveno — gre za spreminjanje lastnega ravnanja tako znotraj kot zunaj ZK. Da bi bili temu ko. bi bilo nesmiselno Zvezo komunistov postavljati na oltar posvečene nezmotljivosti. Ravno narobe: še bolj jo velja odpirati za dialog, polemiko in spopade, najsibo z nenačelnimi kritikami in grmenjem zoper sistem. Verjetno se ne bi smeli sprenevedati tudi takrat, ko so posredi navidez obrobne stvari, o čemer je odločno premalo razprav. pa zato tem več nekakšnih dušebrižnikov in advokatov ljudskega razpoloženja, uličnih in sameznih občinah pa zelo različen. Če je gospodarstvo soboške občine povečalo količinsko proizvodnjo, za 5 odstotkov, ljutomersko za štiri in radgonsko celo za 23 odstotkov! pa se je v lendavskem gospodarstvu fizični obseg proizvodnje zmanjšal za 0,8 odstotka. ’ ' Kljub izrednemu povečanju celotnega prihodka so močno narasla tudi porabljena sredstva, njihova rast pa je v poprečju celo za 5 indeksnih točk nad rastjo celotnega prihodka. Organizacije združenega dela bodo morale zato vso skrb namenjati racionalni rabi materiala in surovin, skratka porabi sredstev, saj bodo ia'ta način, lahko največ prispe-r-ale k izboljšanju gospodarjenja. Če bi na primer bila v prvem tri-mesečj u v pom urskem združenem ielu rast porabljenih sredstev gostilniških namigovanj in podobnega. Tu se nam poraja vprašanje, ki bi ga sicer bilo prav dodobra razčleniti, namreč, kaj počno komunisti v temeljnih oblikah organiziranja delovnih ljudi in občanov, recimo hišnih, potrošniških. poravnalnih svetih, sekcijah, sindikalnih skupinah, uličnih in vaških odborih ... Pa ne zato, da bi te oblike postavljali kot edino zveličavne, ampak zato, ker bi morali ravno tod zavezati k odgovornosti komuniste, ki jim je očitno — kot kažejo izkušnje — pravica ljudi za najosnovnejše dostojanstvo »španska vas«. Sicer pa vojne za svojo resnico ne bomo dobili z administrativ-no-kozmetičnimi, niti idejno-hi-gieničnimi potezami, marveč bojem za materializacijo socialističnega samoupravnega in ekonomskega sistema. Brez velike učenosti se da zapisati in razumeti. da nas je ob drugem tudi zanemarjanje malo prej rečenega prignalo (pahnilo!)' v krizne razmere. To je razmere, ko nam depeše in strogo zaupna gradiva vse prevečkrat krojijo usodo samoupravljanja. ko so sisi v resnici ključarji družbenega bogastva ter dežurni krivci na vseh ravneh in ' linijah in ko sta aroganca in ignoranca postali mnogokje tisti, ki prevladujeta v pravilih igre ter stilu politično-strokovnega dela. ' In če smo prej omenjali ZK kot avantgardo delavstva, ne moremo mimo še enega tehtnega spoznanja, starega več kot dobro stoletje. Zadeva metodo delovanja partije s pozicije moči, ne s pozicije argumentov in se slikovito glasi: medtem ko mi delavcem pravimo — 10, 20, 50 in več let se je potrebno boriti, jim vi pravite, takoj moramo priti na oblast ali pa gremo spat. Komentar najbrže ni potreben. B. Žunec enaka rasti celotnega prihodka, bi bil dohodek večji za 22,5 odstotka, če pa bi gospodarstvo ta sredstva usmerilo v poslovni-sklad, bi se ta povečal kar za 152 odstotkov. Prav zaradi tako visoke rasti porabljenih sredstevjegospodarstvo zabeležilo nekoliko nižjo rast dohodka, saj je bil ta v primerjavi z lanskim četrtletjem višji v poprečju za 53 odstotkov. Tudi rast dohodka je po občinah in organizacijah združenega dela zelo različna. Najvišjaje v soboški občini, kjer je dohodek porasel za 64 odstotkov, hajnižjo, le 37-odstptno rast, pa so zabeležili v radgonski občini. Ob razporeditvi dohodka v prvem četrtletjuvelja poudariti da najhitreje narašča akumulacija, ki je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 73 odstotkov, da pa dohodek gospodarstva še vedno močno bremenijo nekatere obveznosti. Njihova rast je sicer zmernejša^ vendar _v strukturi razporeditve -dohodka zavzemajo še vedno prevelik de-- lež.- Tako je moralo pomursko ■"izdruženo .delo v- treh mesecih samo za obresti za kredite razporediti več kot 870 milijonov dinarjev. to pa je več, kot je namenilo za materialno osnovo dela. Ludvik Kovač VESTNIKOV VLAK 84 V ROGAŠKO SLATINO ... f ŠE MALO - IN VLAK BO ODPELJAL Pa ne brez vasi Nekaj vozovnic je še na voljo - prihodnjič bomo ponovno objavili vozni red vlaka. Vreme na izletu bo lepo in tudi vsega drugega bo dovolj. doma in po svetu globus Pamet in varčevanje Pred nekaj leti smo poročali, da so v beograjskem kmetijskem kombinatu odšteli za znanstveno raziskovanje kar sto milijonov dinarjev na leto. Ugotovili so namreč, da je nespametno gospodariti na pamet, ker je to predrago. Zdaj žanjejo tisto, kar so posejali, zdaj porabijo za umetno gnojilo toliko denarja kot prej, čeprav se je med tem zelo zelo podražilo. Kako se je to zgodilo? Zelo preprosto: raziskave so pokazale, da mnogim zemljiščem nekaj prihodnjih let ni treba dodajati nobenih sestavin, druga pa je mogoče izboljšati s kombiniranimi gnojili — in tako so prihranili nekaj sto milijonov dinarjev. Reklo bi lahko, da se je znanost v kmetijskem kombinatu začela samofinansirati, kajti stroške za raziskovanja so pokrili že s prihranki pri uporabi gnojil, da o drugem niti ne govorimo. Pismo iz Beograda Greenham Common, ameriška letalska in atomska baza v Veliki Britaniji je postala simbol odpora prebivalstva proti vojni. Noč in dan patruljirajo okoli baze žene in protestirajo. Na sliki: demonstrantke se upirajo, da bi jih policija razgnala BOJ ZA PŠENIČNI TRG Na mednarodnem trgu pšenice trenutno vlada velika negotovost. Povpraševanje bo komaj še mogoče povečati, medtem ko v pomembnejših pridelovalnih območjih pričakujejo obilnejše žetve ob še naprej padajočih cenah. V državah EGS cenijo letošnjo letino na 60 milijonov ton. To pomeni, seveda če bo vreme normalno, nekako 5 odstotkov več kot lani. S tem se bo stopnja lastne preskrbljenosti s pšenico v EGS povečala na več kot 140 odstotkov. Medtem ko v ZR Nemčiji pridelajo le 12 odstotkov več pšenice, kot jo porabijo, znaša stopnja lastne preskrbljenosti v Franciji skoraj 240 odstotkov. < V EGS so uspeli v zadnjih mese-. cih porabo pšenice zaradi povpraševanja industrije mešanih krmil precej povečati, računajo, da bodo proti koncu leta zaloge pšenice spet porasle na okoli 8 milijonov ton. Za krmila bo šlo letos v EGS več kot 15 milijonov ton pšenice, nekako toliko pa tudi v izvoz. S tem pa EGS tudi povsem izkoristi NOVO KOLEKTIVNO VODSTVO Od 15. maja imamo novo kolektivno, predsedstvo SFRJ: Stane Dolanc (Slovenija), Veselin Djuranovič, (Črna Gora), Sinan Hasani (Kosovo), Nikola Ljubičič (Srbija), Branko Ml-kulič (BiH), Lazar Mojsov (Makedonija), Radovan Vlajkovič (Vojvodina) in Josip Vrhovec (Hrvatska). Po funkciji je član predsedstva tudi Dragoslav Markovič, predsednik predsedstva ZK Jugoslavije. Predsednik predsedstva SFRJ je Veselin Djuranovič, podpredsednik Radovan Vlajkovič. možnosti plasmaja na inozemskih trgih, kot izhajajo iz sporazuma v ZDA. Farmarji v ZDA so spet zasejali več pšenice, potem ko jim niso predlagali nobenega zadovoljivega programa za zmanjšanje površin. Zato utegne letos letina pšenice spet precej preseči lansko, ki je znašala 5,5 milijona ton. Napovedujejo nekaj več kot 70 milijonov ton., Ker pa bo tam v nasprotju z Evropo poraba za krmila komaj še kaj večja, bodo imele ZDA za izvoz na razpolago več kot 38 milijonov ton, kar bo seveda šlo na račun cen. Že zdaj so cene pšenice tudi v Evropi s 186 dolarji na cif podlagi okoli 5 odstotkov nižje kot lani. Ameriške cene so zaradi dražjega dolarja, izračunano v markah, še za kakšnih 25 mark višje po toni. Zaradi korektur navzdol pri cenah žita v EGS in zaradi zvišanja ,.zelene marke” v pričetku leta, so cene pšenice v ZR Nemčiji padle. Tej ravni so se prilagodili tudi francoski ponudniki. Vendar je treba pričakovati, da se bo boj za pšenične trge znotraj EGS še nadalje zaostril. Vsekakor pa se, kot pričakujejo, v mesecih žetve ne bo mogoče izogniti nadaljnjemu zniževanju cen. Na primer: beograjski kmetijski kombinat je 1981. leta porabil za gnojila 270 milijonov dinarjev, naslednje leto pa 300 milijonov, lani pa tega zneska niso povečali, čeprav so se gnojila zelo podražila. V rastlinjakih v Lazarevcu na primer že tri leta proizvajajo povrtnino, ne da bi zemljo gnojili, in vendar pospravljajo pridelek dvakrat letno.. . Pred dvema letoma so naredili analizo na 12.000 ha zemlje in ugotovili, da polovici zemljišč ni potrebno dodajati fosforja, kalija pa sploh ni potrebno dodajati. 46 odstotkov zemljišč je lahko brez obeh gnojil štiri leta. Lani so analizirali še 8.000 ha njiv in dobili približno isti rezultat, letos pa bodo v kombinatu raziskovanja nadaljevali in analizirali vse površine. Posebno področje raziskovanj je hlevski gnoj. V kombinatu ga letno zberejo okrog 400.000 ton. Z raziskavo govejega hlevskega gnoja so prišli do sklepa, da so možnosti ogromne, če bi seveda s tem hlevskim gnojem gospodarneje in pametneje ravnali. Samo v Jedin-stvu, enem izmed gospodarstev kombinata, je mogoče letno izkoristiti 550 ton čistega dušika, 833 ton čistega fosforja in 1.401 tono kalija. To gospodarstvo pa je doslej kupovalo 1.042 ton dušika, 512 ton fosforja in 250 ton kalija. Toda, da bi lahko gnoj pametno izkoristili, morajo marsikaj spremeniti v načinu zbiranja in raztresanja. V sedanjih razmerah namreč hlevski gnoj vsebuje 87 odstotkov vode z detergenti in antibiotiki. Tak gnoj pa ne more pospeševati mikrobioloških procesov v zemlji. Pomeni, da bodo z raziskovanji nadaljevali, najpomembnejše pa je, kako bodo ta spoznanja uporabljali v praksi, kajti '»stara navada je železna srajca«. Vse to se dogaja v delovni skupnosti Laboratorijska raziskovanja »v epruveti«, daleč od vsakdanje prakse, toda ne tako daleč, da ugotovitve ne bi bile uresničljive. Gre namreč za to, da iz laboratorija dobijo najboljše analize, ki bodo postale sestavni de! tehnološkega procesa proizvodnje. To je osnova, na kateri naj bi združeno delo v kombinatu dosegalo hitrejši napredek z istimi sredstvi. To je pomembno za raziskovanje na' vseh področjih, ne samo za ta. ki smo jih omenili, za agrokemijo, za začito rastlin, živinsko hrano in še katero. Raziskave temeljijo na praksi in so v skladu s potrebami proizvajalcev. Zaradi pomanjkanja umetnih gnojil, ki so tudi vse dražja, je pomembno, da z manj gnojila dosežejo enake rezultate. Ob nadaljnjih gibanjih v gospodarstvu bodo gotovo prišla na vrsto tudi druga področja. Človeška je pač, da ljudje začno resneje razmišljati takrat, ko so v krizi, in da prav malo razmišljajo za naprej,'kadar jim gre dobro v razmerah, kakršne so. Tako se je torej zgodilo, da so ljudje v tem kombinatu začeli razmišljati o raziskavah šele, ko so opazili, da jim gori pod nogami, zato, ker so se na tradicijo opirali ne pa na lastno pamet. Povsem logično se mi zdi, da ni tako samo v beograjskem kombinatu, temveč tudi povsod drugod. Kjer najmanj mislijo, bodo najpozneje prišli k pameti. Viktor Širec NEW YORK — Z večino le šestih glasov je ameriški predstavniški dom zavrnil predlog, naj bi ustavili proizvodnjo raket MX. RIM — Zaradi potresov, ki so pred dnevi prizadeli srednjo Italijo, je ostalo brez strehe preko 35 tisoč ljudi. MOSKVA — Geologi so vzhodno od Aralskega jezera, v azijskem delu ZSSR, odkrili bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina. MARIBOR — Madžarski turistični agenciji Rentatours in Cooptours sta že rezervirali prostor za prihodnjo zimo na Pohorju. Za Pohorje se zanimajo tudi avstrijske sindikalne agencije. Trenutno razpolaga Pohorje s 400 ležišči, kar pa je premalo. BEOGRAD — Na letnih olimpijskih igrah v Los Angelesu bo sodelovalo 223 jugoslovanskih športnikov, trenerjev, sodnikov, zdravnikov in športnih funkcionarjev. BONN — Še vedno trajajoče stavke zahodnonemških kovinarjev silijo vlado k temu, da bo dovolila skrajšati delovni teden na 35 ur. ZAGREB — V prvih štirih mesecih letos je Hrvaško obiskalo 15 odstotkov več tujih turistov kot v enakem obdobju lani. KAIRO — Kot je slišati, namerava vodja palestinske osvobodilne fronte Jaser Arafat prenesti sedež tega vodstva iz Tunisa v Kairo. VARŠAVA — Poljska televizija je posredovala dokazno gradivo o obstoju takoi-menovane »francoske zveze« med emigrantskimi centri Solidarnosti :n politično opozicijo v državi. WASHINGTON — Ameriške oborožene sile so veliko močnejše in bolj operativne kot so bile pred štirimi leti, je izjavil namestnik ameriškega obrambnega ministra W. Howard. Večjo moč vojske je pripisal politiki sedanjega ameriškega predsednika Reagana. LONDON — Britanska ministrska predsednica je po mnenju Gallupovega instituta manj priljubljena kot ob volitvah junija lani. ■—■v žarišču dogodkov ZR PRIHODNOST SLOVENCEV V ITALIJI Nekaj velikega, zgodovinsko pomembnega se dogaja te dni in tedne pa tudi mesece v življenju slovenskega ljudstva onstran meje, v vseh treh pokrajinah avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini. Vse od Kanalske doline pa tja do Milj na skrajni vzhodni točki dvojezičnega ozemlja, se je slovensko ljudstvo dvignilo, organizirano kot malokdaj doslej, v odločen boj za svoje pravice. Gre za boj za dokončno in popolno zakonsko zaščito pravic slovenske manjšine, in to za celotno zaščito in za vse Slovence, ne glede na pokrajine, kjer prebivajo. Grdo zaroto so skovale in jo še kujejo proti Slovencem vse združene konservativne, desničarske, nazadnjaške, neofašistične in vse druge Slovencem, njihovim pravicam in enakopravnemu sožitju z njimi nasprotne sile. Množe se protislovenski pritiski. grožnje, izpadi, maza-ške sramotilne akcije in podobno po mnogih krajih Tržaške in drugih pokrajin. Tržaško sodišče namesto, da bi obsodilo lanske organizacije agresivne pohode neo-fašistov proti slovenskim vasem na Krasu, označuje te izpade kot navadne vaške pretepe, ki terjajo enako kazen za tistega, ki je tepel, kot za tistega, ki seje branil. Polnih 15 let že leže po predelih italijanskega parla menta predlogi raznih naprednih strank o tem. kako naj bi vlada z zakoni zavarovala slovensko manjšino. Pa vendar je parlament nedavno brez razloga prekinil komaj začeto razpravo o teh predlogih. Vodilna kr-ščansko-demokratska stranka in vlada očitno preprečujeta uresničitev globalne zaščite. Italijanski zunanji minister Andreotti je javno povedal, da morebitna zaščita sploh ne bo zajela Beneških Slovencev, ker so le-ti — po sodbi italijanske vlade in krščansko-demo-kratske stranke — že zdavnaj asimilirani in se ne štejejo za sestavni del slovenske manjšine. Prav zaradi takega odkritega proti-manjšinskega delovanja je znano Russelovo sodišče ■obvestilo predsednika italijanske republike Sandra Perinija. da bo poleti začelo v Berlinu proces proti italijanski nasilni raznarodovalni politiki. Mnogi dosedanji predsedniki vlad so vsaj sprejemali občasne delegacije Slovencev, sedanji predsednik socialist Craxi odklanja obisk slovenske delegacije. Tisto, kar je v tem hipu za usodo Slovencev v Italiji najpomembnejše, pa je njihov vseobsežeri boj za pravice. kakršnega še ni bilo — ■vsaj ne v taki obsežnosti in odločnosti — v vsej sicer težki zgodovini boja slovenskega ljudstva v Italiji. Y nedeljo. 6. maja, je bil v Kulturnem domu v Trstu veličasten zbor prav vseh pripadnikov slovenske manjšine ne glede na pokrajine. v katerih prebivajo. Zbrali šo se vsi izvoljeni slovenski predstavniki, člani slovenskih kulturnih, gospodarskih. športnih in drugih’ organizacij, skratka vsi. ki so želeli in želijo prispevati k boju slovenske manjšine za njene naravne in mednarodnopravne priznane pra vice. Na zboru so govorili predstavniki Sveta slovenskih organizacij. Slovencev Videmske pokrajine. Komunistične partije Italije. Slovenske kulturno gospodarske zveze. Socialistične stranke Italije in Slovenske skupnosti. »Priča smo.« pravi med • drugim poziv, ki so ga na predlog enotne delegacije sprejeli na zboru, »poskusom zavlačevanja, pritiskom na manjšino in vsiljevanja omejevalnih pogledov na problematiko globalne zaščite. predvsem pa poskusom umetnega ločevanja Slovencev v Italiji tako v mestih ali na podeželju. Poudarjamo, ua bo za nas sprejemljiv samo tak zakon, s katerim bomo sami zadovoljni in ki bo zagotavljal vse temeljne pravice vsem Slovencem, na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.« Sedanji boj za zakonsko zaščito in proti nameram vlade, ki pomenijo za Beneške Slovence najhujšo zgodovinsko krivico s tem, da jih izvzema iz zakonskega priznanja narodnostnih pra vic. je kot noben dogodek doslej zbudil bojevitost prav med Beneškimi Slovenci samimi. Polnih 118 let je Italija z vso brezobzirnostjo in načrtnostjo potujčevala Beneške Slovence in jim stoletje in več preprečevala vsako možnost pouka v materinščini. Zdaj naj bi taka nasilna raznarodovalna politika služila italijanski vladi kot pretveza, da Beneškim Slovencem odreče značaj narodnostne skupnosti in jih izloči iz sestava celotne slovenske manjšine v Italiji. Stoletna krivica naj se — po nakanah italijanske vlade — sprevrže v novo, še hujšo krivičnost, v zanikanje njihove narodnosti. To so dali na znanje italijanski vladi tudi župani šestih občin v Beneški Sloveniji, ki so v skupni izjavi italijanski javnosti povedali, da je ljudstvo Beneške Slovenije tudi po 120 letih življenja pod Italijo »po svojih tradicijah. izvoru, jeziku in kulturi slovensko«, in zato zahtevajo popolno enakost z vsemi drugimi Slovenci, kar zadeva pravice jezika in vseh drugih pravic, ki naj jih prinese zakon o popolni zaščiti. »V Benečiji, Reziji, v Kanalski dolini,« je dejala predstavnica Slovencev Videmske pokrajine na zboru slovenskih organizacij v Trstu. »se čedalje bolj odločno postavlja zahteva, da se Slovencem v Videmski pokrajini zagotovi globalna zakonska zaščita in možnost obstoja ter vsestranskega razvoja na lastnem teritoriju.« Vrhunec vsesplošnega, odločnega in nepopustljivega boja vseh Slovencev v Italiji za čimprejšnji sprejem zaščitnega zakona pa pomeni mogočna množična manifestacija slovenske manjšine v Gorici. 20. maja. Ta vsemanjšinski zbor naj italijanski vladi pomeni dokaz in opomin, da Slovenci ne nameravajo ne odnehati ne popustiti v svojem pravičnem boju za njihove pravice. za popolno zakonsko zaščito teh pravic. Prav v tem prelomnem obdobju potrebujejo zamejski Slovenci vso m0z.no pomoč in podporo matičnega naroda in države. Tokrat niso dovolj niti puhle fraze ne prazne besede, potrebna so dejanja.' STRAN 2 VESTNIK, 24. MAJ 1984 Pogovor z ANDREJEM GERENČERJEM „Pri nekaterih vodilnih in strokovnih delavcih obstaja miselnost, da o težavah ne bi smeli dosti govoriti, ker to vznemirja delavce . . . Ponekod skušajo vse težave pripisati le zunanjim vplivom in razlogom . . . Eno je takrat, ko želijo delavci z izsiljenim sestankom odpraviti nekatere nepravilnosti v kolektivu, drugo pa, ko gre za organizirano prekinitev semanjih dnevih; na goričke železniške postaje so se že navsezgodaj zgrinjali ljudje iz bližnjih in tudi oddaljenih vaši in pražnje oblečeni hoteli na vsak način dobiti sedež na vlaku. Nekateri so šli v Mursko Soboto nakupovat. drugi pa so peljali naprodaj razno blago. Bilje to vlak dobrih in veselih ljudi. PREDOR JE OSTAL Pomurje sicer velja za ravninski predel, vendar imamo tudi nekaj vzpetin. Hribček pri Mačkovcih sicer ni visok, vendar so graditelji goričke železnice naleteli nanj in ga — predrli. Torej so se zagrizli vanj in naredili kakih 250 metrov dolg predor. Žal nismo uspeli zbrati podatkov o graditeljih — progo so namreč gradili pred več kot 75 leti — ljudje pa šušljajo, da so svoje moči razdajali vojni ujetniki. Prav gotovo tedaj ni bilo sodobnih strojev, kot jih imajo zdajina voljo graditelji predorov, ampak sta pela predvsem kramp in lopata. Skratka, težaško delo. Toliko bolj se zato zdaj človek sprašuje, ali je bilo res treba ukiniti to progo? GREMO V PREDOR Kolega Jože ima precej »zaslug« za dobrih deset minut strahu, ki nam je zlezel v kosti, ko smo se skozi gozd prebijali do vhoda (ali izhoda — kakor hočete) predora. Ker se je zdela svetla točka na koncu predora čisto blizu, smo kar zakoračili vanj. Kakih 250 korakov je bilo treba narediti, da smo prišli ven na drugem kraju. Seveda v predoru ni bilo ne pragov ne tirov, ampak kupi zemlje, kamna. opeke, betona... Za »juna- Stanovanjska zadruga Cernelavci tik pred zdajci! O stanovanjski zadrugi za kompleks Cernelavci se že nekaj časa dosti govori, po zadnjih informacijah pa je zadeva že tako daleč, da bo letošnjega maja ustanovna skupščina. Ta mesec naj bi sklenili pogodbe za projekte, začetek del pa se predvideva v juliju — takoj po opravljeni žetvi. Na delovni skupnosti samoupravne stanovanjske skupnosti v Murski Soboti imajo prijavljenih že 76 kandidatov, med katerimi se več kot polovica zavzema za individualno gradnjo. Z njimi so tudi opravili sestanek in se dogovorili za okvirni program dela, izvolili pa so tudi petčlanski iniciativni odbor, ki se je kmalu lotil obsežnih nalog. Tako je ena skupina pripravila samoupravne akte in organizacijske posle, medtem ko so se drugi lotili priprave in opreme stavbnega zemljišča ter izbire projektov. Vrednost komunalne opreme stavbnih zemljišč za celoten kompleks 172 parcel znaša nekaj čez 122 milijonov dinarjev, v kar so vštete ceste, kanalizacija, vodovod, elektrika in telefon. Sicer pa pridobitev zemljišča stane nad 9,24 milijona dinarjev, spremembo namembnosti zemljišča ocenjujejo na 8 milijonov dinarjev, upoštevati pa je treba še razne takse, prispevke in lokacijsko-tehnično dokumentacijo. Edino odprto vprašanje je, da v krajevni skupnosti razčistijo, kdo bo prispeval sredstva za komunalno opremljenost vrtca in trgovine, ki se načrtujeta na kompleksu Cernelavci. Glede izbire idejnih projektov je odločitev padla na tri ponudnike; to so GIP Vegrad iz Titovega Velenja in IBT Ljubljana s tipom klasične izvedbe gradnje ter Marles Maribor z montažno izvedbo. Velja povedati, da je bila zlasti ugodna ponudba mariborskega Marlesa, ki računa za kvadratni meter površine montažne hiše 26 tisoč dinarjev, nudi pa tudi premostitveni kredit za dobo petih let. In kako je urejeno finančno vprašanje bodočega kompleksa stanovanjske zadruge v Cernelav-cih? V letošnjih planih je samoupravna stanovanjska skupnost iz sredstev vzajemnosti zagotovila 20 milijonov dinarjev za začetno premostitveno kreditiranje. Odzvala se je tudi Ljubljanska banka — Temeljna pomurska banka, ki je prav tako primaknila 20 milijonov dinarjev, pri čemer pa bo moral vsak član stanovanjske zadruge namensko varčevati. Tudi posamezni izvajalci del so pokazali pripravljenost za premostitveno kreditiranje. Da bi bili režijski stroški bodoče zadruge čim manjši, bo število zaposlenih minimalno. Poleg upravnika stanovanjske zadruge, ki bo istočasno organizator del in nadzorni organ, bi računske posle opravljala ena oseba, bodisi stalno ali honorarno zaposlena. Morda se ško« popotovanje skozi predor bi moral imeti človek najmanj čelado. mi pa smo kar tako — gologlavi — hodili skozi hrib. Tvegali smo pač — glavo! Čisto možno bi namreč bilo, da bi prav tedaj odpadel večji del stene oziroma oboka predora. K sreči se to ni zgodilo. Napetost pa je bila kljub temu velika, saj predoru, ki seje v začetku zdel kratek, ni in ni bilo konca. V njem je bila tema. Ko smo prišli skozenj, smo si dejali, da je dan vendarle lep. čeprav ima človek take'ali drugačne težave. ŠAMPINJONI ALI VLAK Kdaj bo spet zapeljal skozi ta predor vlak? Odgovora na to vprašanje v tem času najbrž nihče ne ve. Vprašanje je. ali bo vlak prihodnosti vozil prav skozi ta predor, ali pa se mu bo morda izognil. Verjetno bo tako. Toda bo finančnih poslov lotil celo kateri izmed članov stanovanjske zadruge, saj je med njimi tudi nekaj računovodij iz organizacij združenega dela. Ob vsem tem pa ne gre prezreti širšega pomena stanovanjske zadruge na kompleksu Cernelavci. Z njeno pomočjo namreč ne bi reševali le stanovanj- NEKATERIM GRE V NOS ČISTIJO VSI, OČISTI ' NIHČE Tokrat kanimo positnariti na račun Čistilnih naprav, saj nekatera najbolj sveža poročila in analize (da se razumemo: stara so kveCjemu tri ali štiri mesece, kar je za naše razmere še kar znosno) svarijo, da smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Začnimo kar v Podgradu pri Gornji Radgoni. Tu se iz tamkašnje prašičje farme dnevno zlije v reko Muro najmanj 200 kubičnih metrov gnojnice, ki povzroča sila neprijetne vonjave ne samo Avstrijcem, marveč tudi ljudem na naši strani. Ce avstrijsko časopisje, radio in televizija vidijo v tem ,,mednarodni škandal”, naj bo, vsekakor pa bi predvsem odgovorne može v Gornji Radgoni morala boleti glava, saj je nevarnost onesnaženja podtalnice takorekoč vsakodnevna. Tako je bolje, da o čistilni napravi v Podgradu sploh ne modrujemo, ker itak redkokdaj obratuje, medtem ko je v mestu Gornja Radgona niti ne premorejo. Se komunalne ne! Ima pa jo — kemično-mehansko — organizacija Gorenje Elrad, a kaj, ko tu ne morejo priti do konca z galvanskimi odpadki in se jim na tovarniškem dvorišču kopičijo nevarne sekundarne surovine. Glede čistilne naprave v Radencih so poznavalci mnenja, da bi utegnila biti vzorčen primer, kako je mogoče restavrirati — torej oživiti — svojčas mrtvo vodo, v tem primeru potok v Boračevi. Celo o sprehajališču ob potoku razmišljajo tisti najbolj optimistično razpoloženi. Manj optimistično razpoloženi pa smo lahko glede — pred časom resda že zasutega — odlagališča vseh mogočih odpadkov v Hrastje—Moti. Radgončanom je vnovič prišlo prav, saj tamkajšnja komunalna organizacija aprila preprosto ni vedela, kam z ,,navlako” izpred blokov in zasebnih stanovanjskih hiš. Pa se je zato odločila ravnati po reklu: v sili vrag še muhe žre. Sicer pa, s komunalnimi odpadki znajo biti hudi križi in težave, o čemer Ved6 "eč povedati v Murski Soboti, kjer čistilna naprava ne zmote požirati, kaj šele, da bi prečistila vse, kar pride vanjo. Tega pa je mnogo, med drugim tudi vse tisto, kar pride iz kafilerije in bojda bi bilo — če se spet drznemo sklicevati na strokovno mnenje ■— že to dovolj. Tako pa . . . Preselimo se zdaj na farmo prašičev v Nemščaku, kjer je menda po tehnični plati veliko bolje kot v Podgradu pri Gornji Radgoni, le rezultati so — naravnost povedano — katastrofalni. Tako se dnevno zlije iz farme okrog 500 kubičnih metrov gnojnice, ali drugače: blizu 3000 enot čistega fosforja dnevno odteče v Muro. Fosfor pa sodi med gnojila, in če se vrnemo v Podgrad: vse .gnojnico, ki gre zdaj v Muro, bi se dalo koristno porabiti na apaških poljih na okrog 1200 hektarjih in s tem nadomestiti najmanj 60 odstotkov umetnih gnojil. A pustimo raje učenost in strokovnost za to poklicanim in poglejmo, kako je v Ljutomeru! Tu je obrat Konusa iz Slovenskih Konjic namestil mehansko-kemično čistilno napravo, da prepreči onesnaževanje Ščavnice, za kar je bilo treba vložiti nad 45 milijonov dinarjev. Čeravno zgrajena že sredi leta lani, je še zmeraj v poskusnem obratovanju — le koliko časa še? — za stanovalce prleškega centra pa je najbolj sitno, da jim —, podobno kot Radgončanom in Sobočanom — zlasti poleti nadležno gredo v nos vsi mogoči duhovi. Ce pa bi poskrbeli vsaj za namestitev mestne komunalne čistilne naprave, bi bilo teh in takih vonjav gotovo manj, so prepričani strokovnjaki. Da ne bomo predolgi, samo še beseda dve o potokih in čistilnih napravah na lendavskem območju. Tu je Ina-Nafra poskrbela kar za tristopenjsko čistilno napravo (mehansko-ketnično-biološko) ter zažigališče in Lendavčani pravijo, da so se v potoku Kčpica spet pojavile ribe. O potoku Crnec.takih informacij nimamo, pač pa jih irrlamo za Turnišče, kjer so podjetneži iz Planikinega tozda poskrbeli za biološko čistilno napravo, a za srednjeveliko krajevno središče, ki se vidno širi, že preskromnih zmogljivosti. Cas bi bil, da se tudi v Beltincih zdramijo in poženo napravo, za katero je bilo treba odšteti lepe denarce. In samo še to bi dodali, naj se kdo od prizadetih napoti na farmo v Cvenu (ljutomerska občina), kjer vso gnojnico porabijo za gnojenje njiv' Zgledi Vlečejo! B. žunec kaj s predorom? Kar tako ga pustiti, da se sesuje ali pa še pred tem koga pokoplje (to bi se lahko zgodilo tudi nam) je neodgovorno. Verjetno 'bi kazalo to zavetišče ali zaklonišče smotrno-izkoristiti. Seveda bi za to bil potreben denar, najbrž veliko. V njem bi lahko uredili hladilnico sadja, gojišče šampinjonov, morda bi ga kazalo izkoristiti za turistične namene . . . Možnosti je veliko. (Denarja pa premalo, bo verjetno kdo rekel). V prid izkoriščanja predora »govori« tudi pot, ki k predoru zavije od asfaltne ceste. To so ideje, o katerih kaže razmišljati, vendar ne predolgo, kajti predor je iz dneva v dan vse bolj ogrožen. Čimprej bi si ga naj ogledali tudi gradbeniki—statiki. ki naj bi ugotovili, ali so oboki in stene dovolj trdni, da bi se ga še dalo obnoviti... Š. SOBOČAN skih problemov, ampak tudi načrtno usmerjali individualno stanovanjsko gradnjo. Na tak način pa bi lahko v večji meri vplivali na zmanjšanje pozidave plodnih kmetijskih zemljišč, in na boljše izkoriščanje kolektivnih komunalnih naprav. Milan Jerše VESTNIK, 24. MAJ 1984 STRAN 8 Žalezniški predor v Mačkovcih je načel zob časa. Če na sebi opazite eno izmed težav, ki so omenjene na risbi, pojdite k zdravniku. Z njim se pomenite, če morda za odpravo težav ne bi bilo dovolj pitje magnezijeve vode Donat Mg. Način odpravljanja težav seveda vedno prepustimo zdravniku, sami pa si lahko naročimo knjižico »Z Donatom Mg do zdravja«, ki bo prišla na vaš naslov brezplačno, če boste poslali svoj naslov na dopisnici ali v pismu in ga naslovili takole: DONAT Mg Zdravilišče Rogaška Slatina 63250 Rogaška Slatina STRAN 10 VESTNIK, 24. MA.' 1984 I dopisniki so zabeležili ---GORNJA RADGONA----------------------- Varčni osnovnošolci Učenci osnovne šole „Jože Kerenčič” v Gornji Radgoni so varčni, kar kaže podatek, da imajo na knjižicah v šolski hranilni službi preko 940.000«di-narjev. Pri hranilni službi pomagajo, poleg mentorjev, pionirji sami. F. K. RADENCI Prizadevni radioamaterji Člani radiokluba Radgona, primopredajna sekcija YU 3 DTB Radenci, so si naposled le uredili klubske prostore. Posebej velja pohvaliti operatorje na KV valovih, ki s pomočjo telegrafije vzpostavljajo DX zveze. Pred dnevi pa so začeli z usposabljanjem s tečajem za radioamaterje operatorje C, D in E klase. Za tečaj seje prijavilo veliko mladih. Srečko Lukovnjak Občni zbor SKD „Planika” Malmd Slovensko kulturno društvo Planika Malmd, je imelo redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili konzul iz MalmOja Jovan Curguz, predsednik Jugoslovanske zveze Ljubo Curovič, predstavniki društev Lipa Landskrona, Balkan, Vuk Karadžič, Makedonija in Srbija. Društvo z 210 člani je v minulem letu priredilo več kulturnih prireditev, družabnih večerov, maškarado, vinsko trgatev in silvestrovanje. Udeležili so se tudi slovenskega kulturnega festivala v GOteborgu, skupnega piknika v Halmstadu, ki ga je priredilo SD Ivan Cankar, množično pa je bil obiskan slovenski kulturni večer ob prazniku dela. Obenem smo se udeležili vseh manifestacij. Kulturne programe so obogatili: moški pevski zbor društva, folklora, ansambel Martina Pečovnika s pevko Darinko, mlada kitaristka in pevka Suzana Pucko, švedski trubadur, pevski zbor Lipa Landskrona, Mladost in Vuk Karadžič. Čuvajmo naše kulturno bogastvo, še ga oplajajmo negujmo domačo besedo in pesem, ki plemenitita ljudi in jih združujeta. Novost v minulem letu: organizirala se je tudi naša mladina, ki je priredila kulturna in športna srečanja, disko, zabave, šah, namizni tenis. Društvo ima plodne stike z matično domovino in tudi s švedskimi kulturnimi organizacijami. Saj se na način skupnega delovanja gradijo mostovi prijateljstva med Kraljevino Švedsko in Jugoslavijo. Ivan Pucko PREDANOVCI 60 let gasilstva V Predanovcih so v nedeljo pripravili proslavo ob 60-ktnici društva. Trije veterani še živijo, društvo pa ima člansko, mladinsko in žensko desetino, ročno in motorno brizgalno in orodno vozilo. V kulturnem programu so ob obletnici nastopili pionirji in mladinci, predsednik OGZ Murska Sobota pa je prizadevnim podelil priznanja in diplome. F. K. Tekmovanje SLO na SCTPU 10. maja smo se dijaki Srednješolskega centra TPU v Murski Soboti pomerili v spretnostih in znanjih s področja SLO in družbene samozaščite. Tekmovanje se je začelo s testiranjem, v vsaki ekipi pa je sodelovalo po pet tekmovalcev. Vse oblike tekmovanja so se točkovale in tudi čas pohoda je bil zelo važen. Na prvi kontrolni točki smo streljali z malokalibrsko puško. Nato smo krenili na štart, kjer smo prejeli zemljevid z označenimi kontrolnimi postajami. Pri drugi kontrolni točki smo reševali test o puški, njenih delih, jo razstavili, ugotavljali, kakšne mine poznamo ... Na naslednji kontrolni točki smo izmerili azimut ter se preizkusili v poznavanju topografije. Na tretji kontrolni točki smo morali pogasiti ogenj, odgovarjali smo na vprašanja iz prometne varnosti. Metali smo še šolske bombe v cilj, tekmovanje pa zaključili z reševanjem testa iz prve medicinske pomoči. yesna Smodiš VEDNO VEC PEVSKIH ZBOROV vas izdala, ker ste vsekakor računali na nas, ki smo daleč. V znak pomirjenja vam pošiljam vejico mimoze.« Koga ne bi takšne besede ganile? Pa še vejica mimoze! Poglejmo torej, kakšno mnenje si je o našem.domačem tedniku ustvarila (priseljena) Črnogorka. »Vestnik sem naročila pred 12 leti. Najraje berem o Pomurju, vse. ŽANA MRDŽA: iz Murske Sobote jo je življenjska pot vodila v kraj Lušči Palanka v BiH. 19 let. Kadar to berem, se v mislih vračam domov.« Tudi Žano je odpeljal v .daljni’ kraj mož. Tam je odprla svoj frizerski salon in kljub domotožju se dobro počuti. Veseli nas, da ji naš Vestnik vsaj delno nadomešča košček domačega kraja. JOŽE GRAJ Na podlagi sklepa delavskega sveta Delovne organizacije Slovenijales, Lesna industrija Platana, Murska Sobota, razpisuje dela in naloge: V gornjeraugonski občini v zadnjem času vse več pozornosti namenjajo zborovskemu petju. Tako ima sedaj že vsaka osnovna šola vsaj po enega, nekatere pa tudi po več pevskih zborov. Kot je pokazala nedavna pevska revija otroških in mladinskih šolskih zborov, nastopilo je več kot 700 pevcev, je napredovala tudi kakovost. . Razveseljivo je, da v zadnjem času ustanavljajo tudi odrasle pevske zbore, ki s svojimi nastopi OBLETNICA ZRAČNEGA MOSTA Zahod'’’ Karlin se je te dni sDominial 35-letnice prenehanja blokade mesta v noči med enajstim in dvanajstim majem 1949. Sedanji zahodnoberlinski iupan Diepgen, ki je bil tedaj še deček, se spominja, da se je takrat nehala enajstmesečna blokada mesta, med katero ,,je bil plin racioniran in so ljudje jedli posušen krompir. ” Ko so sovjetske čete na Stalinov ukaz zaprle vse dohode v Zahodni Berlin in prekinile sleherni promet po cesti, železnici in vodi med mestom in _ zahodnimi conami, so zahodni zavezniki začeli največjo vojaško miroljubno letalsko operacijo v zgodovini. Vsake tri minute podnevi in ponoči so zavezniška letala grmela nad glavami 2,5 milijona Zahodnih Berlinčanov in vozila samo hrano in oskrbo za zavezniške vojake v zahodnih sektorjih mesta, ampak tudi premog in celo repromaterial za zahodnoberlinska podjetja. Številke najbolj zgovorno govorijo: v 462 dneh letalskega mostu — le-tega so podaljšali do 30. septembra 1949 — so letala v 277.264 poletih prepeljala 2,3 milijona ton hrane, oblek, goriva in drugega blaga. Rekord letalskega mostu je bil dosežen 16. aprila 1949: glavni stan taktičnega letalskega poveljstva je za ta dan napovedal velikonočno letalsko parado. Tega dne so prevozna letala opravila 1398 poletov in prepeljala v Zahodni Berlin skoraj 13.000 ton blaga. (Danes prileti v Zahodni Berlin približno 150 letal na dan.) Ameriški notranji minister William Clark, ki se je udeležil spominskih slovesnosti ob 35-letnici konca blokade, je ponovno potrdil zahodna jamstva za varnost in neodvisnost Zahodnega Berlina. Berlinčani ob tej priložnosti niso pozabili na '78 pilotov, ki so izgubili življenje med letalskimi prevozi. -----GORNJI PETROVCI —---------------■- .- Srečanje invalidov S pesmijo Hej Slovani je začel preteklo nedeljo pevski zbor invalidov iz M. Sobote v G. Petrovcih tradicionalno srečanje invalidov iz soboške občine, katerega namen je bil izmenjava mnenj, spoznavanje krajev in navad ter nenazadnje krepitev prijateljstva in tovarištva. Taka srečanja invalidov organizirajo večkrat na leto in vsakokrat v drugi krajevni skupnosti. Na srečanju v G. Petrovcih je okrog 150 invalidom spregovoril predsednik Društva invalidov M. Sobota Jože Faraš. Za vedro popoldan pa so poskrbeli učenci COŠ G. Petrovci in harmonikar Stefan Kučan. - , Milan Gašpar KORISTNO DELO Tudi osnovnošolci se vse pogosteje lotevajo različnih akcij. Še posebej je pomembno družbeno koristno delo: pogozdovanje, pomoč delovnim organizacijam v proizvodnji in zbiranje odpadnih surovin. Korist je obojestranska: družba ima od pridnih rok velike pomoči, učencem pa kane marsi-kak dinar za izlet. Puconski osmošolci so si z delom zagotovili denar za zanimiv izlet po poteh AVNOJ-a. Pri italijanskih partizanih Pred prvomajskimi prazniki se je petdesetčlanska delegacija, ki so jo sestavljali člani krajevne organizacije zveze združenj borcev iz Beltinec in nekaj članov iz upravnega odbora občinske organizacije ZZB iz Murske Sobote udeležilo proslave 40-letnice formiranja italijanskih partizanskih brigad, ki jo je organizirala organizacija italijanskih partizanov iz Mantove, bila pa je v bližnjem mestecu Castelluco. Bili so povabljeni kot gostje in zelo lepo sprejeti. Poseben sprejem so jim pripravili mestni in sindikalni predstavniki Mantove in Castelluca, moški pevski zbor pa je priredil nepozaben večer italijanske pesmi. V govorih na svečani proslavi, ki je bila na trgu v Castellucu, so zelo ugodno in pohvalno ocenjevali vlogo neuvrščene Jugoslavije in tovariša Tita tako v NOB kot v povojni svetovni politiki. Enako ugodno so ocenili sodelovanje obeh držav v sedanjem političnem trenutku. Sprejeli so jih kot državno delegacijo, ob tem so bili še posebej počaščeni borci beltinske organizacije, ki so pretežno kmetje, saj se redkokdaj zgodi, da so v državni delegaciji preprosti ljudje. p o. BRALCI UGOTAVLJANJE VINJENOSTI Zanima me, kako miličniki ugotavljajo vinjenost voznikov. Ali je za to dovolj alkoskop ali pa je potrebno opraviti tako imenovani strokovni pregled? Prosimo, da nejasnosti pojasni prometni inšpektor. (Milan H., M. Sobota) Na območju SR SLOVENIJE uporabljamo za ugotovitev vinjenosti alkoskop VEGA z zapisnikom o količini alkohola v izdihanem zraku. Alkoskop sestavlja cevčica z reagentom, ki v dotiku z alkoholnimi hlapi spremeni barvo. Z alkoskopom ne moremo ugotoviti točne koncentracije alkohola v krvi, dobimo pa približno informacijo o prekoračeni koncentraciji alkohola v krvi. Če kristali spremenijo barvo, vendar ta sprememba ne doseže označenega prstana v cevčici, je koncentracija alkohola v krvi manjša od 0,5 promila. Če se barva kristalov spremeni prek označenega prstana na cevki, znaša koncentracija alkohola v krvi preizkovane osebe nad 0,5 promila. Še prej kot se začne preiskava je preiskovancu pojasniti navodilo ' o uporabi naprave. Pri preizkusu pa je treba izhajati iz nasledniih izhodišč: — preizkus se lahko začne, ko je preteklo najmanj 15 minut od tedaj, ko je preiskovanec nazadnje užival alkoholne pijače; — treba je počakati 15 minut od tedaj, ko je preizkovanec nehal kaditi; — pojasniti je treba preiskovancu, da mora z enim izdihom napolniti vrečko v času od 10—20 sekund; — po končanem preizkusu je potrebno cevčico neprodušno zapreti. Zakonska meja zaužitega alkohola sme pri tako imenovanih voznikih amaterjih traktoristih, voz. koles z motorji, kolesarji in drugih znašati 0,5 promil, vozniki, ki vozijo v javnem prevozu, vozniki, ki jim je to poklic, ter vozniki C in D kategorije ne smejo uživati alkohola pred nastopom službe in med vožnkjo dokler upravljajo tovrstna vozila. Na osnovi rezultata preizkusa, ki pokaže nedovoljeno količino alkohola v organizmu, pooblaščena uradna oseba izključi voznika iz prometa, mu prepove nadaljnjo vožnjo, odvzame vozniško dovoljenje in seznani voznika s tem, da bo dobil vozniško dovoljenje, ko bo se iztreznil, in to po 12. urah, najkasneje pa v 24 urah. Hkrati pa mu pove, da bo proti njemu podan predlog za uvedbo postopka o prekršku zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Enak postopek (prepoved vožnje, odvzem vozniškega dovoljenja itd.) se uporablja pri vozniku, ki odkloni preizkus z alkoskopom. V kolikor rezultat preizkusa testa pokaže, da je reagent v cevčici pozelenel čez polovico, preiskovanec pa se ne strinja z ugotovljenim rezultatom, mora pooblaščena uradna oseba obvezno odrediti strokovni pregled. Torej je v postopku za prekršek način dokazovanja vinjenosti vrednosten kot dokaz samo, kadar preiskovanec ne oporeka rezultatu preiskusa. Strokovni pregled je metoda preiskave, kjer se preveri, ali ima preizkovanec v organizmu kaj alkohola, ali kaže alkoholne motnje. O tem ukrepu izpolni pooblaščena uradna oseba odredbo in preiskovanca odpelje do najbližjega zdravstvenega doma, kjer se opravi strokovni pregled. Po najnovejši razlagi strokovni pregled obsega klinični pregled preiskovanca in tudi odvzem ter analizo krvi in urina. Kri se ne odvzame le v izjemnem primeru, če bi to škodilo zdravju preiskovanca, vendar mora to ugotoviti zdravnik. Stroške ugotavljanja in dokazovanja vinjenosti, ko je ugotovljeno, da je voznik pod učinkom alkohola, mora plačati preiskovanec sam. vil.em CERPNJAK Najiskrenejše čestitke ob 35-letnici izhajanja tednika VESTNIK z željo za nadaljnje uspešno delo in zbližanje rojakov na tujem. Več let sem že naročnik vašega tednika, ter tudi skoraj že dve desetletji živim v tujini. Ne morete si predstavljati, kaj nam pomeni to zbliževanje. Ne pozabljamo sveta materinega slovenskega jezika, ki ga na žalost na vseh koncih sveta druga in tretja generacija precej slabo govori. Z velikim veseljem prebiramo novice od doma, o ljudeh, ki jih poznamo, s tem pa tudi obujamo spomine na rosna leta in smo tako nekoliko bliže domovini. VSE RAD BEREM Mnogo naših rojakov še živi v tujini. Vsem tistim, ki še niso naročniki, priporočam, da naročijo Vestnik id tako.okrepijo vezi z matičnim narodom. Ob tej priliki pozdravljam vse sorodnike, in rojake, posebno v moji rojstni vasici Hotizi. V Malmoju na skrajnem jugu Švedske imamo slovensko društvo Planika in v njeni je precej rojakov, ki izhajajo iz lendavskega območja. Večina v društvu nas je iz' severnovzhodne Slovenije. Ivan Pucko. Malmd Se pismi iz BiH in Cme gore BILA BI PRIKRAJŠANA ZA SLOVENSKO BESEDO V jubilejni številki Vestnika smo. kot ste morda videli, dali besedo tudi nekaterim našim naročnikom iz drugih jugoslovanskih republik. Medtem smo prejeli še dve pismi. Iz Bijele v Črni gori se nam je oglasila ETA MALOVIČ: »Vem, da sem prepozna. Mogoče pa vam bo le prav prišlo. Počutim se, kot bi ETA MALOVIC: nekoč je bila doma na Stavešinskem vrhu, zdaj pa živi v Bijeli v Črni gori. kar je napisano o naših krajih; politika me malo manj zanima, ostalo pa vse pogledam. Ne pogrešam ' skoraj ničesar, edino biželeladaljši rok za pošiljanje rešitev nagradnih iger, kar bi prišlo prav posebej nam, ki smo naročniki iz daljnih krajev. Kaj mi torej pomeni Vestnik? Z njim sem povezana z domačim krajem. Vsaka vest o napredku, ki ga dosežejo, doživljam kot osebni uspeh. Brez Vestnika bi se počutila prikrajšano tudi za slovensko besedo.« Eta se je sicer rodila pred 36 leti na Stavešinskem vrhu in, kot je napisala, je prav ponosna, da je obiskovala vrtec na Janševem vrhu, ki je bil eden prvih daleč naokoli. Kasneje je z mamo in sestro Majdo živela v Negovi, v delovni x organizaciji Elrad v Gornji Radgoni pa se je priučila za kovinos-trugarko in do leta 1968 tam tudi delala. Potem se je poročila in odšla na možev dom v Bijelo. »Tu sem že skoraj 16 let. Zaposlena nisem, ker sem mamica dveh pridnih sino v. Starejši Nikola, je učenec (odličnjak) 7. razreda, Boris pa je dopolnil 2 leti. Z ljudmi se tukaj lepo razumem, saj so zelo dobri. Sicer pa imam tukaj še dve sestri, tako da smo skoraj mala Prlekija.« Tudi ŽANA MRDŽA, ki živi v kraju Lušči Polanka v Bosni in Hercegovini, nam je za jubilejno številko nekoliko prepozno odgovorila, sicer pa nas je vsebina njenega pisma prijetno presenetila. »Naročnica Vestnika sem nekaj več kot pol leta. Rada ga berem, saj je v njem veliko zanimivih stvari. Posebej sta mi všeč rubriki Križem po naših šolah in Naši kraji in ljudje.« Zanimalo nas je seveda tudi, če morda kaj pogreša. ' »Ne vem, kaj bi pogrešala. Zdi se mi, daje Vestnik popoln. Morda bi več pisali o glasbi. Sicer pa veliko pišete o mojem rojstnem kraju Murski Soboti, kjer sem preživela SLOVENIJALES Ll ,,PLATANA" Murska Sobota bogatijo kulturno življenje v radgonski občini. Treba je pohvaliti nekaj zagnanih pevovodij, ki si prizadevajo, da bi tudi odrasli pevski zbori dosegli kakovost. Na sliki je mladinski pevski zbor osnovne šole Jože Kerenčič, ki ga vodi Marija Dukarič. Zbor je dober, saj je na celjski reviji mladinskih pevskih zborov dobil že dve srebrni plaketi. L. K. foto: Bračko PRAVNIKA delovne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — končana višja ali visoka izobrazba pravne smeri — najmanj eno leto delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih in nalogah. Pismene vloge s priloženimi dokazili pošljite na Delavski svet DO Platana, najkasnqe v 8 dneh od objave. VESTNIK, 24. MAJ 1984 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan za vsako ceno SANJE SO OCISCEVALCI Neka evropska družba je v Bangladešu objavila oglas, v katerem svetuje materam, naj otrokom »zvečajo tek in težo« — z anaboliki (poživili)! Zato ni presenetljivo, če seje v vladi te države našel nekdo, ki gaje zanimalo, kaj vse je naprodaj na domačem trgu. Rezultat je bil osupljiv: umaknili so 1700 zdravju škodljivih z4ravil, ki so jih ponujale najbolj znane evropske in ameriške farmacevtske tovarne. To je le eden od številnih primerov, ki jih je navedel evropski parlamentarec Knud Lind. Odločno je zahteval, da je treba poostriti nadzor nad izvozom zdravil in pesticidov v države v razvoju. Evropski parlament je to pobudo sprejel z veliko večino, čeprav so nekateri angleški in švicarski poslanci branili svojo industrijo. Akciji so se zdaj pridružile še tri najvplivnejša evropska društva za var Avtomobili s keramičnimi motorji Časi, ko ni bilo važno, koliko goriva potroši avtomobil, so že davno in neizbrisno za nami. Poraba goriva je še kako pomemben podatek, ki zanima kupca, ko se ozira za novim avtomobilom, zato ni nič čudnega, da novi modeli sicer še vedno močnih, hitrih in udobnih avtomobilov niso več tako požrešni kot njihovi predniki, cele vrste srednjih in malih avtomobilov pa že prestopajo v povsem novo generacijo energetsko varčnih vozil. Za vse pa se bo poraba goriva zelo izdatno zmanjšala, če se bo uveljavila novost — keramični avtomobilski motor. stvo poraonikov. Kot trdijo, tovarne evropske skupnosti zavestno spreminjajo države v razvoju v »smetnjak«. Izkazalo seje namreč, da bangladeški primer ni osamljen, da gre za večje število držav in za mnogo daljši seznam škodljivih izdelkov, kijih uvažajo. Evropsko poročilo razkriva nesramno izkoriščanje revščine in nizko stopnjo zdravstvene prosvet-Ijenosti v državah v razvoju. Razvite industrije namreč zlorabljajo dejstvo, da je približno dve milijardi ljudi na svetu nezadostno zdravstveno zaščitenih in daje komaj petina zdravil na voljo kar dvema tretjinama svetovnega prebivalstva. Evropska farmacevtska industrija je imela lani približno sto milijard dolarjev prometa, osvojila pa je že četrtino vsega svetovnega trga. S proizvodnjo pesticidov je Evropa prevzela že skoraj dve tretjini svetovne trgovine. Ugotovili so tudi, da so ista zdravila različno opremljena: za razvite države z natančnimi pojasnili, kako jih je treba uporabljati, in z opozorili, za »tretji svet« pa samo s kratkimi opombami. Človeštvo bi verjetno osupnilo, če bi organizirali objektivno anketo o tem, kaj razviti svet prodaja mladim državam. Kot najhujši primer navajajo 2,4 milijona otroških pižam, ki sojih Američani izdelali iz vlaken s kancerogenimi sestavinami in jih poslali v Zahodno Evropo. Samo z zahodnoevropskega trga, ki je za marsikoga zgled kakovosti, je treba vsak mesec umakniti do 500 izdelkov, ki ogrožajo življenje porabnikov. Po žrtvah med porabniki se evropski trg lahko enači s srednje velikim bojiščem. Kupil si je letalo Kitajska časopisna agencija Xinhua poroča o kmetu, ki je obogatel s tekstilnim obratom in si kupil letalo. Guo Juanjing iz province Henan je lani zaslužil 7500 dolarjev. Sklenil je, da bo s tem denarjem kupil majhno letalo »čebela-3«. Uporabljal ga bo za kmetijska opravila. Lokalne oblasti nameravajo poslati tri kmete v aeronavtični inštitut v Pekingu, kjer naj bi se naučili, kako je treba leteti in vzdrževati letala. Doslej so skupine kitajskih kmetov že kupile takšna letala, zdaj pa je to prvič storil posameznik. Reforme na kitajskem podeželju so v zadnjih petih letih omogočile kmetom, da so se specializirali. Čeprav so nekateri tako obogateli, znaša povprečni dohodek kitajskega kmeta (skupaj jih je 800 milijonov) okoli300juanov (150 dolarjev) na leto. Največja pihalna godba je nastopila lani v malezijskem mestu Kaula Lumpur: 2560 godbenikov. XXX Beli kruh so v Evropi pričeli jesti proti koncu 18. stoletja. XXX V 24 urah odda mirujoče telo odraslega človeka toliko toplote, da bi lahko ogreli tono vode za eno stopinjo Celzija. Na polotoku Kola v Sibiriji vrtajo sovjetski raziskovalci vrtino, ki bo globoka 13 tisoč metrov, XXX Vrana doživi starost sedemdeset let. XXX Jate v Evropo vračajočih se lastovk so našle novo_ pot: predor St. Bernhard v Švici, dolg 8,5 km. Ptice so tako skrajšale pot, kar pa je še bolj važno — izognile so se mrzlim alpskim grebenom. Davni misleci, ki so nam svoja velika spoznanja zapustili v zapisih, znanih kot Upanišad, so o sanjah dejali, da v njih leži.ključ človekovega življenja: kdor bo spoznal, kaj so sanje, ta bo vedel, kaj je življenje. Tudi drugi stari narodi so imeli sanje za nekaj posebnega. Stari Grki so menili, da z njimi bogovi -sporočajo ljudem svojo voljo. Skozi vso antiko se vleče do današnjih dni pradavna vera v mistično moč sanj. Sele slavni Freud je razbil ta mit in nakazal, da so sanje le del aktivnosti našega duha, ki preko njih izraža tiste vsebine, ki so v zavesti zatrte, prikrite ali posem nezavedne. Razumljivo je, da tudi sedanji raziskovalci niso nedovzetni za to pradavno človeško skrivnost. In med najnovejše znanstvene poskuse razlage delovanja sanj sodi tudi prispevek Nobelovega nagrajenca Francisa Cricka iz znanega Salkovega inštituta v La Jolli. V spodnjeavstrijskem živalskem vrtu v Gansendorfu imajo svojevrstnega kozla. Do deset metrov daleč mu uspe prehoditi po steklenicah, ne da bi eno samo podrl. AKTUALNA —Si gledal tretji del nadaljevanke „Strici so mi povedali"? -Ne, tetica je bila pri nas. . . DEDEK, DEDEK. . . —Otroci, lahko ste zadovoljni, da imate takega dedka. Sa ma dobrota ga je. —Ni čisto tako. Počakajte. Boste videli kakšen bo takrat, ko se bo vrnila mamica. . . Ljudje in podgane Podgane reagirajo na alkohol zelo podobno kot ljudje. Če imajo možnost, rade »zvrnejo kozarček« pred večerjo ali spanjem, nekatere pa celo takoj, ko zjutraj odpro oči, da preženejo »mačka«. Te živali so med sedemletnimi raziskavami na univerzi v Los Angelesu lahko izbirale med vodo in janževcem. Po določenem času se jih je deset odstotkov spremenilo v alkoholike. 25 odstotkov jih je ostalo samo pri vodi, druge pa so »pile zmerno« — kar so odstotki, ki veljajo tudi za ljudi. Psiholog Gaylord Allison, ki že več kot 20 let raziskuje delovanje mamil na živali in ki je vodil tudi omenjeno raziskavo, je ugotovil, da so se nadelane podgane vedle zelo podobno kot pijani ljudje — niso spale tako trdno kot druge, ki so bile trezne, v budnem stanju so imele manj energije in njihove tovarišice so jih celo gledale nekako zviška. Njihov ugled v podganji družbi je bil precej manjši od tistega, ki so ga uživale trezne živali in druge, ki z alkoholom niso pretiravale. Zapite podgane so zbolele celo na jetrih, imele pa so tudi precej poškodovane možgane. NA SODIŠČU —Zatrjujete, da kradete avtomobile' iz humanih razlogov. Bi lahko o tem povedali kaj več? —Na kratko: koliko zapletov v prometu in nesreč bi bilo, če bi sedel za volanom neizkušen idiot... VRAG IN P0L -Prekleti čontalal Osramotil me je pred celo družbo, potem pa poslal k vragu. —In kam si šel? — Domov. Tam pa Je bil vrag In pol. .. V sodelovanju z matematikom Graemom Mitchisonom iz Velike Britanije je izdelal teorijo, po kateri sanje niso samo proces, v katerem se tvorijo predstave, marveč tudi proces, s katerim se iz možganskih spominskih celic izbrisujejo odvečne, čudne in neuporabne informacije. Sanje naj bi bile torej nekakšno čiščenje spomina, odlaganje odvečnega in shranjevanje samo pomembnega. V svojem poročilu, objavljenem v reviji Nature, znanstvenika pravita: »Ta mehanizem imenujeva obrnjeno učenje oziroma razuče-nje. Brez tega mehanizma bi se ne razvili tako visoko sposobni možgani, kot jih imamo dandanašnji.« Če bi mehanizem spomina ne deloval ustrezno, bi se višje razviti možgani znašli v nekakšni blokadi, ki bi zavrla nadaljnjo evolucijo tega nadvse pomembnega organa. Strokovnjaki razumejo danes delovanje spomina kot skla diščenje informacij v nevronskem vejevju možganov, ki spominja na pajkovo mrežo. Kadar se vzburi del spominskega omrežja, se vzburjenje prenese po vsej mreži. Tako človek lahko iz nekaj taktov glasbe prepozna celo melodijo. Toda če je spominska mreža preobremenjena, potem prihaja do zmede. Pri skladiščenju spominov in asociacij zlahka pride do preobremenjenosti, kar potem povzroči mešanje asociacij in spominov. Zadeva se lahko tako stopnjuje, da pride do halucinacij oziroma do obsedenosti. Po mnenju Cricka in Mit-chinsona se človek rešuje preobremenjenosti s sanjami. Ugotavljata, da mehanizem odbiranja odvečnih asociacij in spominskih informacij deluje v tisti stopnji spanja, ki ga strokovnjaki že več let označujejo s kratico REM, pomeni pa fazo hitrega premikanja očesnih zrkel. Za ta del spanja je značilna močna električna aktivnost v tistem prpdelu korteksa, za katerega domnevajo, da je poln spominskega omrežja nevronov. Med REM spanjem, ki pri pdraslem človeku traja okoli dve uri, množina električnih signalov potuje od možganskega korena v korteks in po mnenju številnih strokovnjakov ti signali spodbudijo vidno središče, ki začne proizvajati žive predstave ’ — sanje. Za Cricka in Mitchinsona pa se v tem procesu dogaja še nekaj. Verjameta, da ti električni signali na nek način izbrisujejo asociacije, ki so se oblikovale med budnostjo, ter tako spominsko vejevje čistijo odvečnih informacij, ki so lažne in neustrezne. Tako se sposobnost spominskega vejevja v korteksu obnovi za nove spomine in asociacije. Proces najverjetneje poteka tako, da se močno spremeni sama struktura nevronske mreže. Čeprav proces razučenja ni povsem raziskan, pa nedavni poskusi potrjujejo pravilnost takšnega razumevanja procesov. Nedvomno je zelo zanimivo dejstvo, da so računalniški strokovnjaki izdelali model nevronske mreže in potem na tem umetnem modelu raziskovali procese, podobne tistim v možganih. Izkazalo se je, da so preveč intenzivni (obsedenosti) ali negotovi (čudnpsti) spomini najbolj podvrženi motnjam. Računalniško-matematični model je dal torej prav Crick—Mitchinsonovi teoriji. Seveda so človeški možgani neprimerno bolj zapleteni, kot to lahko doseže računalniški model, a poleg omenjenega računalniškega poskusa več opazovanj raziskovalcev potrjuje možnost, da sanje oziroma REM spanje res igra pomembno vlogo za ohranjevanje pravilnega delovanja možganov. Stvar je zapletena, ker v možganih neprenehoma nastajajo nove nevronske povezave in so zato možnosti »napačnih zvez« veliko večje, se pravi, da bi možgani brez notranje kontrole in mehanizma odpravljanja nastalih napak ne mogli tako učinkovito delovati, kot smo temu priče vsak dan. Nevsakdanji pogled na vlogo sanj v človekovem organizmu bodo seveda še poglabljali ali morda celo zavrgli kot neustrezen, a takšen, kot ga je slutiti zdaj, pomeni zares nekaj novega in obetavnega. STRAN 12 VESTNIK, 24. MAJ 1984 za vsakogar nekaj a graditelje NE POZABIMO NA VETRNIK Pri vhodu v vsako hišo mora biti vetrnik. Ta preprečuje prehitro ohlajevanje prostora. V mnogih hišah je zaprto stopnišče za preprečevanje prepiha v zgradbi. Vetrnik je lahko zamaknjen v hišo ali samostojen prizidek z lastno Suh fižol je najbolje shraniti v patentno zaprt kozarec za vlaganje. Preden kozarec zaprete, dodajte nekaj rezin česna in lovorovih listov. Če so keksi, ki so stali v odprti posodi ali škatli, postali v nekaj dneh neužitni; jih damo v celofanske vrečice, dobro zapremo ter postavimo v hladilnik. Po nekaj urah bodo keksi spet sveži. Konzervo boste odprli brez težav, če jo prislonite na topel likalnik ali na toplo ploščo štedilnika. Najhitreje boste imeli kislo mleko, če v navadno mleko izcedite sok ene limone. Torte ali druge vrste peciva boste laže narezali, če jih najprej ohladite nekaj ur v hladilniku. Če prvič perete oblačila iz bombaža in želite, da se blago dokončno skrči do predpisane meje, ga zmočite s slano vodo in pustite stati čez noč. Vodi dodajte dve žlici debele šoli. Usnjena oblačila likajte prek svilenega papirja ali prek svilene tkanine za podloge. Preden zavržete kako oblačilo, porežite vse gumbe in jih shranite. Okenska stekla lahko operete v zmesi iz enega dela amoniaka in desetih delov vode. V lepilo, s katerim lepite tapete, kanite nekaj kaplic terpentina. Tako boste zlahka nalepili tapete tudi na vlažne stene, pa se vam ne bodo odlepile. Žličko soli razstopite v vodi in grgrajte pred spanjem, pa ne boste smrčali. Nogavice najprej operite na običajen način, potem jih pustite stati nekaj časa v vodi, ki ste ji dodali malo kisa, in neprijetnega vonja ne bo več. Lesni pepel je odlično gnojilo za tulipane. S škarjami, ki niso več ostre, nekajkrat zarežite v smirkov papir, pa bodo spet uporabne. Ko je lak na nohtih povsem suh, namočite nohte za minuto v limonin sok. Tako bo Jak obstoj nejši. Ven na nogah ne smertto sončiti, koristno pa je, če se mnogo sprehajamo in bosi hodimo po plitvi vodi. V hiši ali stanovanju se občasno pojavi mK. Kako jo pregnati? Okrog in okrog ob stenah v stanovanju razpostavite vejico mete. Tako boste zagotovo pregnali miši. Najlaže je pomiti kote okenskih stekel, kjer se nabere veliko umazanije, š staro zobno ščetko, ki jo pred tem namočite v pripravek za čiščenje stekel. STOJALO ZA ZVITE PLAKATE - no. saj lahko v njem hranite zvite plakate, risb . P P J mape. Lahko ga postavite ob steno pri mizi ai , ' , . omare, izdelate pa ga lahko iz kovinske cevi in nnrnpqto nlatna platna. Namesto kovine lahko uporabite tud' , • moeoče pa usnje ali skaj. To stojalo ne zavzema skoraj P določiti D0 gaje sneti in spraviti v omaro. Velikost stoja a ... , ... Svitkih, ki naj bi bili v njem spravljeni, torej je lahko daljše ah krajše, z ožjima ali Širšima trakovoma. streho. Lahko je zidan iz opeke, montažen iz masivnih plošč (izolit, heraklit), lesen, kovinski: aluminijasta nosilna konstrukcija in vloženo steklo. Ne smemo pozabiti, da mora biti vetrnik iz materiala, ki je obstojen proti vremenskim vplivom in ne zahteva dodatnih stroškov vzdrževanja. Vetrnik je različnih dimenzij. V njem ne sme biti vrat, ki bi vodila v stanovanjske prostore. Večji Veternik lahko ima prostor za obutev in površnike, dežnike in pokrivala. Na sliki je vetrnik z notranjimi Čiščenje perutnine Perutnina, ki jo kupimo že zaklano in. hlajeno, je samo grobo očiščena. Pri zakolu ji je odtekla kri, poparili so jo in v grobem odstranili perje. S posebno pripravico so jim izvlekli črevo, pod vratom pa odvzeli golšo. Čaka nasTorej še naslednje delo: kokoški najprej populimo ostanke perja, ki rado ostane med perutnicami. Nekatere vrste perutnine, na primer starejše kokoši in gosi, pa so dlakaste. Dlake osmodimo, še . preden kokoš operemo. Na globok pločevinast krožnik ali v kako staro kozico nalijemo malo gorilnega špirita, prižgemo in nad plamenom perutnino obračamo na vse strani. Lahko si pomagamo z dvorogeljnimi kuhinjskimi vilicami. Za silo opravimo tudi s ČUDNI ČASI — Lajči bači, kje so že tisti časi, ko smo se pred mladenkami kazali lepo obriti in počesani... — Zdaj je, drugače. Bodi neobrit in zmečkan, lase si daj umetno posiveti, pa boš mladenič in pol. Umiješ p.a se tudi lahko, vsaj tu in tam. merami 120 krat 120 centimetrov. Nosilna konstrukcija je iz hrastovega ali mehkega lesa. Les je naravne barve in zaščiten z zaščitnimi sredstvi (sadolin, ksiladekor in druga). Podstavek naj bo visok vsaj 12 centimetrov. Pokončni tramiči so dimenzije 5/8 centimetrov. V lesenih okvirjih so vhodna vrata 109 krat 208 centimetrov (standardna mera). Vrata naj bodo zasteklena s 4-milimetrskim prozornim steklom, sKozi katero se boljše vidi. Stranski stekleni steni sta iz armiranega ornamentnega stekla. kosom prižganega papirja ali s suho trsko, le da se meso pri takem obžiganju nekoliko zakadi. Perutnino nato pri izmečni odprtini plitvo- zarežemo, potegi nemo iz nje želodček in previdno jetra (da se nam ne razlije žolč), izrežemo ostanke izmečne cevi, obrežemo žlezo na trtici in odstranimo tudi pljuča. Ponekod jih sicer pustijo, a ker niso okusna, pozneje samo kvarijo videz. Glavo odrežemo in če se nam ljubi, tudi očistimo: populimo ji perje, izvrtamo oči in globoko izrežemo kljun. V vratu pa sta še sapnik in požiralnik. Tudi ti dve cevi izrežemo. Potem pregledamo še odprtino, kjer je' ležala golša. Ker se golša pri odstranjevanju rada raztrga, moramo paziti, da v odprtini ne ostane kak košček golše ali na pol prebavljena hrana. Na perutnicah odrežemo konice tako imenovanega ogabnega krempeljca. Na kolenu odrežemo noge, jih — če so površno olupljene — olupimo, kremplje pa posekamo. Nato šele perutnino od znotraj in zunaj dobro operemo. Če se nam je kožica pri' tem, ko smo perutnino obžigali, zakadila, peremo perutnino v mlačni vodi. Oprano odcedimo, zbriše Streha je iz valovitega salonita sive ali rdeče barve ali plastičnih valovitih plošč (eval plošče) rumene ali rdeče barve. Na tleh so keramične ali klinker-ske ploščice. V vetrniku je kokosov predpražnik v kovinskem okvirju višine 5 centimetrov. Ob lesenem okvirju pri tleh naj bo vsaj 10-centimetrski zaščitni pas iz linoleja (zaradi čiščenja). Zunaj je pred vetrnikom kovinski predpražnik 60 krat 40 centimetrov. Ta je v kovinskem okvirju tako položen, da ga lahko dvignemo. Na dnu jaška morh biti za vodonepropusten cementni estrih s padcem proti odtočni cevi za padavinsko vodo. Za predpražnik uporabljamo tudi ekspandirano pločevino, katere mreža je romba-ste oblike. Če imamo pred vhodom diferenčne stopnice, položimo predpražnik na plošči pred vhodom tako, da je v plošči odprtina in sneg in blato odpadata pri čiščenju na tla. Prj taki rešitvi ne smemo pozabiti na odprtine za čiščenje blata in snega, na strehi pa na viseči žleb in odtočno cev. Namesto odtočne cevi obesimo na žleb verigo, ki odvaja padavinsko vodo. Napušč strehe naj bo vsaj 60 centimetrov nad vhodom, ob stenah pa vsaj 35 centimetrov. Pri vhodu v vetrnik namestimo poštni nabiralnik in električni’zvonec ali domofon. Vetrnik je lahko tudi obit z lesom (ladijska tla na pero in utor). V notranjosti je streha tudi strop. Če imamo vetrnik obit z lesom, naredimo tudi raven strop iz lesenega opaža. Pri lesenih stenah prihaja svetloba v vetrnik samo skozi šipo na vratih. Pri polnih stenah obesimo v notranjosti na eno ali obe steni veliko ogledalo, ki optično povečuje prostor. V starejših hišah so imeli pred vhodom veliko verando, ki je služila za zbiranje delavcev in je bila obenem vetrnik. Verande šo bile tudi dobra zaščita pred vetrovi in mrazom. (Po reviji Naš dom) AVTOMOBILIZEM Rabljem avtomobili v Čakovcu Pred kratkim je Auto-Hrvatska uredila v Čakovcu sejem rabljenih avtomobilov. Avte je moč kupiti oziroma prodati vsako soboto. Tudi s pomurskega območja prihajajo na to sejmišče tako prodajalci kot kupci, saj je ta sejem marsikomu veliko bliže kot onile v Mariboru. Morda vas zanimajo cene? ZASTAVA 750: letnik 1978: 130.000; 1979: 150.000; 1980:160.000; 1983:230.000 dinarjev. ZASTAVA 101: 1977: 155.000; 1978: 170.000; 1979: 180:000; 1982:270.000; 1983:330.000 dinarjev. JUGO 45: 1982: 300.000 dinatjev. ZASTA- _ VA132:1977:250.000; 1979: 480.000 dinatjev. LADA 1600: 1980: 240.000 dinarjev; LADA 1500: 1981: 300.000 dinarjev. LADA 1200: 1977: 110.000 dinarjev. RENAULT 4: 1976: 150.000; 180: 210.000 dinarjev. GOLF DIZEL: 1983: 950.000 dinarjev. GOLF J: 1978: 310.000 dinatjev. ZA-' STAVA 126 P: 150.000 dinarjev. Torej tudi na nam najbližjem avtomobilskem sejmu kar precej zasoljene cene rabljenih avtomobilov. Je pa vendarle res, da si marsikdo lahko kupi rabljen avto, ne more pa zbrati toliko denarja, da bi si omislil novega. Cen novih avtomobilov nismo zapisali zato, ker vam ne bi radi povzročili glavobola. Vsak petek od 16.00 do 16.30 na Radiu Murska Sobota Lestvica tega tedna: 1. Prepoceni zgodba — Zasilni izhod 2. O ne Cherie — Randes Vous 3. Miki, Miki — Sladžana Miloševič 4. Marija — Daniel Popovič 5. Ti znaš —Josipa Lisac Nagrado Elektrotehne iz Murske Sobote prejmeta? Katica Bohanec, Logarovci 20,6924-2 Križevci pri Ljutomeru Valerija Gotvajn, Novakova 4, 62270 Ormož Naša nova predloga: Valentino in Renato — Novi Fosili Marina — Marijan Smode Vaše glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: Za najpopularnejših pet. SOL JE NEVARNA Na Japonskem največ ljudi umre zaradi možganske kapi. Ugotovili so tudi že vzrok: preveliko uporabo soli! Na nekaterih območjih te otoške države ljudje uporabijo dnevno tudi do 30 gramov soli. Ni jih malo, ki zjutraj (namesto kave) popijejo vročo sojino juho, v katero dajo do 2 grama soli. Dnevni obroki so često tudi vrtnine, ki so konzervirane s soljo. Ne da bi jih prej oprali, jih kar tako — osoljene — jedo. Posledica vsega tega je, da ima veliko Japoncev visok krvni pritisk, zato je možganska kap najpogostejši vzrok za smrt. Na Japonskem so zdaj sprožili veliko akcijo, katere namen je vzbuditi pri ljudeh zavest, da čezmerno uživanje soli — škodi. V vseh ambulantah in bolnicah ter drugod so izobesili slikovite plakate — prikaze vseh narodnih jedi, kakor tudi količino, soli ki jo vsebujejo. Skratka: namen akcije je odvrniti ljudi od prevelike uporabe soli, s tem pa tudi od tveganja — prehitre smrti. Take dobronamerne nasvete dajejo velikokrat tudi naši zdravniki, vendar jih nemalokrat ne upoštevamo. Razmislite torej: sol ali... Dr. L B. SKRAJŠAN »ROMAN« — Kako je zdaj s tvojim pisanjem? Že pred letom si napovedal roman. — V založbi so ga skrajšali, potem pa zavrnili. V skrajšani obliki bo izšel prihodnji teden v Vestniku kot šala. DILEMA — Bi bil raje doma ali v zaporu? ' — Za zdaj sem raje doma. Vsaj tu in tam si izborim prostost ISKRENO — Fantički, imate radi staro mamo? — Še kako, le ona ima pogosto dosti proti nam ... REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: nagrada, akrobat, kvasina, Lana, Ik, ari, SLO, detomor, Al, do, L, salon, 1st, Ada, štab, RD, čarodej, estrada. sestavil Marko Napast ekonomičnost latinsko ime za šesti sklon tržni izdelek, tkanina otok v Aleutih nepravi oče italijansko ime Benetk piščalka iz gline mesto v Bolgariji majhen oblak mineralna voda jadranski otok župan pri nas pod Francozi Karlovac kopnina v morju, reki ali jezeru Zorman Ivo akvarijska riba rimsko število 501 bivši ugandski diktator zlato filmska igralka Gardner egiptovski bog sonca prosjak avtomobilska oznaka Romunije japonsko mesto igralec Sharif nemški filozof (Lorenz) ■ zimsko i vozilo I I nobelij turško mesto Talisova pijača vrsta iglavca srednjeveški Arabec prebivalci Trakije VESTNIK, 24. MAJ 1984 STRAN 13 Taki so bili naši borci COPEKOV MLIN Mlin stoji v gozdu. Mimo teče potoček. Okrog mlina je vse zeleno in lepo. Bila sem že v njem. Med vojno jd bil v njem sestanek partizanov. Na mlinu je spominska plošča. Obišče ga veliko ljudi. Nekoč so v tem mlinu mleli pšenico in koruzo. Ima veliko kolo. Alenka Laki. 1. a OŠ Velika Polana Cas hiti z neverjetno hitrostjo. Včeraj so bili gozdovi še polni partizanov, ki niso zatajili svoje domovine. Pod nebo so se dvigali stebri dima in nebo je krvavelo od ognja, ki je požiral revne koče, ki so pomagale partizanom. Daleč so že tisti dnevi, ko so se pod nebo dvigali boleči kriki otrok in bledi pogledi talcev, ki so še zadnjikrat obviseli s pogledom na belih akacijah. In danes? Živimo v samoupravni svobodni domovini Jugoslaviji, za katero so marsikateri menili, da se bo sesula kakor prhek štor. Gotovo niso računali na tako enoten upor naših rojakov in njihov edinstveni cilj. Med bojem se je pokazalo med našim ljudstvom največje tovarištvo. Prenekateri mladenič je zaupal objokani materi: ,,Mama,'domovina me kliče! Ne moremo dovoliti, da sovražnik tepta naša tla, kako trga in razgreba domovino.” Mati je razumela sina, vedela je, da je tako najbolj prav, čeprav seji je trgalo srce od strahu, ko je zaslišala pokanje pušk in žvižganje bomb. Med bombami in kroglami so hitele drobne glavice kurirjev. Takrat so imeli en sam cilj: Prebiti se skozi ognjen obroč in -oddati čimprej sporočilo drugi četi, pa naj je rana že skoraj izkrvavela; glavna je bila četa da prebije obroč in tako odtrga sovražniku še kos svojega ozemlja. Taki so bili naši kurirji in borci. Strumno so sledili tov. Titu, ki jih je vodil od boja do boja, od zmage do zmage. Kot pobuda pa jih je vedno vodila ta himna: ,,Hej, Slovani . . .” Danes se na veliko razpravlja in piše o naši himni. Ali je prav, da staro prijateljico zavržemo, ki je vodila narod v upor? Tudi pozneje. Kolikokrat so naši tekmovalci ponosno in strumno stali na igriščih, ko je zadonela naša himna? Ali bi se s tem strinjali padli partizani, ki so ostali himni in domo- vini zvesti do poslednjega diha? Taki so bili naši borci. Gabrijela Vučak, 7. a OŠ Cankova ŠTAFETA MLADOSTI PRI NAS Vsako leto prenašamo iz kraja v kraj štafeto mladosti. Tudi v bokležovju smo jo pričakali pred šolo. Pripravili smo proslavo. Nastopali smo učenci in cicibani, mladinka in pionirka pa sta prebrali pozdravni pismi. Mladi obljubljamo, da bomo hodili po Titovi poti/ Matejka GjOrek, 1. b OŠ Dokležovje TEKMUJEM Ime mi je Klavdija. Hodim v.V, razred osnovne šole Tišina — oddelek Gederovci. Ko sem slišala, da bomo v razredu tekmovali za Veselo šolo, sem se takoj prijavila. Sprva sem se malo bala, nato pa sem se že privadila. Sedaj imam že dve diplomi. Verjetno bom Šla še na občinsko tekmovanje, ki bo v Murski Soboti. Upam, da se bom tudi tam dobro odrezala. Klavdija Sadi, 3. razr. OŠ Gederovci Sprejem štafete mladosti v DokležovjuNarisal Tomaž Horvat, 1. b OŠ Dokležovje. MOJ KUŽA Pri babici imajo psa, ki mu je ime Džeri. Je zelo prijazen, ubogljiv in lepe črne barve. Nas, domače, že od daleč pozna. Ko se pripeljemo, ’.am pride vedno naproti. Je dober čuvaj. Posebno ima rad otroke. Razume veliko besed. Rad je svoboden; ko ga babica priveže, je žalosten. Robert Fiala, 3. a OŠ Videm ob Ščavnici Potepuški dinar Sem dinar. Ljudje me kličejo NOVI dinarček. Imam očeta in mamo. Oče je ves siv, če ga kdo pogleda, mama pa je zelo sramežljiva in je zato vedno rdeča. Imam. še zelenega strica, modrega brata vijoličasto Sestro in rjavega bratranca. Sosedovi otroci so mi vsi podobni. Rodit sem se v Beogradu. Sem novejše izdelave in imam na trebuhu številko ena. Moj prvi dom je bila banka v Ljubljani. Mihčeva mama me je tam dvignila kot svoj osebni dohodek. Miha me je dobil za žepnino. Takoj si je kupil sličice Tarzan. Prodajalka me je vrgla v neko čudno škatlo, ki je cingljala. Kasneje me je izročila nogometnemu sodniku Štefanu. Ta me je metal na tekmi, ko so volili, katera ekipa bo prva zaigrala. Nalašč sem se obrnil na hrbet in tako so žogo dobili moji idoli. Ko je stekel tudi sodnik, sem mu skočil iz žepa in se snotalil med gledalce. Stane me je pobral in me odnesel domov. Spustil me je v škatlo, kjer je bilo že polno mojih prijateljev. Tam sem prebil dva tedna in se lepo po čutil. Stane me je vtaknil v žep in mami kupil daičo za osmi marec. Darilo pa je mami kupil tudi Blaž. Trgovka me je dala njemu. V njegovem žepu sem najbolj trpel. Nekega dne pa me je zagnal v jezero. Na srečo me je ven prinesel rak Potočnik. Na produ me je našel isti Miha, ki me je prvi zapravil. Vrgel me je na polico k očetu in materi. Po dolgem času smo se spet srečali. Na polici sem še danes. Andrej Šeruga, 6. a OS Edvard Kardelj Murska Sobota Vlak Po tračnicah se pelje v daljne kraje vlak. Po tračnicah se pelje dolgi dolgi vlak. Zato slecimo na postajo in z vlakom še odpeljimo v Ljubljano, iz Ljubljane pa nazaj v svoj domači kraj. Renata Zver, 3. raz. OŠ Odranci Moja mamica ' Moji mamici je ime Marjeta. Dela v vrtcu. Ko pride domov, nam kuha, pere, peče, bere, lika, šiva, pospravlja... Imam jo zelo rada. Vsak dan ji pomagam. Želim je veliko zdravi a. Mirjam Horvat, 1. c COŠ Gornia Radgona Z veseljem igram šah V letošnjem šolskem letu sem se naučila šahirati. Igra me je pritegnila~in vključila sem se v šahovski krožek. S sošolkami smo se veselile tekmovanja. Pridno smo se nanj pripravljale. Veliko sem vadila tudi sama doma. Postale smo medobčinske ekipne prvakinje. Tovarišica nas je zato prijavila tudi na občinsko tekmovanje za posameznike. Igrala sem počasi in uporabljala vse znane kombinacije na šahovski deski. Rada igram s skakači. Dosegla sem vse možne točke in postala občinska prvakinja. Pokala so se razveselili tudi domači. Sandra Kavaš OS 17. oktober Beltinci Tako je Džemsova četa doživela usodo enote, ki ni imela prave zveze s prebivalstvom, s tem pa tudi ne kritja pred sovražnikom, saj ni imela obveščevalcev niti možnosti zakritja. Džemsova četa je bila v Prekmurju sprejeta s simpatijami in naklonjenostjo ter gostoljub-’ jem, čeprav so se prebivalci po drugi strani bali povračilnih ukrepov. Taktika čete za teren Prekmurja ni bila ustrezna, zato tudi niso mogli nikogar pritegniti k aktivnemu sodelovanju in so se morali hitro umakniti iz pokrajine. Ko smo se vračali z razgovorov z Džemsovo četo iz Polane, smo se že proti jutru ustavili na postojanki pri župniku v Martjancih in tam prebili dan. Zvečer pa smo se vrnili na našo še najbolj varno postojanko v Hir-šlovo vilo v M. Soboti. Sestavili in napisali smo obširno poročilo na oblastni komite KPS za Štajersko. Poročali smo, da smo se srečali z Miškom Kranjcem, o razgovoru z Džemsom in njegovi odklonitvi o sodelovanju z nami, o naših nadaljnjih načrtovanih zastraševalnih akcijah proti okupatorju. Poročali smo tudi o velikem številu skrivačev, ki pa se doslej še niso vključevali v naše eibanie. Poročilo ie odnesel kurir Jožko Zadravec-Marjan do postojanke Milana Alta v Globoki, ki je poročilo posredoval naprej. Hiršlova vila v M. Soboji je bila odlična postojanka za našo skupino. Bila je sicer na robu mesta, vendar lahko dostopna, bolj na samem. Madžari seveda niti slutili niso, da bi. si tu partizani upali urediti svojo postojanko in se .v njej zadrževati. V tej postojanki smo naredili tuai načrte za naše nadaljnje zastraševalne akcije. K sodelovanju smo pritegnili še Jožka Zadravca-Marjana iz Turnišča in Franca Flisarja-Brka z Gorice. Jožko Zadravec-Marjan Jožko Zadravec-Marjan in Franc Flisar-Brko sta prere-žala telefonske žice proti Lendavi. Juš, France. Rastko in jaz pa smo isto noč prerezali žice med Črensovci in Odranci in jih odvlekli daleč na polja. Tako smo nekaj časa prekinili telefonske z veze med M. Soboto in Lendavo. Po nekaterih vaseh smo obiskali tudi nekaj motaru-šov« in domačih madžarov. pomini na partizansko leto ——— 1944 v Prekmurju Slednje smo seznanili o tem, kakšno kazen lahko pričakujejo, če ne bodo prenehali sodelovati z okupatorjem. Ti naši obiski so se hitro razvedeli po Prekmurju. Notarji (notaroši) so bili upravni predstavniki oblasti in poklicni zaščitniki pravega reda v občini. Bili so predstojniki upravno-politične skup? nosti. ter so skrbeli za red v občini, kateri so načelovali. »Notarišija je imela obseg nekdanjih občin, taka občina pa je bila vsaka večja vas ali nekaj manjših vasi skupaj. Notarji so bdeli nad občani imeli pregled na plačevanjem davkov in drugih obveznih dajatev občanov, povezovali pa so se tudi s policijskimi, vojaškimi ih žandarmerijski-mi postajami. Od njih in njihovih mnenj je bilo odvisno, koga bodo aretirali oziroma izvajali proti njemu druge ukrepe. Notarji so v večini bili priseljeni Madžari ali domači madžaroni. Zato smo naše akcije v precejšnji meri usmerili proti njim. Prvo večjo zastraševalno akcijo smo izvedli II. okto: bra 1944 pri tovarnarju perila Cvetiču v središču M. Sobote. Opozorili smo ga, naj neha z gonjo proti Slovencem, sicer bomo z njim postopali kot z vsakim izdajalcem. C ve tič nam je vse obljubil, ponujal nam je tudi denar, ki ga pa nismo vzeli. Ko smo mu povedali, da bo kmalu svoboda. r s tem pa konec njegovega strahova- nja, nam je dejal, da nam že danes da vse, samo da mu pustimo življenje. Ko smo odhajali, smo mu povedali, da lahko gre naš obisk prijavit naslednji dan po osmi uri. Tako je tudi storil, sicer pa so partizane pri njem videli tudi nekateri delavci tovarne. Naslednji dan je bila Sobota polna novic o partizanih. govorili so. da jih je bilo zelo veliko, da so bili v partizanskih uniformah in močno oboroženi. Te novice so se širile po vsem Prekmur ju. Vse je sicer bilo res, le to ne, da nas je bilo zelo veliko, saj nas je bilo le šest. Naslednji dan je bilo na cestah polno vojske, hajkali so celo po poljih in preiskali vsako jaso, iskali so nas, seveda zaman. Mi smo se umaknili proti Puconcem na postojanko k Marici Gašperšičevi, še prej pa smo pri Ludviku Roganu pustili zvezo za Mirana, če se medtem vrne iz Budimpešte. Roganu smo zaradi konspiracije povedali le, da gremo proti Puconcem, 13 Miran bi takoj razumel, da smo pri Gašperšičevi. Toda Miran in Ciril sta se vrnila iz Budimpešte še isti večer 11. oktobra 1944. Pripotovala sta z vlakom, iz varnostnih razlogov pa sta izstopila že na Vaneči in v prvem mraku že pred nami prišla na postojanko pri Marici Gašperšičevi. Ko smo Juš, France, Rastko in jaz okrog druge ure ponoči prišli na postojanko k Gašperšičevi v Puconcih, smo na naše veliko presenečenje tam že našli Mirana in Cirila. Miran se je nepričakovano vrnil ker je v Budimpešti dobil strogo zaupno sporočilo, da bo Horthy med 14. in 15. oktobrom razglasil kapitulacijo Madžarske. Naslednjega dne 12. okto: bra smo vsi skupaj kar nas je bilo v Puconcih, naredili načrt za akcijo v vasi. Pri načrtovanju je sodeloval tudi član 00 OF Štefan Kuhar iz Puconec. Dogovorili smo se tudi za ves potek in še istega 'večera 12. oktobra 1944 s pomočjo domačih aktivistov, ki'so bili na straži, najprej napadli puconsko železniško postajo. Uničili smo vse telefonske in signalne naprave, zažgali vse arhive, še prej pa razorožili dva orožnika, ki sta stražila postajo. Tema smo pobrali tudi uniforme Zaplenili dve vojaški puški in pet ročnih bomb. Potem smo obiskali »notarišijo«, kjer smo uničili ves arhiv vključno sezname in dokumente vijaških obveznikov in sezname raznih obveznih oddaj. • Vsem madžarskim uslužbencem na notarstvu in v vrtcu, ki je bil v isti stavbi, pa smo naročili, naj se v 48 urah odselijo tja, odkoder so prišli. {dalje} . STRAN 14 Vt&TNIK, 24. MAJ 1984 šport SPEEDWAY - ČETRTFINALE ZA SP BMB Zmagal Collins, Kocmut trinajsti Ob lepem vremenu seje na nedeljski četrtfinalni dirki za svetovno prvenstvo v sped-wayu na 1000 m dolgi peščeni stezi v Gornji Radgoni, ki je edina v Jugoslaviji, zbralo blizu 6.000 ljubiteljev moto športa. Med 18 tekmovalci iz Italije. Avstrije, Madžarske, ZR Nemčije, ČSSR, Velike Britanije, in Francije so nastopili tudi trije Jugoslovani, ki pa st s svojimi jeklenimi konjički nikakor niso mogli enakovredno kosati z ostalimi tekmovalci. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Velike Britanije, ZR Nemčije in Češkoslovaške. Zmagal je Collins iz Velike Britanije, ki je zbral 23 točk, pred Aigner-jem (ZRN) 21, Štanclom (ČSSR) 21, Blondyjem (Francija) 18, Rissom (ZRN) HOKEJ NA TRAVI Pomurje prvak V zaostali tekmi prvenstva Slovenije v hokeju na travi je Pomurje v Murski Soboti premagalo Svobodo iz Ljubljane z 2:1 (Fujs in Zelko). S tem je bila končana letošnja sezona. Pomurje je brez izgubljene točke osvojilo prvo mesto in naslov prvaka Slovenije za sezono 1983/84. LESTVICA POMURJE 12 12 0 0 33:5 24 Svoboda 12 5 2 5 22:10 12 Gaberje 12 2 2 8 5:23 6 Maribor 12 2 0 10 7:29 4 nostni otvoritvi sta govorila predsednik organizacijskega odbora Jože Šavel v imenu organizatorja ter AntoSlavic, direktor Avtoradgone, v imenu pokrovitelja. F. Maučec ----- KOLESARSTVO ----------------------—----------------- Pomurci uspešno tekmujejo V minulih dneh so se kolesarji Pomurja iz Beltinec udeližili več tekmovanj in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Na dirki ob obletnici osvoboditve Varaždina, bil je to kriterij, je sodelovalo 75 mladincev iz 8 klubov Hrvatske in Slovenije. Odlično so se odrezali pomurski kolesarji. To še posebej velja za Čeha, ki je pri starejših mladincih zasedel drugo mesto, Titan pa je bil peti. Pri mlajših mladincih pa je zmagal Cigut pred Škra-banom. Ostali pomurski tekmovalci so se uvrstili od 6. do 15. mesta. Mladinska ekipa Pomurja, ki so jo sestavljali štirje kolesarji: Titan, Berden, Čeh in Cigtlt, ekipo je vodil Štefan Titan, pa je sodelovala na tridnevni mladinski kolesarski dirki ,,Kalnički:i partizani”. Nastopilo je 72 kolesarjev iz 18 jugoslovanskih klubov. V zelo močni konkurenci in na težki 325 km dolgi progi, ki je imela kar 100 km vzponov, so pomurski kolesarji hoteli doseči kar največ, kar pa jim kljub dobremu začetku ni uspelo. Že v drugi etapi je zaradi okvare kolesa odstopil Berden, v četrti pa Cigut, tr.ko da sta na koncu bila uvrščena le Titan na 25. mestu in Čeh na 26. mestu. Ob otvoritvi trgovine Astra v Murski Soboti pa je bil kolesarski kriterij, na katerem je sodelovalo 32 tekmovalcev iz treh slovenskih klubov: Astre, Branika in Pomurja. Domačini so presenetili favorizirane kolesarje Astre, saj je ob pomoči celotne ekipe zmagal Jože Cigtlt, Dalivoj Titan je bil tretji, Jože Skrabar peti in Štajner osmi. Kolesarji Pomurja pa so nastopili še na štafetnem teku mladosti v Bakovcih. Med 15 kolesarji je zmagal Štiblar pred Škrabanom in Ci-gUtom. Udeležili pa so se tudi spominske dirke Slavka Ojsterca v Kamniku, kjer je nastopilo 150 kolesarjev. Najbolje uvrščen med starejšimi mladinci — Čeh je zasedel šesto, Titan pa osmo mesto. Pri mlajših mladincih je bil Serec trinajsti, Lipovec pa petnajsti. Med člani pa je Štiblar zasedel štirinajsto mesto. ----- ODBOJKA ---------------- NAMIZNI TENIS Uspešen nastop Močana Na mednarodnem mladinskem prvenstvu ČSSR, ki je bilo v Topolčanih, je v reprezentanci Jugoslavije prvič nastopil Sobočan Miran Močan. Zaradi pomanjkanja mednarodnih izkušenj je v posameznem in ekipnem delu izpadel že v prvih kolih, veliko bolje pa je zaigral v dvojicah skupaj z Zalaznikom, ko sta se uspela uvrstiti med osmerico najboljših parov in sta bila v tej disciplini najuspešnejša Jugoslovana. M. U. KOŠARKA V republiškem tekmovanju so pomurske ekipe v drugem kolu dosegle naslednje izide: — kadeti: Pomurje : Radgona 90:44; kadetinje: Šmarje : Pomurje 44:73; mladinci: Bistrica : Pomurje 68:66 in mladinke: Ptuj: Pomurje 50:60. Pionirji in pionirke četrtih in petih razredov OŠ E. Kardelj iz Murske Sobote, ki delujejo v okviru KK Pomurja, so se udeležili tretjega festivala mini košarke v Slivnici, na katerem je sodelovalo po 16 ekip pionirjev in pionirk. Tek na Grad Krajevna skupnost' pri Gradu na Goriškem bo v nedeljo, 27. maja 1984. ob 11. uri pripravila na 1000 metrov dolgi progi (50 m višinske razlike) tek za posameznike in družine. Start bo v spodnjem delu naselja, cilj pa v gornjem, kjer bo popoldne tudi privlačno družabno srečanje. tg II. SOL - moški Uspel pionirski turnir RADENSKA84 Odbojkarska zveza Pomurja je v Radencih pripravila II. tradicionalni pionirski odbojkarski turnir pod pokroviteljstvom Radenske. Na turnirju je sodelovalo po 8 ekip pionirjev in pionirk, skupno torej z a žarske, iz Srbije in Slovenije. Na slavnostni otvoritvi so- pripravili tudi krajši kulturni program, v katerem je sodeloval pevski zbor OS KDK iz Murske Sobote. Turnir je lepo uspel, želja organizatorjev pa je, a prihodnje postal še množičnejši in da bi pritegnili tudi ekipe iz Avs nje i Italije V konkurenci pionirk je imela največ uspeha ekipa Pankasza z Madžarske ki je v finalu premagala ekipo OŠ Beltinci z rezultatom 2:0 V borbi za tretje mesto pa je Ljutomer premagal G. Petrovče z 2.0. 1 . Pankasz, 2. O§ Beltinci, 3. OS IC Ljutomer, 4. OŠ G Petrovci, 5. Mladost MS, 6. OŠ KDK Murska Sobota, 7. Obilič in 8. OŠ Puconci V tekmovanju pionirjev je zmagala ekipa OŠ Beltinci, ki je v ni tekmi premagala OŠ EK iz Murske Sobote z 2:1. V tekmov j je mesto pa je OŠ KDK MS premagala Apače z 2:0. Vrstni red: 1. OS Beltinci, 2 OŠ E. Kardelja MS, 3. OS KD Kajuh MS. 4. OŠ Apače, 5. OŠ Puconci, 6. OS Radenci, 7. OS Cankova in 8. OS Šafarsko. Končna lestvica Granit 14 11 3 38:18 22 Mislinja 14 8 6 29:24 16 Stavbar (ml) 14 8 6 30:27 16 F. Malgaj . 14 7 7 29:28 14 RADENCI 14 7 7 24:31 14 LJUTOMER 14 6 8 25:29 12 Vuzenica 14 5 9 24:31 10 Braslovče 14 4 10 22:33 8 II. SOL - ženske Končna lestvica Fužinar II. 12 11 1 35:5 22 Šempeter 12 9 3 31:15 18 Paloma III. 12 7 5 26:20 14 Braslovče 12 7 5 23:21 14 Ruše 12 5 7 18:27 10 POMURJE 12 2 10 13:31 4 Rogoza II. 12 1 11 7:34 2 -----TVD PARTIZAN MURSKA SOBOTA — IZVOLJENO NOVO VODSTVO Medtem ko je bilo soboško društvo Partizan ’ vaditelji pa so naprej uspešno delali, je bil naposled sk ic ... bo’do katerem so spregovorili o delovanju in razmerah ter se g .. b d čem delu. Dosedanjo aktivnost so ocenili zadovoljivo n u imajo nekoliko preobsežen program dela glede na vo -0 delujejo vrstah pa pogrešajo telesnovzgojne učitelje in profes J- ram deia tudi sekcije: judo, karate in rokoborba. Sprejeli so Arpad ter izvolili novo vodstvo. Za predsednika društva je , poianič. Norčič, za podpredsednico Draga Vlahovič, za tajnicop . delovanja Dogovorili so se tudi, da bodo primerno obeležili 65-letmco delovanja društva v prihodnjem letu ter zaslužnim podelili priznanj . F M I. ONL Lendava Rezultati — 15. kolo OlimnijaiRenkovci 1:5 Nafta:Graničar 4:1 Bistrica:Kobilje 2:0 Panonija:Odranci 1:2 Nedelica:Mladost 1:2 Odranci 15 11 2 2 45:22 24 Olimpija 15 8 3 4 34:29 19 Mladost 15 8 2 5 33:26 18 Nedelica 15 6 4 5 29:27 16 Nafta 15 6 3 6 26:23 15 Renk ovci 15 5 4 6 26:24 14 Panonija 15 3 8 4 20:25 14 Bistrica 15 3 5 7 17:21 11 Kobilje 15 5 0 10 24:38 10 Graničar 15 4 1 10 19:38 9 ATLETIKA ----POKALNI NOGOMET MURA : TURNIŠČE 3:2 V pokalni nogometni tekmi je soboška Mura s težaDra_ nišče. Gole za Muro so dosegli: Ivanič, Cener in Vrši , hravTumi-škovič in Hanc. V pokalni mladinski nogometni tekmi p J šču premagala donjačo ekipo s 5:1. Potočnik drugi V Mariboru je bilo atletsko tekmovanje mladinskih reprezentanc Železne županije. Štajerske in Slovenije. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Igor Potočnik in se lepo odrezal. V teku na 800 m je s časom 1:58,78 zasedel drugo mesto. 15, Kamasom (ČSSR) 14, Banksom (VB) 12, Ederjem (Avstrija) 11 in Sovo (ČSSR)9 točk. Teh devet tekmovalcev se je uvrstilo v polfinale. Od Jugoslovanov je po pričakovanju bil najboljši Albert Kocmut iz Gornje Radgone, ki je s 4 osvojenimi točkami zasedel šele 13. mesto. Hojs je osvojil 2 točki, medtem ko sta Vrbnjak in Korovljevič ostala brez točk. Nedeljska dirka na stadionu Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni je kljub nekaterim padcem, ki pa niso povzročili hujših poškodb, lepo uspela. Prizadevni člani AMD soše enkrat dokazali, da so odlični organizatoiji najzahtevnejših prireditev in da se upravičeno potegujejo za organizacijo polfinalne in tretje finalne dirke. Na Slav- KAJAKAŠTVO Izvrstni kajakaši Kroga Društvo za šport na vodi Nivo Celje je pripravilo na reki Savinji od Žaica do Celja (8 Dn) tekmovanje v spustu, na katerem je sodelovalo 90 tekmovalcev, iz 12 klubov. Med njimi so nastopili tudi tekmovalci iz Kroga iz Srednje Bistrice. Zlasti so se odrezali Krožani, ki so bili med ekipami najboljši in osvojili več prvih mest. Najbolje se je izkazal Milan Karas, ki je v konkurenci kajakašev osvojil prvo mesto z izvrstnim rezultatom in tako še enkrat dokazal, da je resen kandidat za državno reprezentanco. V mladinski konkurenci je bil Vereš tretji, Borovič deseti in Horvat enajsti. V konkurenci pionirjev so bili prav tako najboljši tekmovalci iz Kroga. Zmagal je Simon Kuzmič pred Milanom Maričem. Graj iz Bistrice je bil enajsti, Ozbetič pa dvanajsti. Med turisti je Skraban zasedel šesto mesto. Med ženskami pa Nataša Vrdoljak tretje mesto kot pionirka. V tekmovanju kanuistov dvosedov sta zmagala Cinč — Titan v članski konkurenci, Hauko — Vrdoljak pa sta bila med turisti šesta. Tekmovanje na Savinji je bilo prvo od šestih, ki so letos predvidena v Sloveniji pod naslovom »Spoznavajmo slovenske reke«. Udeleženci, ki jih bodo preveslali pet, bodo prejeli plakete in medalje Kajakaške zveze Slovenije. Zadnje tovrstno tekmovanje bo na reki Muri 15. julija. F. Maučec PNL Rezultati —19. kolo Dobrovnik : Bakovci 3:1 Petišovci : Veržej 1:3 Čarda : Beltinka 2:2 Hotiza : Lipa 3:1 Ljutomer : Črenšovci 3:1 Mostje : Turnišče 1:3 Beltinka 19 Čarda 19 Hotiza 19 Turnišče 19 Veržej 19 Črenšovci 19 Dobrovnik 19 Bakovci 19 Lipa 19 Ljutomer 19 Petišovci 19 Mostje 19 11 5 3 51:28 27 10 4 5 39:30 24 865 25:28 22 9 3 7 39:28 21 775 30:25 21 7 7 5 36:33 21 7 5 7 39:37 19 658 33:32 17 6 3 10 24:39 15 5 4 10 28:39 14 4 6 9 24:41 14 5 3 11 25:35 13 ----JUDO —------------------------------------------ SOBOČANI EKIPNI PRVAKI POMURJA V Lendavi je bil zadnji pozivni turnir pionirjev Pomurja v judu, na katerem je sodelovalo okrog 70 tekmovalcev iz štirih klubov. Največ uspeha so imeli pionirji Murske Sobote, ki so tako postali končni zmagovalec. Končna razvrstitev — posamezno do 32 kg: 1. Žbul (Can.), 2. Kavčič (MS), 3. Albert (MS) in Balažič (Le.); do 35 kg: 1. Breznik (Le.), 2. Vrbančič (Lj.), 3. Vučko (Le.) in Ritoper (MS); do 38 kg: 1. šabjan (MS), 2. Vi-rag (Lj.), 3. Erveš in šiška (MS); do 42 kg: 1. Cerih (MS), 2. Lešnjek (Le.), 3. Šadl in Kornhausler (Ca.); do 46 kg: 1. Veldin (MS), 2. Lackovič (Le.), 3. Kokaš (Ca.) in Recek (Le.); do 52 kg: 1. Šooš (MS), 2. Ortman (Lj.), 3. Hari (Ca.) in Berden (MS); nad 52 kg: 1. Hajdinjak (Le.), 2. Prinčič (Lj.), 3. Cimerman (Lj.) in Stolnik (MS); Ekipno: 1. Murska Sobota 94 točk, 2. Lendava 50, 3. Ljutomer 32 in 4. Cankova 27 točk. S tem je sezona konča--na. O. š. II. MNL MS - vzhod Rezultati — zadnje kolo Ižakovci : Gančani 2:1 Vrelec : Selo 1:3 Filovci: Bratonci 4:3 Melinci : Prosenjak 5:0 Končna lestvi« —— SRL-------------------------------------------- PRVA ZMAGA BELTINKE V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski moški in ženski rokometni ligi so pomurske ekipe dosegle popoln uspeh. V moški konkurenci je Polet v Murski Soboti premagal Veliko Nedeljo z rezultatom 31:27. Najboljši strelci pri Poletu: Katona 8, Merčnik 8, Varga 4, Horvat 4, Benko 3. V ženski konkurenci je Beltinka premagala v Beltincih Radeče z 20:18 in zabeležila svojo prvo zmago.,Najboljše strelke: Zakojčeva 8, Hozjanova 5, Puklavčeva 3, Gjerkeševa 3. Rokometašice Polane pa so z visokim rezultatom 39:23 odpravile ekipo Velenje. Najboljše strelke: T. Horvatova 13, Kociprova 12, Vugrinčeva 4 in Bačvičeva 4. ----SNL------------------------------------------- Melinci ' 14 Filovci 14 Bratonci 14 Gančani 14 Ižakovci 14 Selo 14 Vrelec 14 Prosenjakovci 14 9 3 2 52:23 21 8 2 4 45:30 18 7 3 4 36:26 17 8 1 5 30:25 17 806 43:23 16 6 0 8 28:42 12 3 1 10 21:52 7 2 0 12 17:51 4 II. MNL MS Rezultati — zadnje kolo Rogašovci : Slaveči 12:1 Cankova : Serdica 1:3 Grad : Tromejnik 2:0 Romah : Križevci 0:3 Končna lestvica Grad 14 10 1 3 50:18 21 Serdica 14 9 1 4 36:19 19 Rogašovci 14 8 1 5 39:22 17 Tromejnik 14 8 0 6 39:32 16 Cankova 14 6 3 5 32:24 15 Križevci 14 4 3 7 27:30 11 Romah 14 4 2 8 20:34 10 Slaveči 14 1 1 12 14:78 3 I. MNL MS Rezultati — 16. kolo Šalovci : Puconci 1:1 Pušča : Dokležovje 4:4 Apače : Tešanovci 3:2 Bogojina : Tišina 0:1 Radgona : KaKican prel. ZMAGA NAFTE IN REMI MURE V nadaljevanju prvenstva v slovenski nogometni ligi je soboška Mura na domačih tleh iztržila le točko proti Stolu iz Kamnika. Srečanje se je končalo z 1:1. Gol za Muro je dosegel Konstantin Cener. Lendavska Nafta pa je v tekmovanju druge slovenske lige premagala Proletarca iz Zagorja's 3:0. Gole za Nafto so dosegli: Marton, Ferencek in Ribarič. ----NAMIZNI TENIS--------------------------------- Solidne uvrstitve Tretji republiški selekcijski turnir mladincev Slovenije, ki je bil v Kranju, je z izjemo Močana in Zalaznika, ki sta igrala na mednarodnem mladinskem prvenstvu CSSR za državno mladinsko reprezentanco, zbral vse ostale najboljše slovenske mladince, ki so hoteli na zadnjem turnirju zbrati čimveč točk za republiške jakostne lestvice. S sedmerico Sobočanov, ki so igrali na tem turnirju, smo lahko le delno zadovoljni, saj smo od nekaterih pričakovali več, kar še zlasti velja za Benka, Benkoviča in Gazdaka, zadovoljili pa so najmlajši pionirji. V prvi skupini je Benko z rezultatom 4:4 zasedel peto mesto, pionir Kuzma pa s 3:5 sedmo mesto. V drugi skupini je pionir MeVicar zasedel z rezultatom 6:3 tretje, Benkovič pa s 3:6 osmo mesto. V tretji skupini je presenetil pionjr Matjaž Žitek, ki je dosegel rezultat 6:3 in osvojil tretje mesto, pionir Mirko Unger je bil prav tako dober, saj je z rezultatom 5:4 osvojil peto, Gazdag pa s 3:6 deveto mesto. Na turnirju mladink v Ptuju je v prvi skupini Tanja Sinic osvojila osmo mesto, Darja Trček pa v tretji skupini sedmo mesto. M. U. ----STRELSTVO — NOČNO STRELJANJE------------------ Apače 16 10 4 2 44:25 24 Puconci 16 8 4 4 49:38 20 Tišina 16 9 2 5 32:21 20 Rakičan 15 7 5' 3 35:25 19 Bogojina 16 6 4 6 27:26 16 Radgona 15 5 5 5 24:26 15 Šalovci 16 5 4 7 24:35 14 Dokležovje 16 6 1 9 38:41 13 Tešanovci 16 5 2 9 33:37 12 Pušča 16 2 1 13 27:59 5 PREHODNI POKAL KRIŽEVČANOM Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila že tradicionalno nočno streljanje z malokalibrsko puško na strelišču v Murski Soboti. Udeležilo se ga je 41 ekip ali 123 strelcev iz soboške občine. Najuspešnejša je bila druga ekipa strelske družine Koloman Kučan iz Križevec, ki je z rezultatom 15/81 osvojila prvo mesto in prejela prehodni pokal pred ekipo strelske družine Graničar Cankova 15/80, prvo ekipo SD Koloman Kučan Križevci 15/77, SD Panonija Murska Sobota 15/62 in SD Brezovci 15/61. Tekmovanje sodi v okvir praznovanja meseca mladosti in je lepo uspelo. II. ONL Lendava Rezultati — 8. kolo Zvezda:Polana 3:3 Žitkovci:Kapca 2:6 Lakoš:Pince 3:6 Lakoš 8 5 3 0 21:7 13 Žitkovci 8 4 2 2 25:16 10 Polana 8 3 3 2 24:19 9 Kapca 8 4 1 3 22:18 9 Pince 8206 10:26 4 Zvezda 8116 9:25 3 GORNJA RADGONA ■■■■■ ■■■ M9BR TEK MLADOSTI Občinska zveza telesnokultumih organizacij in OK ZSMS H Gornja Radgona pripravljata v četrtek. 24. maja 1984, ob 17. uri ■ pri P-MARKETU v Gornji Radgoni 6. TEK MLADOSTI. * Tekmovali bodo po kategori jah. Prvi trije iz absolutne kategorije za moške in ženske ter štafetnega teka prejmejo kolajne in pra- I ktična darila. Štafetni tek se točkuje za občinske sindikalne igre. B Tek bo ob vsakem vremenu. Prijave zbira občinska zveza tele- ■ snokulturnih organizacij, možno pa se je prijaviti tudi pol pred startom. Informacije: 069-74-083, Tone Vodan. ure VESTNIK, 24. MAJ 1984 STRAN 15 NAŠI OBRTNIKI KOMU LECTOVO SRCE? N TEM TRENUTKU SO NA ZALOGI PO STARI CENI VINOGRADNIŠKI TROSILNIKI HLEVSKEGA GNOJA THG 1500V Ce bi preverjali, kdo so pravzaprav pomurski slaščičarji, bi ugotovili, da je med njimi le malo domačinov. Prav gotovo prevladujejo Albanci. Povsem drugače pa je s slaščičarno v Ljutomeru na Miklošičevem trgu, kajti tam že od leta 1912 stoji znana slaščičarna, ki jo je ustanovil Ivan Škrainer. Pravzaprav je bil lectar in s več ar, slaščičarske izdelke pa je uvedel sin Janko, ki je obrt prevzel 1925. leta in bil obrtnik do druge svetovne vojne. ,, V začetku 1941. leta so nas Nemci izselili iz Ljutomera. Leta 1945, ko smo se vrnili, je bilo treba začeti vse znova. Težki časi so bili takrat, vendar sta v človeku trdna volja in moč, zato zmore še take napore," nam je dejala Terezija Skrajner, s katero smo se pogovarjali, medtem ko smo čakali na njeno hčerko Vero, ki vodi slaščičarno od 1975. leta. ,,Ste mlada ob rt niča. Kje ste se izučili poklica?” ,, Naj več seveda doma, v letih 1963—1964 pa sem bila na praksi v DO „SOBOTA" TOZD Obrtništvo, Murska Sobota, Kopališka 2. razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo 1. garsonjere v velikosti 13,70 m2, št. 25/IV, v stanovanjskem objektu Stara ul. 14 v Murski Soboti, izklicna cena 382.971,00 din. 2. stroja za izdelavo betonskih cevi do premera 60 cm znamke LOREF, letnik 1973, izklicna cena 60.000,00 din. 3. tračne krožne žage za marmor, letnik 1973, izklicna cena 30.000,00 din. 4. elektro peč za plastificiranje, izklicna cena 90.000,00 din. Prometni davek plača kupec. Licitacija bo v soboto, 2. junija 1984, ob 10.00 uri na sedežu TOZD Obrtništvo, Kopališka ul. 2, Murska Sobotta. Ogled garsonjere in strojev je možen tega dne od 9.00 do 10.00 ure. Vsak udeleženec licitacije mora položiti 10 — odstotno varščino izklicne cene. SLAŠČIČARSKI TRIO: Mama Terezija, zet Georg in hčerka Vera, nosilka obrtnega dovoljenja. Foto: Marija Tivadar. Gradcu. Tam sem spoznala tudi Georga, s katerim sem se pozneje poročila in sva se oba preselila v Ljutomer. Prevzela sem sicer njegov priimek Peischl, vendar na pročelju hiše piše „ Slaščičarna Skrajner”. Pač zaradi tradicije. ” Tradicija se torej nadaljuje. Lepo pa je tudi, da v slaščičarni ostajajo zvesti nekaterim prvotnim izdelkom, vsekakor pa lectariji. Teh slaščic zdaj ' sicer ne prodajajo po sejmih in proščenjih, ampak le v slaščičarni. Kupcev tudi zdaj ne manjka, še zlasti pa po njih segajo tujci, ki često pridejo v Ljutomer, in naši zdomci ter izseljenci, ki lectova srca in druge tovrstne izdelke kupujejo kot svojevrsten turistični spominek iz domače pokrajine. Srčki imajo tudi zdaj ogledalca in verze. Nekaj teh je napisal pesnik Manko Golar. ,,Ali izdelujete tudi sveče?” ,,Ne. Teh ne izdelujemo več. Pač pa nudimo vse vrste peciva, torte, lectarske izdelke, sladoled. . .” Ta predstavitev ne sme izzveneti kot reklama, saj je ta slaščičarna ne potrebuje. Ima namreč dobro lokacijo — na trgu, kjer je v bližini cerkev. Mati Terezija, hčerka Vera in mož Georg so se lepo ujeli, zato jim dela ne manjka. Tu in tam se pojavi težava z materialom za slaščice, vendar se nekako ,,znajdejo” in posel gre naprej. Tega ne bo manjkalo seveda tudi v poletnih mesecih, ko bo največje povpraševanje po dobrem sladoledu. S tajfunovim trosilnikom THG-.1500 V lahko trosite hlevski gnoj tudi v vinogradih in sadovnjakih, kjer je zaradi nasada in vinogradniških kolov trošenje s trosilnikom običajne širine nemogoče. Celotna širina trosilnika znaša samo 114cm. Trosilnik priporočamo tudi za gnojdnje vseh drugih poljščin. Posebno primeren je za traktorje TOMO VINKOVIČ. Nosilnost: 1500 kg Prostornina: 1,8 m3 Pnevmatiki: 175 x 14' Širina trošenja: 1,6m Medosna razdalja: 0,96 m Potrebna vlečna moč: 9kW ▲•mi 63225 Planina pri Sevnici tel. (063) 783-158, 783-121, 783-141 S. SOBOČAN /MURK vas vabi 2 .junija bodo odprta vsa vrata (Tlure Občane, delavce ostalih organizacij združenega dela, ustanove, šole, vrtce, skratka vse, ki bi želeli videti proizvodni proces (DURE, vabimo 2. junija na obisk. Ogledali si boste lahko tudi centra za avtomatsko obdelavo podatkov in računalniško izdelavo krojev ter krojnih slik, vzorčne sobe in objekte družbenega standarda . Skratka — tega dne vam bodo odprta vsa vrata (PURE. V tozdih v fTlurski Soboti, Gornji Radgoni in Gornjih Petrovcih, bo obisk ta dan od 1 O.2O do 1 3. ure in od 1 4. do 1 5. ure. V tozdu Ljutomer bodo ta dan ob 1 O. uri odprli razširjeno proizvodno halo s slovesnostjo pa bo povezan tudi ogled tovarne. /MURK vas vabi STRAN 16 VESTNIK, 24. MAJ 1984 UECTillV uradne Ha Inin objavi Leto XIX Murska Sobota, dne 24. maja 1984 Št. 16 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: i Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota 140. Pravilnik o odvajanju odpadnih in atmosferskih voda na območju občine Lendava 141. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Čepinci 142. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci, za naselje Ko-koriči in Berkovski Prelogi 143. Sklep o uvedbi samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Selo—Fokovci 144. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Ratkovci 140 Skupščina Komunalne skupnosti občine Lendava je na podlagi 9. točke 14. člena Zakona o komunalni dejavnosti (Ur. list SRS, št. 8/82), 15. člena Odloka o odvajanju odpadnih, padavinskih in fekalnih voda na območju občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin, št. 32/83), in 1. alinee 17. člena Statuta Komunalne skupnosti občine Lendava na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25. 4. 1984 sprejela PRAVILNIK o odvajanju odpadnih in atmosferskih voda na območju občine Lendava I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se urejajo organizacijski in drugi temeljni pogoji za uporabo, vzdrževanje in gradnjo kanalizacijskega omrežja ter pravice in dolžnosti upravljalca kanalizacije. 2. člen S kanalizacijo upravljajo in gospodarijo pooblaščena komunalna organizacija in krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: upravljalci kanalizacije). 3. člen Uporabnik javne kanalizacije je po tem pravilniku vsaka fizična ali pravna oseba, ki odvaja odpadne ali atmosferske vode v javno kanalizacijo, odprte vodotoke in ponikovalnice. 4. člen Upravljalec kanalizacije mora kanalizacijsko mrežo in naprave za odvajanje odpadnih voda in atmosferskih voda vzdrževati v uporabnem stanju ter ustvarjati pogoje za brezhibno delovanje kanalizacijskega omrežja in naprav. 5. člen Javna kanalizacija je osnovno sredstvo Upravljalca, ki z njo gospodari v skladu z njeno naravo in namenom. 6. člen Kanalizacija se deli na javno in interno kanalizacijo. Javna kanalizacija obsega objekte in naprave, ki jih upravlja in vzdržuje pooblaščena komunalna organizacija združenega dela ali ki služijo za odvajanje odpadnih voda in meteornih voda, vsaj dvema pravnima ali fizičnima osebama ali z zaključenim sistemom odvajanja teh voda za eno pravno ali fizično osebo. Javna kanalizacija obsega magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje (glej navodilo, Ur. list SRS, št. 16/78). Magistralno omrežje in objekti so regijskega in medregijskega pomena. V takšno omrežje in objekte se štejejo: — kanali za tranzit odpadne in meteorne vode, — črpališča za prečrpavanje odpadnih in meteornih voda, — centralna čistilna naprava, . — objekti in naprave za dispozicijo odpadne in meteorne vode. Za primarno omrežje in naprave se štejejo: — kanalizacijski vodi za tranzit odpadne in meteorne vode, — črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode za več sosesk ali manjših naselij, — objekti in naprave za dispozicijo odpadne in meteorne vode za več sosesk ali manjših naselij, Za sekundarno omrežje se štejejo kanalizacijski vodi mešanega in ločenega sistema: — kanalizacijski vodi za zbiranje in tranzit odpadne in meteorne vode, — črpališča prečrpavanje odpadne in meteorne vode, — kanalizacijski vodi mešanega in ločenega kanalizacijskega sistema za neposredno priključevanje porabnikov, — črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode na omrežju sekundarnega sistema, . — naprave za čiščenje odpadne vode, — objekti za dispozicijo prečiščene ali neprečiščene odpadne meteorne vode, kj služijo soseski ali delu soseske ali manjšega naselja. 7. člen Naprave kanalizacijskega omrežja uporabnika so: — kanalizacijski priključki, — kanalizacijska mreža od objekta uporabnika, ne glede na dolžino in profil, do priključka na sekundarni mreži, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in zemljišču. ' Naprave, navedene v tem členu so interna kanalizacija. 8. člen Materialno osnovo.za delovanje kanalizacije in za izvajanje enostavne in razširjene reprodukcije v okviru sprejetih letnih programov zagotavljajo samoupravna komunalna interesna skupnost, organizacije združenega dela, delovni ljudje in občani ter upravljalec kanalizacije. II. PRIKLJUČITEV OBJEKTA 9. člen Investitor, ki gradi javno ali interno kanalizacijsko omrežje si mora za priključitev na javno kanalizacijo pridobiti 'soglasje upravljalca javne kanalizacije. Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je obvezna. Potopek za pridobitev soglasja 10. člen Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje morata porabnik vode in upravljalec vodovoda: , a) porabnik vode: — pridobiti soglasje z vlogo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje k lokacijski dokumentaciji, — predložiti vlogo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje z glavnim projektom hišne kanalizacije in situacijo priključnega mesta, — predložiti pogodbo o plačilu priključne takse, — omogočiti pregled interne kanalizacije in naprav med gradnjo in po končani gradnji. b) upravljalec vodovoda: — izdati soglasje z lokacijsko dokumentacijo, — pregledati projekt interne kanalizacije in izdati soglasje s pogoji priključitve ža pridobitev gradbenega dovoljenja, — dovoliti pretok odpadne vode v javno kanalizacijsko mrežo pod pogoji, navedenimi v soglasju in temi pogoji, — prevzeti v osnovna sredstva tisti del kanalizacijskega omrežja in naprav, katerega je investitor zgradil kot del sekundarnega omrežja. Rok za izdajo soglasja je 30 dni od dneva, ko stranka vloži zahtevek in potrebno dokumentacijo. Priključno takso določi skupščina Komunalne skupnosti občine Lendava vsako leto s sklepom. Sredstva priključne takse se zbirajo pri Komunalni skupnosti in se strogo uporabljajo za razširjeno reprodukcijo. 11. člen Investitor lahko s soglasjem upravljalca kanalizacije, gradnjo kanalizacije odda le strokovno usposobljenemu izvajalcu gradbenih del. Investitor mora pismeno obvestiti upravljalca kanalizacije o pričetku del in o priključitvi ha javno kanalizacijo ter zasutju kanala, da upravljalec kanalizacije lahko opravi pregled zgrajenega kanala ali kanalizacijskega objekta oziroma naprave. Pred zasutjem se morajo opraviti geodetski posnetki javnega kanala oziroma drugega javnega kanalizacijskega objekta ali naprave. 12. člen Upravljalec kanalizacije vodi kanalizacijski kataster objektov in naprav ter mora posredovatbpristojnemu geodetskemu organu podatke iz elaborata svojega katastra komunalnih naprav. Upravljalec kanalizacije je dojžan vnašati v kataster vse spremembe na kanalizacijskem omrežju. 13. člen Investitor, projektant in gradbeni izvajalci kanalizacije morajo upoštevati gradbeno-tehnične normative in druge pogoje, ki jih predpiše občinska komunalna skupnost na predlog upravljalca javne kanalizacije. 14. člen V primeru, ko investitorji predajo javno kanalizacijsko omrežje v upravljanje upravljalen kanalizacije, morajo ob prevzemu izročiti investi-cijsko-tehnično dokumentacijo z obračunom izvedenih del in načrti izvršenih del ter izjavo (pogodbo) o brezplačnem prenosu osnovnega sredstva. Rok za izročitev novozgrajene kanalizacije upravljalcu je 30 dni po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Upravljalec je dolžan prevzeti novozgrajeno omrežje na osnovi sprejete dokumentacije in izjave o prenosu (pogodbe) in vnesti v evidenco osnovnih sredstev ter kataster komunalnih naprav. ' 15. člen Za gradnjo ali spremembo priključka na javno kanalizacijo in za priključitev drugih objektov ali površin na obstoječo interno kanalizacijo, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca kanalizacije ter dovoljenje za priključek. 16. člen Interno kanalizacijo, ki ni osnovno sredstvo upravljalca javne kanalizacije gradi in vzdržuje na svoje stroške imetnik pravice uporabe, investitor ali lastnik. III. UGOTAVLJANJE IN OBRAČUN ODVEDENE ODPADNE (SANITARNE IN TEHNOLOŠKE VODE) 17. člen Količina odvedene odpadne (sanitarne in tehnološke) vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, odprte vodotoke in ponikovalnice, se meri v kubičnih metrih po stanju vodomera oziroma pavšala. Kanalščina se obračunava za gospodinjstva vsak drugi mesec, za industrijo mesečno, če Komunalna skunnost ne določi drugače. 18. člen Polno kanalščino (enostavna in razširjena reprodukcija iz cene) so dolžni plačevati vsi porabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, odprte vodotoke in ponikovalnice, ne glede na oskrbovalni vodni vir (občinski, krajevni, zasebni). 19. člen Ce je v objektu, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje več porabnikov enega vodomera (skupinski) se ti medsebojno dogovorijo za osebo ali organ, ki prejema in plačuje račune za vso odvedeno vodo. Porabniki iz prejšnjega odstavka sporazumno določajo interno delitev in obračun kanalščine. 20. člen Uporabniki kanalizacije so dolžni kanalščino poravnati takoj, najpozneje pa v 15 dneh od nastanka dolžniško-upniškega razmerja, če ni z zakonom ali drugimi predpisi drugače določeno. 21. člen Porabnik, kateremu je bila določena kanalščina, lahko v 8 dneh po prejemu računa vloži pismeni ugovor upravljalcu kanalizacije, če smatra, da mu kanalščina ni pravilno odmerjena, vendar ugovor ne zadrži plačila računa. 22. člen V primeru, da upravljalec oziroma uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari ter, da ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se kanalščina obračuna pavšalno, v sjdadu s povprečno porabo vode v preteklem obračunskem obdobju. IV. PRIJAVA IN ODJAVA PRIKLJUČKA 23. člen Uporabnik je dolžan pravočasno (vsaj 48 ur) po položitvi kanala ip priključitvijo na priključno mesto pred zasutjem pismeno obvestiti upravljalca, ki ugotovi tehnično pravilnost izvedbe, skladno s pogoji, ki so navedeni v soglasju. Obvestilo lahko poda tudi graditelj kanala v imenu uporabnika. Zastopnik izvajalca vpiše v gradbeni dnevnik rezultat ugotovitve ali napiše ustrezno pismeno izjavo, ki se priloži gradbenemu dnevniku. 24. člen Odjava uporabe upravljalcu javne kanalizacijske mreže je dopustna le v primeru, ko se ruši objekt, ki je bil priključen na omrežje. Prijava je pi smena in jo upravljalec objekta ali v njegovem imenu da tista organizacija, ki objekt ruši. Upravljalec kanalizacije mora odjavo vnesti v svojo evidenco. 25. člen Investitor mora priključiti objekt na javno kanalizacijo tudi v primeru, Če objekt ni priključen na javni vodovod. V. VARNOSTNI UKREPI 26. člen Ce se uporabnik priključi na javno kanalizacijo brez soglasja ali dovoljenja upravljalca kanalizacije, lahko upravljalec priključek odstrani, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za priključitev na javno kanalizacijo. 27. člen Upravljalec kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav, zaradi njihovega vzdrževanja in zaradi meritev ter snemanja, zaznamovanja in podobno, ne glede nato, kdo je imetnik pravice uporabe, lastnik ali upravljalec tega objekta, oziroma naprave ali zemljišča, na katerem se nahajajo kanalizacijski objekti ali naprave. Upravljalec ima vsak čas pravico kontrolirati vse kanalizacijske objekte in naprave ter čistilne naprave in druge objekte in naprave, ki po določbah tega pravilnika ne spadajo v javno kanalizacijo. 28. člen Izvajalci gradbenih del morajo zavarovati odtekanje atmosferskih in drugih voda s površine, ki jih uporabljajo za gradbišče, da se prepreči od-plavljanje gradbenega in drugega materiala v javno kanalizacijo. Ce pride do ogrožanja javne kanalizacije v smislu prejšnjega odstavka, mora izvajalec gradbenih del o tem obvestiti upravljalca kanalizacije, kateremu je dolžan povrniti tudi vse stroške kanalizacije. 29. člen Objekti in površine, iz katerih odtekajo škodljive odplake, je treba priključiti na javno kanalizacijo (preko ustreznih čistilnih naprav). Organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki odvajajo odplake, ter upravljalec kanalizacije so dolžni redno ugotavljati kakovostne in količinske spremembe odpadnih voda, ki jih odvajajo ter pooblaščenim organizacijam posredovati atestirane analize odplak in zagotoviti predpisano obratovanje in vzdrževanje čistilnih naprav. 30. člen Vsakdo, ki povzroči materialno Škodo na kanalizacijskem omrežju ter na objektih in napravah na njem ali ki povzroči škodo zaradi škodljivih odplak, jo je dolžan povrniti. 31. člen Uprvljalci, imetniki pravice uporabe ali lastniki morajo redno vzdrževati interno kanalizacijo ter čistilne naprave. 32. člen V javno kanalizacijo je prepovedano odvajati snovi, ki lahko Škodujejo omrežju ali objektom in napravam, ki vzdržujejo kanalizacijo. 33. člen Za odvedene odpadne tehnološke vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje, odprte vodotoke in ponikovalnice bo izdelan poseben pravilnik za odvajanje tehnoloških voda. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Uporabniku javne kanalizacije, ki krši določbe tega pravilnika, sme upravljalec kanalizacije ukiniti priključek na javno kanalizacijo. 35. člen Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja upravljalec kanalizacije. 36. člen Po ustanovitvi posebne OZD s področja komunalništva se sredstva iz 10. člena tega pravilnika prenesejo k njej. 37. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Lendava, 25. 4. 1984 Predsednik skupščine Komunalne skupnosti občine Lendava: Milan VAJDA dipl. oec. 1. r. 141 Na osnovi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS. št. 3/73 in 17783) in 42. člena statuta Krajevne skupnosti Čepinci je skupščina Krajevne skupnostičepinci na svoji seji dne 27. 4. 1984 sprejela: SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Čepinci STRAN 18 VESTNIK, 24. MAJ 1984 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Cepinci, ki bo dne 10.6.1984 in sicer za vasi Cepinci, Markovci in Budinci na običajnem glasovalnem mestu v vaseh od 7. do 19. ure. 2. člen Samoprispevek-oz. sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za: V Čepincih, Markovcih in Budincih za komunalno urejanj? naselij. 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1.7.1984 do 30. 6. 1989. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Čepinci in sicer: — za komunalno urejanje naselij v denarju 1 % od novega katastrskega dohodka 1 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih 1 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom 200,00 din mesečno za zaposlene v tujini — v delu za vsako gospodinjstvo 4 delovne dni, letno za vsako gospodinjstvo, ki ima traktor 8 ur v prevozih, letno Nadomestilo v denarju za delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 1.200,00 din, za uro prevoza s traktorjem pa 800,00 din. 5. člen Glede oprostitve samoprispevka se uporablja 10. člen zakona o samoprispevku in njegova določila. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo Občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Cepinci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni- imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu. 7. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednjo besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST ČEPINCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 10.6.1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarj u in delu na območju krajevne skupnosti Čepinci za obodobje 5 let od 1.7. 1984 do 30. 6. 1989, ki bo znašal: a) v denarju: za komunalno urejanje naselij — 1 % od novega katastrskega dohodka — 1 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih — 1 % od pokojnin, razen, od pokojnin z varstvenim dodatkom — 200,00 din mesečno za zaposlene v tujini b) v delu: — za vsako gospodinjstvo 4 delovne dni, letno — za vsako gospodinjstvo, ki ima traktor 8 ur v prevozih, letno Nadomestilo v denarju za delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 1.200,00 din, za uro prevoza s traktorjem pa 800,00 din. , GLASUJEM »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 8. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Čepinci, št. 51900-780-72390 in razporejala po referendumskem programu. 9. člen Nadzor* nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet_KS Čepinci, ki o tem vsako leto poroča zboru občanov v Čepincih, Markovcih in Budincih. 10. člen ' Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Čepinci, dne 27. 4. 1984 Predsednik skupščine KS ČEPINCI Jožef ŽLEBIČ, 1. r. 142 Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73) in 28 člena statuta KS Logarovci-Berkovci je skupščina krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci na svoji seji dne 10. 5. 1984 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci, za naselje Kokoriči in* Berkovski Prelogi. L člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci —za naselja Kokoriči in Berkovski Prelogi, ki bo dne 10. 6. 1984 v prostorih gasilskega doma v Kokoričih od 7.00 — 19.00 ure. 2. člen Za izvršitev del bo potrebno 2.400.000.00 dinarjev, sredstva zbrana s samoprispevkom bodo predvidoma znašala 2.500.000.00 dinarjev. Obe naselji Kokoriči in Berkovski Prelogi samoprispevek združujeta in ga uporabila za: — navoz gramoza na vse ceste irt to tako, da bodo pripravljene za asfaltiranje. — odkup uslužnostnih cest (odmeritev in ureditev lastništva). — izgraditev transformatorske postaje v Kokoričih. — izgraditev avtobusne postaje v Kokoričih. , — 5 % od zbranih sredstev krajevnega samoprispevka se nameni za nabavo gasilskega orodja gasilskemu društvu Kokoriči. 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1.7. 1984 do 30. 6.*1984>. • 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Logarovci-Berkovci v naselju Kokoriči in Berkovski prelogi in sicer: a) v denarju: — 2 % od netto OD iz delovnega razmerja. — 23 % od KD. ki velja do l?ta 1983 (brez olajšav) — 2 % od čistega dohodka obrtnikov — 2 % od pokojnin — 300.00 din mesečno zaposleni v tujini — 3.000.00 din od obrtnikov pavšalistov letno. b) v delu — tri delovne dni po osem ur prispevajo letno gospodarji gospodarstev. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en delovni dan 1.000,00 din. Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. 5. člen Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Logarovci—Berkovci — naselje Kokoriči in Berkovski Prelogi ter zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu. 7. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST LOGAROVCI-BERKOVCI naselje Kokoriči. Berkovski Prelogi GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 3. 6. 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu v naselju Kokoriči. Berkovski Prelogi za obdobje 5 let od 1.7. 1984 do 30. 6. 1989. ki bo znašal: a) v denarju: — 2 % od netto OD iz delovnega razmerja — 23 % od KD, ki velja do leta 1983 (brez olajšav) — 2 % od čistega dohodka obrtnikov — 2 % od pokojnin — 300.00 din mesečno zaposleni v tujini — 3.000,00 din od obrtnikov pavšalistov letno b) v delu — tri delovne dni po osem ur prispevajo letno gospodarji gospo-Jarstev. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti: — en delovni dan 1.000.00 din Svet krajevne skupnosti je pristojen, da vsako leto v skladu z uradno ugotovljenimi gibanji cen na novo ovrednoti denarno vrednost prispevka. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena zakona o samoprispevku. glasujem ,,ZA<< »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. 8. člen Sredstva krajevnega sanjoprispevka se bodo zbirala na žiro računu krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci štev. 51980-842-008563 in razporejala po referendumskem programu. 9. člen Nadzor na d zbiranjem in uporabo krajevnega samoprispevka bc opravljal svet krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci ter o tem vsako leto poroča z‘boru občanov naselja Kokoriči in Berkovski Prelogi skupaj. 10. člen Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet krajevne skupnosti Logarovci—Berkovci. 11. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Logarovci. dne 14. 5. 1984 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Marijan Kosi 143 Na podlagi 2. čl. Zakona o sampprispevku (Ur. list SRS št. 3/73 in 17/83) in 43. čl. Statuta KS Selo — Fokovci je na svoji dne 9. 3. 1984 skupščina sprejela naslednji: # • SKLEP o uvedbi samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti SELO—FOKOVCI L Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 15. 4. 1984 se za območje KS Selo Fokovci uvede samoprispevek v denarju in delu. 2. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 (pet) let od 1.6. 1984 do 30. 4. 1989 in bo uporabljen za komunalno ureditev naselij. 3. Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Selo Fokovci. Višina samoprispevka a) v denarju: 1,5 % od neto osebnega dohodka zaposlenih 4 % od katasterskega dohodka 1,5 % od čistega dohodka obrtnikov 1,5 % od povprečnega OD v preteklem letu SR Slov, do zaposlenih v tujini mesečno b) v delu: — za lastnike traktorjev letno po 16 ur v prevozih s traktorjem in 4. ure v delu — za lastnike zemlje letno po vsakem ha obdelovalne zemlje po 1 delovni dan. — za ostala gospodinjstva in gospodarstva letno po 2 delovna dneva Nadomestilo v denarju za eno uro prevoza s traktorjem znaša 500,00 din za en delovni dan, ki traja 8 ur pa znaša 800,00 din 4. Samoprispevek se ne bo plačeval od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnin, od pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu. oz. na delovni praksi. 5. S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz ^drugega člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu krajevne skupnosti Selo—Fokovci št. žiroračuna je 51900-842-035-8194 6. Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin se obračunava in odteguje izplačevalec dohodke oz. pokojnine. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko dejavnost se obdavčujejo po dejanskem dohodku pa obračunava in odteguje Uprava za družbene prihodke.’ Ostale oblike samoprispevka pa obračunava krajevna skupnost Selo—Fokovci, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila. 7. Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanju del vrši svet krajevne skupnosti Selo—Fokovci, ki o tem enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov. 8. Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Selo—Fokovci, 15. 4. 1984 Predsednik skupščine Selo—Fokovci Rajnar Alojz 144 Na osnovi 2. čl. Zakona o samoprispevku (Ur. list SR Slov. št. 3/73 in 17/83) in 42. čl. Statuta Krajevne skupnosti Ratkovcije skupščina KS Ratkovci na svoji seji dne 18. 3. 1984 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Ratkovci L Po določitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 15. 4. 1984 se za območje KS Ratkovci uvede samoprispevek v denarju in delu. ■ ' 2. Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let od L 6. 1984 do L 6. 1989 in bo uporabljen za komunalno urejanje naselij in v vaseh Ivanovci. Kančevci in Ratkovci še za asfaltiranje ceste Andrejci — Kančevci ter Ratkovci. 3. Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Ratkovci. Višina samoprispevka: a) v denarju: — za komunalno ureditev naselij 2 % od katasterskega dohodka 1 ,5 % od neto osebnega dohodka zaposlenih 100,00 din mesečno od zaposlenih v tujini — za asfaltiranje ceste v naseljih Ivanovci, Kančevci in Ratkovci še zraven 2 % od katasterskega dohodka 2 % od neto osebnega dohodka 100 din mesečno od zaposlenih v tujini 300 din letno za lastnike traktorjev od vsakega 200 din letno za lastnike osebnih avtomobilov od vsakega . b) v delu: ' — vsaK gospodar gospodarstva do 3 ha zemlje 3 delovne dni — vsak gospodar gospodarstva z nad 3 ha zemlje 3 delovne dni — za lastnike traktorjev 10 ur v prevozih. — V primeru neizpolnitve samoprispevka v delu se le-ta plača v denarju in sicer — za dan, ki traja 8 ur znaša 1.000,00 din — za uro prevoza sa traktorjem pa 500,00 din 4. Samoprispevek se ne bo plačeval od prejemkov iz socialnozdrav-stvenih pomoči, od invalidnin, od pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oz. na delovni praksi. 5. S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz drugega člena-tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu krajevne skupnosti Ratkovci št. žiroračuna 51900-842-035-8173 6. Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmeija in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oz. pokojnine. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko dejavnost se obdavčujejo po dejanskem dohodku pa obračunava in odteguje Uprava za družbene prihodke. Ostale oblike samoprispevka pa obračunava krajevna skupnost Ratkovci ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila. 7. Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanju del vrši svet krajevne skupnosti Ratkovci, ki o tem enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov. 8. Ta sklep začne veljati 8 dan poobjavi v Uradnih objavah Pomurskih občin. RATKOVCI, 15. 4. 1984 Predsednik skupščine , Krajevne skupnosti Viljem ŠKERLAK STRAN 17 VESTNIK, 24. MAJ 1964 19 Nafta, Radgona in Grafičar v conski Hgi Ob ustanovitvi Nogometne podzveze v Murski Soboti je bilo v Pomurju registriranih pet nogometnih klubov Sobota, Nafta, Grafičar, Planika in Pušča. Registriranih nogometašev pa je bilo 110. Zatem se je število klubov naglo povečevalo. Tako je v sezoni 1960/61 v pomurski nogometni * ligi 'nastopalo deset moštev. Naslov prvaka je osvojilo moštvo Radgone z 32 točkami pred Planiko 31, Nafto II. 24, Beltinci 20, Soboto II. 19. Puščo 18, Ljutomerom 14, Dobrovnikom 11, Tišino 10 in Bogojino 1 točko. V sezoni 1960/61 sta moštvi Sobote in Nafte tekmovali v slovenski ligi, kjer je prvo mesto osvojilo moštvo Maribora s 35 točkami Sobota je s 27 točkami zasedla peto, Nafta pa s 4 točkami zadnje mesto in je izpadla iz lige. Tako so v naslednji sezoni 1961/62 morali nogometaši Nafte tekmovati v prvem razredu pomurske nogometne lige, kjer so osvojili prvo mesto z 21 točkami pred Radgono 19, Beltinci 16, Grafičarjem 12, Planiko 8, Brazdo 5 in Puščo 3 točke. V drugem razredu pomurske nogometne lige so nastopali: Salovci 22, Gradbenik 20, Nafta II. 17, Bakovci 15, Radgona II. 11, Ljutomer II, Puconci 8 in Bogojina 8 točk. Nogometaši Nafte iz Lendave so kot pomurski prvak odigrali kvalifikacijski tekmi za vstop v slovensko nogometno ligo Z Železničarjem iz Maribora, vendar niso uspeli. Prvo tekmo so odigrali v Lendavi in izgubili z 2:3, drugo v Mariboru pa z 1:3. Ker pa sta bili jeseni 1962. ustanovljeni slovenski conski ligi vzhod in zahod, so v vzhodni skupini nastopala tri pomurska moštva: Nafta, Radgona in Grafičar. Najuspešnejši med njimi so bili nogometaši Nafte, ki so osvojili drugo mesto z 22 točkami za Aluminijem iz Kidričevega (27 točk). Radgona je z 10 točkami zasedla sedmo mesto, Grafičar pa z 9 točkami osmo. Nafta kot najbolje uvrščeno pomursko moštvo si je pridobila pravico do kvalifikacij za vstop v enotno slovensko ligo. Pomerili so se s prvakom Nogometne podzveze Celje Olimpom. Prva tekma v Lendavi se je končala z zmago Celjanov 2:1. Vodstvo Nafte pa se je pritožilo, ker je drugi gol dosegel gostujoči igralec, ki ni imel čevlja na nogi, kar po pravilih nogometne igre ni dopustno. Kljub temu pa tekma ni bila razveljavljena. Povratno srečanje v Celju pa se je končalo neodločeno 2:2. Tako se nogometašem Nafte ni uspelo uvrstiti v slovensko ligo. V tekmovanju slovenske lige pa je moštvo Sobote zasedlo dvanajsto mesto z 20 točkami. Lep uspeh pa so dosegli mladinci Sobote, ki so v slovenski ligi Osvojili tretje mesto. ( nadaljevanje) LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. o., Ljubljana, TOZD tovarna pohištva MIZARSTVO n. sub. o., Ljutomer, Prešernova 31, RAZPISUJE po sklepu začasnega kolegijskega organa prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1 . POMOČNIK DIREKTORJA TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo ekonomske, lesne ali pravne smeri — da ima 4 leta delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Lesnina, TOZD MIZARSTVO Ljutomer, Prešernova 31. Rok, v katerem se morajo kandidati prijaviti, je 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ROGAŠKA SLATINA 2. junij 1984 VESTNIKOV VLAK ČAKA BRALCE Veletrgovina „Potrošnik" TOZD MERKUR Murska Sobota objavlja JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev: — TAM 60 C 5 kombi, 2-tonski, v voznem stanju z izklicno ceno 150.000,00 din — IMV pottovorni avto v nevoznem stanju z izklicno ceno 50.000,00 din Javna licitacija bo v ponedeljek, 28. 5. 1984, ob 10. uri na dvorišču PE Kurivo — Gradivo M. Sobota, Ul. Iva Lote-Ri-barja Avtomobila si lahko ogledate 2 uri pred licitacijo. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki bodo položile kavcijo v znesku 10 odstotkov od izklicne cene Prednost pri licitaciji imajo družbeni sektor in društva. NOVO V MURSKI SOBOTI NOVO V MURSKI SOBOTI NOVO V MURSKI SOBOTI SIstrIl L LJUBLJANA 1 I j DO ASTRA Maloprodaja n. sol. o TOZD Tehnična trgovina PE Murska Sobota, Staneta Rozmana 13 ODPRTA NOVA TRGOVINA STEHNIČNim BLAGOmi NUDIMO: - TALNE OBLOGE IZ PVC - BARVE LAKE, LEPILA, ČISTILA - CEVI ZA HIŠNE IN ULIČNE KANALIZACIJE - PLASTIČNO GALANTERIJO - SREDSTVA ZA ZAŠČITO PR! DELU - AZBESTNE IZDELKE - TEHNIČNO GUMO IN IZDELKE K GUME - BELO TEHNIKO - TEHNIČNI TEKSTIL Priporoča se ASTRA, Tehnična trgovina. Staneta Rozmana 13, Murska Sobota, telefon: (069) 22-003 NOVO V MURSKI SOBOTI - NOVO V MURSKI SOBOTI - NOVO V MURSKI SOBOTI VESTNIK, 24. MAJ 1984 STRAN 19 tedenski koledar PETEK, 25. maj —dan mladosti SOBOTA, 26. maj — Filip NEDELJA, 27. maj — Avguštin PONEDELJEK, 28. maj — Vojislav TOREK, 29. maj — Majda SREDA. 30. maj — Ivana ČETRTEK. 1. juni j — Justin prodam LITOŽELEZNI SOD, 2000 1, prodam. Naslov v upravi lista. M-2297 TRAKTOR ZETOR, 55 KS, ter plug in brane prodam. Naslov v upravi lista. M-2210 PRIKOLICO ZA ŽIVINO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2212 ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, registrirano, ugodno prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Putnik, Gregorčičeva 55, telefon 21-593. M-2215 MLATILNICO v dobrem stanju s kompletno pripravo za čiščenje zrnja prodam. Matjaševcc 32. M-2216 KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, in oltove pluge, 10-colne, nove, prodam. Informacije: telefon 77-044. M-2218 JAWO ČZ 350, s športno opremo, prodam. Branko Kardoš, Andrejci 30. M-2219 126 P PRODAM. Bakovci, Partizanska 6. M-2220 MALE PUJSKE PRODAM. Franc Pintarič, Petanjci 108. M-2221 OTROŠKI KOMBINIRANI VOZIČEK PRODAM. Murska Sobota, Lendavska 59. M-2223 OPEL REKORD PRODAM. Murska Sobota, St. Rozmana 4, telefon 22-056. M-2224 TRIDELNA OKNA Z ROLETAMI in VRATA, malo rabljena, prodam. Naslov v upravi lista. M-2225 TRAKTOR URSUS 35 P, star pet let, in prikolico tehnostroj Ljutomer, nujno prodam. Ivan Kranjec, Hotiza 164. M-2226 KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Franc Vargazon, Pristava 5, p. Ljutomer. In-3093 MOTORNO KOLO TOMOS 15 SLC, na novo registrirano, letnik 1981, nujno prodam. Miroslav Spindler, Moravci 81, p. Bučkovci. In-308 NSU 1200 C, karamboliran, tudi po delih, prodam. Milan Hramus, Krapje 26, p. Veržej. In-306 ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do novembra 1984, v dobrem stanju, prodam. Branko Srša, Veščica 17, p. Ljutomer. In-305 7 /STAVO 101, letnik 1974, obnovljeno, z rezervnimi deli, in dele za LADO 1200 prodam. Ismail Ismaili, Dobrovnik 247, telefon 069 — 70-436. M-2257 HARMONIKO (prostotonsko), dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Janez Titan, Krog 147. M-2258 MOPED 14 M PRODAM. Markovič, Gornji Črnci 26, p. Cankova. M-2259 ITALIJANSKO KOMBI PEC in peč na trda goriva, rabljeno, ugodno prodam. Trnje 28. M-2260 MOPED s štirimi prestavami, letnik 1979, prevoženih 1500 km, kovinske barve, prodam. Karel Gjer-gjek, Prosečka vas 39, p. Mačkovci. M-226I PRENOSNI TELEVIZOR GALEB, črno-beli, prodam. Varga, Murska Sobota, Mladinska 48. M-2273 ZASTAVO 101, registrirano do marca 1985, prodam. Naslov v upravi lista. M-2274 TELEVIZOR GORENJE TV-106 in 6 tramov, šestmetrskih, prodam. Naslov v upravi lista. M-2275 AVTO ESCORT 11, letnik 1977, prodam. Bogojina 83. M-2276 MLADO KRAVO s teletom prodam. l^a travnika vzamem v najem. Lemerje 81. M-2277 ENOOSNO večjo prikolico za avto ali traktor prodam. Informacije: Murska Sobota, Tomšičeva 5. M-2278 CITROEN GS 13, letnik december 1979, prodam. Nuskova 72, p. Ro-gašovci. M-2281 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Naslov v upravi lista. M-MJ OPEL KADET, letnik 1981, prodam. Informacije po telefonu: 77-616. M-2311 ZASTAVO 101 C, letnik 1981, in MOPED APN 4 prodam. Dobre Krstenski, Kuzma 22. Informacije v dopoldanskem času na karavli Kuzma. M-2283 MALE PUJSKE PRODAM. Borejci 27. M-2285 LADA 1200. letnik 1974, obnovljeno, naprodaj. Vadarci 1. M-2262 HIŠO in gospodarsko poslopje, v dobrem stanju (elektrika, vodovod), prodam. Naslov v upravi lista. M-2263 OBRAČALNIK, v dobrem stanju, prodam. Noršinci 15, pri Ljutomeru. M-2264 MLADICE NEMŠKEGA OVČARJA PRODAM. Tišina 56. M-2269 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, letnik 1977, ugodno prodam. Informacije po telefonu 73-515 (popoldne) ali Baša, Radenci, Finžgar jeva 16. M-2268 FIAT 750, star 2,5 leti, prodam. Ogled vsak dan v popoldanskem času. Murska Sobota, Naselje Bori-sa Kraigherja 3 — nasproti Lesnine na Bakovski cesti. M-2271 AVTO WARTBURG, letnik 1976, po ugodni ceni prodam. Centiba 423a. Le-195 ZAMRZOVALNIK, 300 1, prodam, Kuk. Lendava, Rudarska 8. Le-199 PRALNI STROJ PRODAM. Informacije po telefonu 23-711. M-2314 KAMP PRIKOLICO BRAKO, in motor za čoln, tomos T 4,5, prodam. Paušič, Lendava, Mohorjeva 20. M-2315 DELE ZA FERGUSON 65: bočni reduktor, gumo j l-32inveč ostalih delov, novih, prodam. Franc Šimonkovič, Zasadbreg 28,42311 Lopatinec. M-2316 TRITONSKO PRIKOLICO in silažni kombajn prodam. Karel Purgaj, Lenart, Jurovska 31. M-2317 RENAULT 4 TLS, letnik 1977, prevoženih 66.000 km, registriran do leta 1984, zelo dobro ohranjen, prodam. Informacije po telefonu: 71-525. M-2318 MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 21. M-2319 ORGLE ELKA x 55 in LESLIE ROLINGSOND, 150 W, ugodno prodam. Ivan Marič, Qdranci330. M-2321 TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Šratovci 38. M-2323 OTROŠKO POSTELJO z jogi vložkom prodam. Murska Sobota, Tišinska 9. M-2325 STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI z vrtom, in dvoriščno zgradbos primerno za obrtno dejavnost, prodam. Naslov v upravi lista. M-2327 RENAULTA, skoraj nov, dobro ohranjen, prodam. Boreči 6, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2328 GOLF (pemški), s štirimi Vrati, dobro ohranjen, in varilni aparat VARSTROJ, nov, prodam, html Hodošček, Zenkovci 38, p. Bodonci. M-2335 Razdalje se krajšajo. Gostilna na Hotizi je blizu. SUHA JELŠEVA DRVA (do m3) prodam. Naslov v upravi lista. M-2336 MALE PUJSKE PRODAM. Sa-tahovci 11. M-2337 SILAŽNI KOMBAJN MEX 2 in žetveni kombajn EPLLE prodam. Markišavci 24. M-2338 ZASTAVO 750 z rezervnimi blatniki, novimi, na novo registrirano, prodam. Cernelavci 21. M-2339 MALE PUJSKE IN NAKLADALEC ZA GNOJ PRODAM. Nemčavci 27. M-2340 RENAULT 4, letnik 1974, in kompletno otroško posteljico prodam. Jerič, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 21. M-234I MALE PUJSKE PRODAM. Informacije: Aeščica^bO, telefon 23-806. M-2329 GOLF, diesel, dobro ohranjen, letnik 1979, prevoženih 44.000 km, prodam. Telefon (069) 73-231. M-2330 AMI 8, obnovljen, z rezervinimi . deli, prodam. Korat, Murska So- bota, Trstenjakova 8. M-2331 DVOSOBNO STANOVANJE V PRVEM NADSTROPJU, V SREDIŠČU LJUTOMERA. 72 m2, prodam. Informacije po telefonu 061 318-061 ali zvečer 061 214-442. M-OP MALE PUJSKE PRODAM. Temlin. Vaneča 17. M-2332 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Tomšičeva 2. M-2333 ZAMRZOVALNO SKRINJO GORENJE, rabljeno, prodam. Frančiška Ivanuša, Boreči 39/A, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2334 TRI RABLJENA tridelna zaste-klena okna z roletami prodam. Bakovci, Panonska 22. M-2227 FIAT 126 P, letnik 1978, prevoženih 40.000 km, prodam. Otovci 6, telefon 77-081. M-2225 STROJNA SKUPNOST SKA-KOVCI proda v nedeljo, 27. maja, ob 10. uri ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780 v dobrem stanju. M-2226 ŠKODO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Peskovci 4, p. Šalov-ci. M-2228 HARMONIKO WELTMEISTER, 80-basno, novo, prodam. Murska Sobota, Staneta Rozmana 14. M-2229 MOPED ELEKTRONIC 90 PRODAM. Žarko Časar, Križevci 63 v Prekmurju. M-2231 PLEMENSKO KRAVO PRODAM. Kerec, Mačkovci 14, telefon 77-001. M-2232 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS in kravo, staro 11 let, brejo pet mesecev, prodam. Aleksander Škerlak, Stanjevci 91. M-2233 CISTERNO, 2200 1, malo rabljeno, obračalnik-pajek, znamke FAHR, in prenosni televizor philips, prodam. Telefon: 069 78-274. M-2234 JAWO ’ CZ 350, letnik 1976, prevoženih 1500 km, registrirano do maja 1985, prodam. Josip Hajdinjak, Murska Sobota, Partizanska 57. M-2251 KRAVO s teletom ali brez, vozno, prodam. Lipovci 179. M-2252 CISTERNO, 2700, malo rabljeno, prodam. Karel Klanfar, Murski Petrovci 9. M-2253 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 44. M-2255 RENAULT 4, letnik 1979, prodani. Štefan Marič, Vadarci 90. M-2237 DVE PRIKOLICI ZA PREVOZ ČEBEL z osebnim avtom, (na.vsa-ki .prikolici je prostora za 12 AŽ PANJEV), zelo enostavno za postavljanje, panji se zaklepajo in pozimi lahko prezimijo na prikolici, ter dve prednji traktorski gumi, rabljeni, 18-colni, po ugodni ceni prodam. Šanko, Murska Sobota, Prešernova 25, telefon (069) 21-842. M-2235 ZASTAVO 101 L, letnik 1974, prodam. Branko Miholič, Murska Sobota, Južna ulica 24, telefon 21-713. M-2238 ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO BCS, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Franc Emberšič, Trdkova 1, p. Kuzma. M-2239 KRAVO, staro pet let, visoko brejo, kontrola A, prodam. Štefan Gomboc, Tešanovci 51. M-2240 JAWO, 350 ccm, športno opremljeno, prodam. Gornja Bistrica 80 b. M-2243 MLADO KRAVO UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2244 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Ravenska 10. M-2245 RENAULT 18, letnik 1979, v dobrem stanju, prevoženih 78.000 km, s plinsko napravo, prodam. Naslov v upravi lista. M-2246 ZASTAVO 750, neregistrirano, letnik 1973, v voznem stanju, ugodno prodam. Jakiša, Vučja gomila 118. M-2247 BETONSKO OPEKO PRODAM. Marjan Branšberger, Puconci 98 c. M-2248 KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Beltinci, Panonska 64. M-2249 ŠKROPILNICO KŽK, 3401, širina škropljenja 8 m, in slamo v trdih balah prodam. Štefan Škraban, Moravci 73, telefon 72-233. M-2250 TRAVO PRODAM, kosi kupec. Rakičan, Tomšičeva 5. M-2287 STANOVANJSKO HIŠO V MURSKI SOBOTI PRODAM. Informacije v petek in v soboto po 15. uri. Naslov v upravi lista. M-2288 TELICO, brejo šest mesecev, prodam. Dolnja'Bistrica 154. M-2290 PUJSKE PRODAM. Krog, Trubarjeva 63. M-2291 ŠKODA 105 S NAPRODAJ. Ku-ronja, Neradnovci 9 M-2291 ENOSOBNO STANOVANJE V CENTRU M. SOBOTE PRODAM. Ponudbe na upravo pod šifro ..PRILOŽNOST”. M-2293 KADET, letnik 1976, dobro ohranjen, registriran do 19. naja 1985, prodam. Viktor Kos, Ranko vci 4, ali do 15. ure na zava-. rovalnici v M. Soboti. M-2294 CITROEN GS 1,2, letnik 1977, zelo dobro ohranjen in belo vino z vinogradniškega območja Kapele ugodno prodam. Telefon 22-758 ali Jože Puhar, Cernelavci 15 d, p. M. Sobota. M-2302 VESTNIKOV IZLET 2. JUNIJA 1984 V ROGAŠKO SLATINO STE Sl ŽE ZAGOTOVILI SVOJ SEDEŽ? ČE ŠE NE, STORITE TO ČIMPREJ. KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Rankovci 47. M-2305 KOBILO, staro dve leti, prodam. Beltinci, Panonska 47. M-2295 KRAVO, staro šest let, brejo šest mesecev, prodam. Dobrovnik 29. M-2296 STROJ ZA IZDELOVANJE BETONSKE FASADNE OPEKE PRODAM. Cena ugodna. Ante Sedlič, Križevci 226 v Prekmurju. M-2299 NOVE DELE ZA CZ ENDURO 250 PRODAM. Franc Kovač, Dokležovje 68. M-23OO GRAMOFON TOSCA 20 Z ZVOČNIKOMA PRODAM. Telefon 23-968. M-2301 STAREJŠO ADAPTIRANO HIŠO, primerno za počitniško -hišico, s sadovnjakom in nekaj zemlje v Križevcih v Prekmurju prodam. Cena ugodna. Ante Sedlič, Križevci 226 v Prekmurju. M-2299 ŠKODA 110 DE LUX NAPRODAJ. Koloman Hari, Zg. Moravci 115 a, p. Fokovci. M-2303 ŽELEZNE NOSILCE, 9-metrske, in zastavo 101, po delih, prodam. .Šebjanič, Vaneča 14. M-2304 KRAVO, staro deset let, brejo, prodam. Nemeš, Dolenci 55. M-2305 OBRAČALNIK PANONIJA, rabljen eno . sezono, prodam. Petanjci 39. M-2307 ŠKODO 110 L PRODAM. Franc Ošlaj, Krog, Murnova 9. M-2310 BOROV GOZD V GORNJIH PE-TROVCIH PRODAM. Informacije: Peter Bagar, Gornji Petrovci 67. M-2312 VEČJO novo hišo na LEPEM, MIRNEM KRAJU BLIZU GLAVNE CESTE in TRGOVINE UGODNO PRODAM. Hiša je v končni gradbeni fazi. Vse informacije dobite po telefonu 9949 40830/46 ali oddajte ponudbo na upravi lista pod šifro: ,,GOTOVINA 370 MILIJONOV”. M-MM HIŠO v Mali Polani št. 24 prodam. Informacije: Pertoci, Štefana Kovača 13, M. Sobota, telefon po 16. uri: 23-691. M-2077 DVIGALO VULKAN, 5 t, primerno za zidarsko stroko, in agregat uljanik za varjenje, 380 AP, prodam. Ivan Novinič, Peklenica 56, 42316 Vratišinec. Le-188 KORUZO NA STORŽIH ah v zrnju prodam. Informacije pri Integralu, Ljutomer, Glavni trg 1. In-316 kupim SOBO s posebnim vhodom in souporabo kopalnice iščem. Naslov v upravi lista. M-2286 PRAZNO STANOVANJE ODDAM MLADI DRUŽINI. Murska Sobota, Grajska 4. M-2309 ZAHVALA Medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Horvatu ter sestram Sidi, Zdenki in Irmi, se zahvaljujem za prijaznost in skrbno nego. Hvaležna pacientka M. Adaničeva DVOINPOL ali TRISOBNO STANOVANJE KUPIM. Ponudbe s ceno, kvadraturo in lego pošljite na upravo lista pod »SPREJEMLJIVO”. M-2222 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO ZA SENO KUPIM. Nedelica 1, p. Turnišče. M-2236 zaposlitve DEKLE ZA POMOČ V KUHINJI TAKOJ ZAPOSLIMO. OD dober, hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Pristavec, Polje 18, p. Bohinjska Bistrica, telefon 064 76-356. M-2313 razno OBVEŠČAM JAVNOST, da hitro in kakovostno opravljam vsa elek-troinštalaterska dela. Elektromeha-nika-elektroinštalaterstvo Martin Tratnjek, Turnišče. M-2601 GOSTINSKI LOKAL z vsem inventarjem . dam v najem. Informacije ob nedeljah v gostilni Sabo, Crenšovci. M-2241 PREKLIC! Preklicujem veljavnost žiga ZSMS OO Janžev vrh. M-2272 FOTOKOPIRANJE CANON LUDVIK LEBAR, Partizanska 20 a, LENDAVA, opravlja storitve: fotokopiranje, razmnoževanje na obe strani lista, povečevanje, pomanjševanje kopij — tudi na PAUS in FOLIJE, barvne, format A 3, A 4, A 5 in B 4. Le-187 PREKLIC! Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla Matildi Prejac iz Cubra pri Ljutomeru. Neža Habjanič, Radomerje 1 c, p. Ljutomer. IN-311 avtokleparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba Končano tvoje je trpljenje, veroval v lepše si življenje. Bridka‘bolečina ostala je pri nas, oh, kdaj zacelil jo bo.čas. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 56. letu starosti, nasje zapustil našdragi mož, oče, stari oče, brat in tast Jožef Gomboši iz Bakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sosornikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam Agroservis M. Sobota, ABC Pomurka TOZD Družbena prehrana, TOZD Predelava mesa, MURA TOZD Oblačila, Intes in prodajalni Alpina za izrečeno sožalje ter darovane vence in prispevke v dobre namene. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Bakovci, 14. maja 1984 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Drav ec (direktor in glavni urednik). J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač, Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec. Center Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232. 21-064 in 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74?597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470.00 din, polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo L 100.00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-2573O-3O-4-O1176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor r-Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK ZAHVALA Umrl je naš oče. dedek, pradedek instric Roman Rožman roj. 10. II. 1905 iz Ljutomera Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: ŽENA IN VSI NJEGOVI STRAN 20 VESTNIK, 24. MAJ 1984 Radijski in televizijski spored od 25. do 31 . maja PETEK SOBOTA NEDEUR PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA _______£ RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.00 — Pet najboljših ta teden ...., 16.30 — Aktualno v petek, 25. maja 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 26. maja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdrave, 19.00 — Vključitev osrednjega slo- TV LJUBLJANA venskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon 21-232] do 8.50 Tv v šoli. 10.30 Poročila, 10.35 Tv v šoli: Doba katedral; XIV. stoletje, Risanka, Naši kraji: Bačka, Elektronski računalniki, Risanka, Lope de Vega, Po Sredozemlju (do. 12.30), 17.20 Poročila. 17.25 Pihalni orkestri: Pihalni orkester Zagorje. 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Kraško podzemlje, izobraževalna oddaja iz niza Kras, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno db zrna, 19.30 Tv dnevnik 1,1 19.55 Vreme, 19.57 Propa-' gandna oddaja, 20.00 Vče-1 raj za jutri: Novi temelji, dokumentarna serija, 20.35 Propagandna oddaja, 20.40 Ne prezrite, 20.55 Beograd: Dan mladosti, prenos sklepne prireditve, 22.00 Tv dnevnik II, 22.15 Desant na Drvar, jugoslovanski film (ČB.) TV LJUBLJANA ljubljanska banka Pomurska banka 8.00 Poročila, 8.05 Ciciban. dober dan: Papirnati čolniček, 8.20 Zgodbe o Poluhcu: Poluhec najde starše, 8.40 Zgodbe iz nepričave, otroška serija TV Beograd, 9.10 Pustolovščina: Mali princ, otroška oddaja Tv Beograd, 9.40 Diamanti na nebu, angleška dokumentarna serija, 10.30 Včeraj za jutri: Kmalu bomo želi, dokumentarna serija, 11.05 Dokumentarec meseca: Huda luknja, 11.40 Poročila (do 11.45), 17,50 Poročila. 17.55 Ribiči iz Moor-hovda, nadaljevanje in konec, 18.45 Čudeži narave: Skrivnostni svet plazilcev, kanadska poljudnoznanstvena serija, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Mladi levi, ameriški film (ČB), 22.40 Propagandna oddaja, 22.45 Zrcalo tedna, 23.15 Poročila. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Kotiček za kmetovalce, humori-stično-satirična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232] TV LJUBLJANA 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila (do 13.05). 14.20-22.50 Teletekst RTV Ljubljana, 14.35 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 15.20 Mostovi. 15.50 Poročila, 15.55 Visok pritisk. zabavnoglasbena 16.00 Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 28. maja (športna oddaja, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 — Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 29. maja (Gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktulano v sredo, 30. maja, (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 Glasba skozi stoletja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 31. maja (kultura, tematski prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Najiepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV ZAGREB TV ZAGREB oddaja TV Koper, 16.35 Letnik 1960—1970, 17.35 Športna poročila, 17.50 Deklica s konjem, vzhodnonemški film, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV in radio nocoj, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 M. Kranjec: Strici so mi povedali. TV nadaljevanka. 21.10 Propagandna oddaja, 21.15 Nadnacionalne druž-be:Fordovadelavnica. dokumentarna oddaja TV Zagreb. 21.45 Reportaža yz nogometne tekme Hajduk —Rijeka. 22.15 Športni pregled, 22.45 Poročila — TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA - 8.50 TV v šoli: Tv koledar. pesmi in zgodbe za vas. Češčina, ustvarjalne igre, književnost v NOB. poročila. 10.35 TV v šoli: Tv berilo, risanka. Angleščina, mali program, risanka, dijaška revija (do 12.30), 17.05—22.30 Teletekst RTV Ljubljana. 17.20 Poročila, 17.25 Zgodbe iz nepričave, otroška nadaljevanka TV Beograd. 17.55 Nikoli ne reci nikoli, sovjetski film, s Festivala znanstvenotehnič-nega filma Beograd ’84, 18.25 Podravski obzornik, 18.40 Pet minut za rekreacijo, 18.45 Videošola, glasba za mlade. 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 J. S. Popovič: Rodoljubi, drama TV Zagreb, 21.10 Propagandna oddaja, 21.15 Studio 2. 22.15 TV dnevnik II 10.35 TV v šoli: Prirodopis — Ljudje in rastline. Risanka. Botanik — Rastlinski vodovod, Tehniška ustvarjalnost mladih, Risanka, Glasbeni pouk — Dirigiranje, Govorni jezik (do TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV ZAGREB 12.30). Beograd, —22.20 Teletekst 16.15 RTV Ljubljana. 16.30 Šolska TV: Kemija — Segrevanje in ohlajevanje; Pešec na prehodu, Jedrsko orožje, 17.35 Poročila, 17.40 Zgodbe o PoTuhcu: Poluhec nese kosilo očetu, 17.55 Naša pesem — Maribor 84, 2. oddaja, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Otok, človek, KRŠ, jugoslovanski kratki film, 18.55 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik 1, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 N. Gordimer: Šest čevljev zemlje, zahodnonemška nanizanka, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Aktualno, 22.05 TV dnevnik II. 8.50 TV v šoli: TV koledar. V družbi s poletavčki. Uživajmo na soncu. Odmor, Petrova gora. Spoznajmo svoje telo-Srce, Poročila, 10.35 TV v šoli: Nevretenčarji — Škorpijoni. Risanka. Rajska oaza. Mirjana Stefanovič v knjigami, Risanka, Plavanje, Baletni upi (do 12.30). 17.45-22.15/23.30 Teletekst RTV Ljubljana, 18.00 Poročila, 18,05 Ciciban, dober dan: Hop, se meh razpoči, smeh iz njega skoči, 18.25 Posavski obzornik, 18.40 Mozaik kratkega filma: Dogodivščine v Otta-wi, kanadski film, 19.00 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Risanka, 20.10 Rim: finale pokala prvakov v nogometu — Roma:Liver-pool. prenos, v odmoru....., 22.00/23.15 TV dnevnik II. 10.35 TV v šoli: Kemija — Žveplo, Risanka. Izobraževalna reportaža. Risanka. Uganka — Poklic dreser. Govorni jezik (d0 12.20). 15.05 —22.05 Teletekst RTV Ljubljana. 15.10 Šolska TV: Kemija — Segrevanje in ohlajevanje; Pešec na prehodu, Jedrsko orožje. 16.15 Bitola: Rokomet za trofejo Jugoslavije — Jugoslavi-ja:ZRN, prenos (do 17.35) Skopje 2, 17.55 Poročila, 18.00 Igrajmo se gledališče: Veselje do igranja. 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Delegatska tribuna. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 R. Gadney: Kennedy, angleška nadaljevanka, 21.50 TV dnevnik II. TVZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB 8.45 TV v šoli, 15.55 TV v šoli, 15.55 Poročila, 16.00 Maj na Titovem trgu, 16.30 Glasbeni klub 84, 17.00 Otroški zbor kolibri, 17.15 Otroci o Drvarju, 18.15 Mladinski festival v Subotici, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Lepo je kolo tovariša Tita, 20.55 Prenos proslave ob Dnevu mladosti, 22.00 Dnevnik, 22.15 V: petek ob 22.00 8.50. TV v šoli, 16.20 Zabavni koledar. 17.30 Sedem TV dni, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mali koncert. 18.30 To je to, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Izginjajoča dama (film). 21.40 Dnevnik, 22.00 Odrske luči TV AVSTRIJA TV ZAGREB TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Črne pege (film), 11.50 Usmeritev, 12.20 Tuja, reportaža, 13.05 Poročila, j 17.00 Poročila. 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.15 j Modna revija, 21.20 Avstrij- ■ ski kviz, 22.15 Šport. Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Dih krzna (film), 12.10 Nočni studio, 13.15 Poročila, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Poročila. 17.05 Risanke, 17.30 Vtisi iz Nove Zelandije, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Cirkus, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 21.15 Prijatelji Heinza Con-radsa, 21.55 Šport, 22.55 Kot je bogu všeč 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 13.00 Kmetijska oddaja, 12.25 Jugoslavija. dober dan, 14.30 Planet opic, 15.20 V nedeljo, 17.00 In sedaj, potnik (film), 18.55 Risanke. 19.30 Dnevnik, 20.00 Strici so mi povedali (nadaljevanka), 21.15 Zapisi z vasi. 21.45 Nogometna reportaža, 22.15 Športni pregled. 22.45 Dnevnik 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Slovenske pravljice, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika karlovških občin, 18.45 Vi-deo-šola. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zadnja avantura (drama), 21.35 Izbrani trenutek. 21.40 Poldnevniki, 22.10 En avtor, en film. 22.35 Dnevnik 8.50 TV v šoli, 16.50TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Avantura, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Glasbena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme in dileme. 20.55 Film. 22.35 Dnevnik 8.50 TV v šoli. 17.40 Poročila, 17.45 Gusarji kapitana Kljuke. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika gos-piških občin, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sre-da. 22.00 Dnevnik 8.50 TV v šoli, 16.55 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Pešec v avtomobilu, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika splitskih občin. 18.45 Mali, veliki svet. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Gledališče v hiši. 22.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 8.05 in I5.00 Šolska TV. 10.00 Kratki filmi: Bolgarija med vojnama; Zlata Praga; Veliki fikus Amate. 16.25 Rešimo! 17.30 Nega govora. 18.00 Koledar, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Calderon: Zalameajski sodnik. TV variacija drame. 21.35 Srečanje v petek; za mladino. 22.35 Finski čudež, L del poljudnoznanstvenega filma. 23.05 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem ■jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD Poročila. 17.05 TV šola. Trilly — odkrivajmo svet z igro. 18.00 LOVEC — televizijski serijski film. 18.50 Risanke. 19.30 TVD Stičišče. 20.00 Aktualna tema. 20.30. YU made music. 21.00 Beograd: Dan mladosti. 22.00 Turistični atlas. 22.20 TVD vse danes. 22.30 Visoki pritisk — glasbena oddaja TV MADŽARSKA 8 05 Naš ekran. 8.25 Za otroke. 11.10 Ponovitve. 14.05 Človek z Atlantide, sci-fi film. 15.50 Studio Pecs. 16.15 Računalnik, 8. del. 16.40 Kuhajmo. 17.10 .Turizem ’84. 17.45 Kitajske pokrajine in ljudje. 18.25 Parabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Hitchcock: Rebecca, ameriški film. 23,10 TV dnevnik. — Prenos iz gledališča ob 20.00 na II. programu. TV KOPER j 1 _______ ' 14.30, Skrivnost Oberwald-a I — film — Igrajo: Monica Vitli. Franco Branciaroli. Režija: Michelangelo Antonioni. 16.55 TVD Poročila. 17.00 Nogomet — Jugoslovansko prvenstvo. 18.45 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Ameriške komike. 20.00 Folk An: Folklorna skupina Kolo. 20:30 Lucy sreča zmagovalca — televizijski film iz serije Lucy in njeni. 21.00 Diamanti na nebu — dokumen-’ tarna oddaja. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Cvrtje po italijansko — film — Igrajo: Karin Schubert. .Antonio Casagrande. Dagmar Lassander. Režija: Alfonso Brescia. TV AVSTRIJA * Prvi program 11.00 Sport, 12.00 Tiskovna ura, 13.00 Vzgojna oddaja, 15.00 Na pomoč, zdravnik prihaja (filtS), 16.35 Risanka, 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pred viharjem, •21.15 Salon Pitzelberger (opereta). 22.20 Kralj kot pacient — pacient kot kralj. Drugi program TV MADŽARSKA 7.55 Za otroke. 11.30 Speedway, kvalifikacije za SP iz Miškolca. 14.05 In človek je takrat.... madžarski film. 15.45 Kviz za otroke. 16.50 Napoved sporeda. 17.20 Kitajske pokrajine in ljudje. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Dobre zadeve, francoska kriminalka. 22.05 Družabna igra. 20.45 Poročila. TV KOPER 17 00 Videomix — glasbena oddaja (ponovitev). 19.00 Prisluhnimo tišini - mesečna oddaja za slušno-pnzadete. 19 30 Stičišče - tednik TV dnevnika. 19 45 Visoki pritisk — glasbena oddala. 20.30 Vzpon m padec legsa Diamonda — ~ Igrajo: Rav Danton. Karen S^ele Warren Oates Režija: Budd Boetticher. 21.55 Boks. Beograd. Jugoslovansk^prv^ sivo posamično Pivski samostan - dokumentarna oddaja. 23.30 »Musiča Romagnola«-glasbena odda- /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30, Boccaccio (film). 11.50 Dva meščana (do-kum. film). 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Pasje zgodbice, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Hitreje, višje, močneje, 18.30 Družinski magazin, 1,9.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Kralj kot pacient — pacient kot kralj. Drugi program 17.30 Olimpijci gredo na zahod. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Ljubite to zemljo. 19.15 Risanka, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zlati časi, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling, 22.05 Dvoboj (film). TV MADŽARSKA IN 1 sporeaa TV KOPER 14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem ieziku — Videoteleks. 17.00 TVD Poročila. 17.05 TV šola. Čudeži narave — dokumentarna, oddaja. 17.30 Vzpon in padec Legsa Diampnda — film — Igrajo: Ray Danton. Karen Steele. Warren Oates. Režija: Budd Boetticher. 19.50 Risanke. 19.30 TVD Stičišče. 19.50 Deset minut glasbe. 20.00 Po vseh vetrovih — dokumentarec iz serije Opera narave — 2. del. 20.30 Na strani pravice — televizijski film iz serije Monrojevi. 21.20 TVD vse danes. 21.30 Plesni korak: Špar J tak — 3. del. 22.00 Cvrtje po iu.ijansko — film — Igrajo: Karin Schubert. Antonio Casagrande. Dagmar Lassander. Režija: Alfonso Brescia Prvi program 9.00 Poročila. 9.05 TVv ! šoli, 10.30 Zlati časi, 11.20 .Šport v ponedeljek, 12.15 ' Avstrija v sliki, 12.40 Schilling. 13.00 Poročila, 17.00 Poročila’ 17.05 Eci, peci, pec,. 17.30 Tudi hec mora .biti. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Risanka, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v ■ sliki. 20.15 Domača reporta-: ža. 21.15 Artičoka (TV drama). TV MADŽARSKA 8.05 in 15.00 Šolska TV. 9.45 Področje, sovjetski film. 16.25 Tigris, Heyer-dahlovo avanturistično potovanje. 17.15 Dva milijona, reportaža. 17.50 Reflektor, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kariera nekega sleparja. 4. del poljske nadaljevanke. 21.00 Studio 84, kulturni tednik. 22.00 Ljudje. mezde, interesi; pogovor s sociologom. 22.35 TV dnevnik. Prvi program 9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Moj stric (film), 11.35 Burleska, 11.45 Nogomet, 12.05 Domača reportaža, 13.00 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pisarniške zgodbe, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.10 Nogomet, 22.00 13. naslpv Drugi program 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30. Ljubite to zemljo, 19.15 Risanka, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dunajski Brut (TV film), 21.15 Čas v sliki. 21.45 Kulturni žurnal. 22.30 Samson in Dalila (film), TV MADŽARSKA Pomurska banka TV KOPER 8.05 in 15.00 Šolska TV. 9.40 Ponovitve: Delta; Obiskovalci; Potovanje v neznano. 16145 Nega govora. 17.15 Pulzus. zabavnoglasbena panorama. 18.05 Družbena razprava. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pot do finala, pregled. 20.10 AS Roma—Liverpool, finalna tekma za. pokal evropskih državnih prvakov, prenos iz Rima. 22.00 Pesmi in plesi iz SZ. 22.10 TV dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 15.00 Dvojnik (film), 16.30 Risanka. 16.35 Enri-kov cirkus, 17.25 Počitnice na Rdečem morju, 17.55 Čeladek. 18.00 Vizija konca, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Letališče (film). Drugi program 9.00 Matineja, 15.00 Linija rocka, 15.45 Športno popoldne, 17.45 Anekdote po notah. 18.30 Risanke. 19.30 Parsifal (opera Richarda Wagnerja). TV MADŽARSKA 8.05 in 14.55 Šolska TV. 9.35 Kratki filmi: Po sledeh preteklosti; Pitome živali; Velike železnice. 15.30 Indijski nosorog. 16.25 Skrivnostna Giorgoone, umetnostni film. 17.15 TV borza. 17.30 Pedagoški forum. 18.05 Glasba ... 19.30 TV dnevnik. 20.00 Madžarska—Španija, med državna prijateljska nogometna tekma iz Budimpešte. 21.45 Panorama. 22.50 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks 16.30 Odprla meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TVD Poroči-, la. 17.05 TV Šola. Kim & Co -televizijski film. Potovanje skozi čas in prostor — dokumentarec iz serije Kozmos — C arla Saga-na. 18.00 Na strani pravice — televizijski film iz serije Monro-jevi. 18 50 Risanke. 19.30 TVD Stičišče. 19.50 Deset minut glasbe. 20.00 Obzorja: Živeti z naravo. 20.30 John Paul Jones — film — Igrajo: Roben Slack. Marisa Pavan. Charles Cou-burn. Bette Davis. Režija: John V. Farrow. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Veter in hrast — TV nadaljevanka — 3. del. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.55 TVb Poročila. 17.00 Nogomet: Jugoslovansko prvenstvo — zadnji dan. 18.45 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Kulturna panorama.' 20.20 Lovec — televizijski serijski fi(m. 21.20 Turistični vodnik — v sodelovanju s Kompas Hertz. 21.30 Falk Ari. 22.00 TVD vse danes. 22.10 Nogomet — Rim: Roma—Liverpool, Finale pokala evropskih prvakov. 14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD Poročila. 17.05 TV ŠOLA. Potovanje skozi čas in prostor — doku-meniarec iz serije Kozmos — Carla Sagana — 3. del. 17.30 Jugoslovanska scena. 18.00 Nihče ni popoln — televizijski film iz serije Ryan. 18.50 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Z nami pred kamero. 20.30 Lovec — televizijski serijski film. 21.20 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas Hertz. 21.30 TVD vse danes. 21.40 Videomix — glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami VESTNIK, 24. MAJ 1984 STRAN 21 kronika NESREČE IN TATVINE za izgradnjo kirurgije MURSKA SOBOTA — Karel Tanacek iz Cemelavec se je peljal s kolesom po Cankarjevi ulici v Murski Soboti in zavijal na levo v Trstenjakovo ulico. Medtem ga je začel prehitevati z osebnim avtom Maksimilijan Budja iz Murske Sobote. Kolesar je zadel v desna vrata avtomobila, padel in se poškodoval . CERNELAVCI — Ker se je zlomila krmilna ročica na tovornem avtu Mihaela Sušca iz Beltinec — le-ta je vozil skozi Cernelavce — je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v jarek. Telesnih poškodb ni, nač pa gmotna škoda za 50.000 dinarjev. PETANJCI — Stanko Gregorec s Tišine se je peljal s kolesom skozi Petanjce. Pri gostilni Kolman ga je zadel tovorni avto, zato je padel in obležal v jarku. Voznika tovornjaka doslej še niso izsledili. LENDAVA — Voznik osebnega avta Anton Maretič iz Lendave je peljal po Tomšičevi ulici proti Kranjčevi ulici. Med vožnjo je izsilil prednost pred kolesarko Heleno Oros iz Lendave, ki je zadela v prednji blatnik avta, padla in se poškodovala. Prepeljali so jo v bolnico. ODRANCI — Prevelika hitrost poltovomega avta, s katerim se je peljal Janez Kučan iz Kuštanovec, je vzrok za prometno nesrečo pri Odrancih. Trčil je namreč v kmečki voz, pripet za traktor, ki ga je upravljala Cecilija Balažič iz Odranec. Marijo Tompa iz Odra-nec, ki je sedela na vozu, je vrglo v obcestni jarek in se je hudo poškodovala. Materialna škoda na vozilih pa znaša 90.000 dinarjev. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Štefanija Kosi iz Logarovec se je pripeljala z osebnim avtom iz ljutomerske strani in v Križevcih zavijala na levo na dvorišče domačije številka 56/a. Nakazala je tudi smer zavijanja. Kljub temu pa je prišlo do nezgode. Walter Pichler iz Linza, ki je pripeljal za Kosije-vo, je zadel v njen avto. Telesnih poškodb ni, pač pa gmotna škoda za 58.000 dinarjev. MURSKA SOBOTA — Na Cankarjevi ulici pri osnovni šoli je nenadoma pritekel na cesto 8-letni R. T. iz Murske Sobote. Prav v tem hipu pa je pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Naško Gačevski iz Murske Sobote. Otrok, ki je naletel na zadnji desni blatnik, se PERTOČA — Viljem Nemec iz Fikšinec se je peljal s traktorjem proti Pertoči. Med vožnjo je nenadoma odpadlo prednje desno kolo na traktorju, zato se je traktor z voznikom vred nekajkrat prevrnil. Nemec se je hudo poškodoval in je v življenjski nevarnosti, poročajo iz soboške bolnice. TROPOVCI — Zaradi neprimerne hitrosti je Anton Šonaja iz Radenec — vozil je osebni avto — pri Tropovcih zapeljal na desno bankino in zadel kolesarja Romana Cinča iz Satahovec in kolesarko Danico ALKOHOL IN NOŽ V četrtek, 17. maja, sta bife v Sovjaku obiskali tudi 41-letna mati Elizabeta Mlinarič in njena 16-letna hčerka M. D., obe iz Sovjaka. Med gosti v bifeju je bil tudi 18-letni Drago Kuri iz Grabonoša. Ob 24. uri so mati in hči ter Kuri in njegovi pajdaši lokal zapustili in odšli k Mlinaričevima ter nadaljevali s pitjem do4. ure zjutraj. Tedaj je nastal med Kurijem in M..D. prepir; iz žepa jepotegnil avtomatski nož in ga nastavil na vrat mladoletnice. Mati Elizabeta in ostali so preprečili najtanjše in Kurija odstranili iz hiše. Besu pa ni bilo konca; v okno je vrgel kamen in razbil rolete in steklo. Naposled je zunaj 'z nožem zabodel Elizabeto Mlinarič v trebuh. Zoper storilca je že podana kazenska ovadba. je poškodoval in se zdravi v bolnici. TURJANCI — Voznik motornega kolesa Rudolf Kosmaj iz Vidanovec je pripeljal po cesti v Turjancih, kjer je ovinek in je cestišče zoženo zaradi mostu. Prometni znak, ki tam stoji, pa opozarja voznike, naj vozijo le 40 .kilometorv na uro. Kosmaj Zaradi prevelike hitrosti ni uspel izpeljati ovinka; zapeljal je v jarek, nato pa se je zaletel v betonski propust, padel in se hudo poškodoval. Zdravijo ga v bolnici. Gašper iz Tropovec, ki sta se peljala en za drugim. Oba sta se poškodovala, nastalo gmotno škodo pa so ocenili na 20.000 dinarjev. STARA NOVA VAS — Alojz Korošak iz Stare Nove vasi, ki je vozil kolo z motorjem po lokalni cesti, se potem, ko je pripeljal pred prednostno cesto, ni prepričal, če je prosta. To pa je bilo usodno, saj je prav tedaj pripeljal osebni avto, s katerim je upravljal Anton Klemenčič iz Ljutomera. Ob trčenju je Korošak padel in se poškodoval. Izguba boli, prijateljstvo ostane., spomini živijo. ZAHVALA Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa, v 45. letu starosti zapustil dragi mož in oče Anton Olaj taksist— gostilničar iz Gančan Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih tren u tk ih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Gančani. 12. maja 1984 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Materialna škoda znaša 55.000 dinarjev. LUTVERCI — Naslednja prometna nesreča se je zgodila v Lutvercih v Apaški dolini. Tu je osebni avto, ki ga je vozil Jože Kranjec iz Vratje vasi, zaneslo na levo bankino, zato je zadel drog telefonske napeljave in ga prelomil, vendar se je ustavil šele po 25 metrih. Skoda je velika: 103.000 dinarjev. MURSKA SOBOTA — V soboški bolnici je 20. maja umrl Franc Car iz Rankovec, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči 3. maja. BELTINCI — Iz skladišča delovne organizacije Komuna je nekdo na nezakonit način odnesel 80 kilogramov folije in povzročil za 20.000 dinarjev škode. SPODNJA ŠČAVNICA — Spet igra otrok z vžigalicami! Posledica: zgorel je del ostrešja gospodarskega poslopja Ivana Breznika. Zahvaljujoč hitri intervenciji je škode le za 25.000 dinarjev.. MURSKA SOBOTA — V teh dneh je nekdo ,,vzel na piko” traktor, ki je stal na dvorišču cestnega podjetja v Murski Soboti, in z njega odvil (in odnesel) oljno črpalko, vredno 40.000 dinarjev. DOLIČ — Alojz Ficko iz Trdkove je oškodovan za 25.000 dinarjev. Toliko so vredna 4 borova in 1 smrekovo drevo, ki jih je nekdo odpeljal, ne da bi plačal, iz Fickovega gozda. MURSKA SOBOTA — Dinos Murska Sobota je prijavil tatvino 100 kilogramov aluminijaste pločevine, vredne 10.000 dinarjev. Nekdo jo je ukradel z odprtega skladišča, še pred tem pa je naredil v žični ograji luknjo in splezal skozi. LENDAVSKE GORICE — Stanko Laki iz Velike Polane ima dobro žganje. O tem pričata tudi dejanji Jožeta B. iz Lendavskih goric 319. Najprej je s ponafe: jenim ključem odprl vrata in odnesel nekaj litrov žganja. Drugi dan pa je v klet vlomil in si spet sposodil nekaj močne pijače. ODRANCI — Miličniki in delavci oddelka za zatiranje kriminala so izsledili Silvestra Horvata iz Crenšovec 219 in ga priprli. Utemeljeno je osumljen kraje 120.000 dinarjev in 9.200 nemških mark. Vse to je pobral 18. maja iz kuhinjskih elementov na domačiji Franca Bogdana v Odrancih. Ob prijetju so pri storilcu našli le še 24.000 dinarjev. Š. S. Družina Tibaut iz Odranec (namesto šopka na grob pok. Jožeta Poredoša iz Beltinec) — 500,00 din; Edi Kerčmar, Hodoš 56 (namesto venca na grob pok. Rudolfa Hercega, Salovci) — 1.000,00 din; Družina Burgermeister, Puconci 22/b (namesto venca za pok. Janeza Ftlrsta, M. Sobota) — 1.000,00 din; Osnovna šola Tišina (namesto venca za pok. Štefana Konkoliča, moža sodelavke) — 2.000,00 din; GD Kokoriči (namesto venca pok. Frančiške Vajs iz Kokorič) — 2.000,00 din; IO O sind. zdrav, delavcev, Delov, skupnosti PZC (namesto venca na grob mami Olge Mavrič) — 1.000,00 din; Učenci 5. a razreda Osnovne šole Tišina (namesto venca za pok. Štefana Konkoliča) — 2.000,00 din; Frančiška Kapun s sinovi, Veržej 3 — 10.000,00 din; Sodelavci 313. brigade MURA TOZD Ženska oblačila (namesto venca pok. očetu sodelavke Milene Brus, Radenci) — 2.700,00 din; Šuklar Helena, M. Sobota, Mladinska 52 (namesto venca na grob . Mihaela Malok) — 1.000,00 din; Emerik Hanc, N. Tesle 8, M. Sobota (namesto venca za pok. Arturja Simkowitz) — 1.000,00 din Emerik 1 Hanc, N. Tesle 8, M Sobota (namesto venca za pok. Nikolaju Gybrfi) — 1.000,00 din. Družina Matjašeč, Mladinska 21, M. Sobota (namesto venca za pok. Ferenca Jakoba iz Murske Sobote) — 1.000,00 din; OOS ,,Kroj” Murska Sobota (namesto venca za pok. Štefana Recka, Pertoča) — 2.000,00 din; Center za socialno delo Gornja Radgona (namesto cvetja na grob za pok. mater sodelavke T. Rauter) — 1.000,00 din; Vladimir Jelen, Št. Kovača 15, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Anke Gumilar iz M. Sobote) — 1.500,00 din; Sodelavci KRKE TOZD ISIS Ljutomer (namesto venca na grob pok. očetu Antona Kapuna) — 3.650,00 din; Šarika Erbert, Bodonci 7 (namesto cvetja na grob pok. mame'Vilme Kous iz M. Sobote) — 1.000,00 din; OOS ,,Kroj” M. Sobota (namesto venca za pok. Anko Gumilar iz M. Sobote) — 3.000,00 din; Delavci lekarne in tajništva M. Sobota (namesto venca na grob pok. Anice Gumilar) — 2.300,00 din; ABC Pomurka DO Agromerkur OOZS Murska Sobota (namesto venca na grob pok. matere Ane Virag in očeta Vlada Kološe) — 2.000,00 din; OOS Vzgoj-novarstvene organizacije Murska Sobota (namesto venca za pok. očeta Jožice Bačič) — 800,00 din; Štefan — Vera Horvat, M. Sobota (namesto venca pok. Marjani Horvat in Anki Gumilar) — 2.000,00 din; Družina Perš, Šalovci 168 (namesto venca za pok. Adama Kozica iz Stanjevec) — 1.500,00 din; Družina Smodiš, Lendavska 17 c, M. Sobota (namesto venca za pok. Adama Kozica iz Stanjevec) — 1.500,00 din; Družina Ljuboje, Radenci, Kidričevo naselje 9, (namesto cvetja na grob pok. očetu prijatelja Gregorja Greina, Radenci) — 1.200,00 din; IO OOS TOZD Zdravstveni dom, Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta dr. Janosa Pa-lancsaia) — 1.200,00 din; OOS Delovna skupnost PZC M. Sobota (namesto venca na grob pok. sodelavk Klare Švare in Anice Gumilar) — 2.000,00; Društvo invalidov M. Sobota (namesto venca Idi Topolovec, M. Sobota, Ob kanalu 8, in Lovrenca Kuzmiča, Pečarovci 116) — 2.000,00 din; Marija Ferencek, O. Zupančiča 2, M. Sobota — 3.000,00 din; Jože Novak, UI. V. Prekom, brigade 7, Ljutomer (namesto venca) — 1.000,00 din; Potrošnik TO VP Murska Sobota OO sindikata (namesto venca na grob pok. očetu Dragice Lačen) — 1.000,00 din; Konferenca sin. ZGEP Pomurski tisk, Tiskarna Murska Sobota (namesto venca za pok. Anico Gumilar) — 3.000,00 din; Emilija Smodiš, Stanjevci 15 (namesto venca za pok. Adama Kozica iz Stanjevec 103) — 700,00 din; OOS osnov, šole Edvard Kardelj M. Sobota (namesto venca na grob očetu sodelavke Darinke Vidovič) — 1.500,00 din; Ludvik Škrilec, M. Sobota, Žitna 8 (namesto cvetja na grob pok. Irmi Balažič) — 1.000,00 din; Kolektiv Veterinarske postaje Ljutomer (namesto venca na grob pok. Antona Kapuna iz Veržeja) — 2.100,00 din; Društvo invalidov, Murska Sobota (namesto venca pok. Mihaela Poredoša, Ižakovci 64, pok. Karela Šeruga, Radovci 11) — 2.000,00 din; Vzgojnoizobraževalni zavod Veržej (namesto venca pok. očeta Marije Fras) — 2.000,00 din; Družina Matuš, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Janka Horvata) — 1.500,00 din; OOS I. OŠ M. Sobota (namesto darila ženskam za 8. marec — sodelavci) — 1.100,00 din; Družini Tončič — Nagy iz M. Sobote (namesto venca na grob pok. Mihaele Stojko iz Kupšinec) — 1.000,00 din; DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297 DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV, MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALNICE. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata Blaža Duha iz Grab ZAHVALA 14. maja nas je po težki in dolgotrajni bolezni v 52. letu za vedno zapustil naš dragi oče. stari oče, brat in stric Ignac Ternar iz Hotize ki nas je v 82. letu starosti po dolgotrajni bolezni zapustil, se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, darovalcem cvetja, vencev in v dobrodelne namene. Posebna zahvala kolektivu Križevskih opekam in sodelavcem. Zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Žolarju za poslovilne besede. Grabe, 28. 4. 1984 Žalujoči: žena Ana, sinovi in hčerke z družinami ter ostalo sorodstvo Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki ste mu darovali vence in cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna zahvala kolektivu Mure iz M. Sobote, zidarskemu mojstru Francu Šumenjaku in njegovim delavcem za darovane vence, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. zdravniškemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice pa za zdravljenje. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Hotiza, 14. maja 1984 Žalujoči: sinova Janez in Štefan z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica Franca Zadravca iz Beltinec ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil mož, oče, stari oče. brat, stric in tast Jožef Kozar iz Martinja ki nas je v 44. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede ter kolektivoma MURE M. Sobota in Graditelja Beltinci za darovane vence. Žalujoči: žena Ljubica, sin Branko, mama, bratje Jože, Slavko in Gusti z družinami, sestra Marija z družino in brat Ivan Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Hvala dr. Kiršnerju za obiske na domu, predstavniku KS tov. Bunderlu in tov. Andrejku za poslovilne besede cb odprtem grobu. GD Martinje, Boreča, Ženavlje, Šulinci, Neradnovci in Trdkova. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebna zahvala Zavodu SR Slovenije za šolstvo za darovani venec in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: VSI NJEGOVI STRAN 22 VESTNIK; 24. MAJ 1984 ZAHVALA ■ \ Z bolečino v srcu ne moremo dojeti resnice, da si tiho, brez slovesa odšla od nas naša najdražja a « Marija Ori roj. Gomba Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremljali na zadnji poti. Hvala duhovniku, pevcem, govorniku in godbi za pogrebni obred. V SPOMIN 26. maja minevata dve žalostni leti, odkar nas je v 42. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zet Franc Žujs šofer iz Žen a vel j Ne čas. ne solze ne ublažijo težke bolečine ob spoznanju, kako težko nam je brez tebe. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih bolečino in veliko praznino. S solznimi očmi gledamo tvoj grob in se zavedamo da te ne bo nikoli več med nami, ostal pa boš v naših srcih do konca dni. ŽALUJOČI: VSI TVOJI M. Sobota. 12. maja 1984 Žalujoči: hčerka Hilda in sin Laci z družinama Tl DRA Gl MOŽ, oče in stari oče spiš v temni jamici, naše srce pa joče in trpi v žalosti. N SPOMIN 24. maja mineva eno leto, polno žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče in stari oče Stefan Marič iz Lenierja 73 Življenje brez tebe je težko, naš dom je pust in prazen, tak bo ostal do konca naših dni. Rožice in prižgane sveče na tvojem preranem grobu so dokaz naše ljubezni do tebe. Vsem, ki se ga še spominjate, na njegov grob prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! V GLOBOKI ŽALOSTI: žena Gizela, hčerka Olga s Stankom, posebno pa vnuka Boris in Vesna Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. V SPOMIN Alojzu Bertalaniču od Jurja 22. majaje minilo leto žalosti, odkar je prenehalo biti tvoje dobro srce. Neizmerna je naša bolečina; vse je prazno, le žalost je v našem domu. Ati, kako hudo je brez tebe! Hvala vsem, ki se ga spominjate, krasite njegov grob s cvetjem in na njem prižigate sveče. VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI V SPOMIN 20. majaje minilo leto, polno žalosti, odkar nas je zapustil naš dobri mož. oče. dedek in brat Franc Sapač iz M. Sobote 1 ežko je doumeti resnico, da te ni več med nami, a v naših srcih še vedno živiš in boš živel, dokler bomo živeli mi. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe dragi oče več tam notri ni... ZAHVALA Tiho in mirno, kakor je živel, nas je 6. maja v 73. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče in svak Anton Strtak iz Motovilec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, ki ste našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje. Posebna zahvala č. g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem za izkazano poslednjo čast, predstavniku K S za poslovilne besede ob odprtem grobu ter kolektivu ZGEP Pomurski tisk, TOZD Kartonaža. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Motovilci, M. Sobota, Gradec, 8. maja 1984 Žalujoči: hčerki Marjana z družino, Dragica z možem in ostalo sorodstvo s Kje si ljubi mož in oče. kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA 8 maja 1984 je v 58. letu starosti kruta usoda iztrgala od ' nas dobrega moža, očeta in starega očeta Ludvika Poredoša iz Prosečke vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prija e jem, i so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v a o epem evi u pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šop e, nam pa izre i s a je. Posebna hvala sodelavcem ŽTP TKP Murska Sobota, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma tov. Seraku in tov. oscu za pos ovi ne besede in godbi na pihala iz Maribora. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: žena Milika, hčerki Cvetka z Janezom, Milica z družino, mama, sestri z družinama ter ostalo sorodstvo V prelepem majskem dnevu smo se ločili za vedno . .. ZAHVALA V 55. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož. oče. brat in svak Ignac Horvat iz u. Bistrice 33 Iskrena zahvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala čč. g. dekanu za pogrebni obred in za ganljive tolažilne besede, pe' cem za odpete žalostinke. gasilcem iz vseh treh Bistric za zadnji pozdrav, govornikoma iz Dolnje in Srednje Bistrice za lepe in tople besede o njegovem življenjskem liku ob odprtem grobu in vsern ostalim, ki so našega dragega pok. pospremili do njegovega poslednjega doma. D. Bistrica. 6. maja 1984 Žalujoči: žena Marija, hčerka Trezika, sin Ivan ter družini Horvat in Gruš-kovnjak n VESTNIK, 24. MAJ 1984 STRAN 23 '4 besedi in sliki po pomurju JUTRI BODO NA KAPELI ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO PESNICI IN PISATELJICI Ljudmili Poljanec- Nataši ob 110-letnici rojstva Ob dnevu domače OŠ 25. maj bodo na Kapeli odkrili spominsko ploščo slovenski j pesnici in pisateljici ter učite-; Ijici Ljudmili Poljanec-Nataši ■ (1873—4948). Pesnica, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja skupaj z Vido Jeraj in Kristino Šuler veliko objavljala v takratnem prvem slovenskem ženskem časopisu Slovenka, je poučevala na Kapeli 20 let. kasneje pa nekaj časa med obema vojnama na mariborski meščanski šoli do leta 1927. ko seje upokojila. Med 2. svetovno vojno pa seje J 1942 leta vrnila v ta idiličen i kraj radgonske občine, kjer so i jo prav njeni nekdanji učenci , ‘ — orožniki večkrat zaščitili | pred internacijo in je tu živela ' vse do smrti ; Ljudmila Poljanec je bila I izredno razgledana ženska; že l v času študija na Dunaju seje I povezala s Kidričem in slikarjem Veselom, kasneje pa veliko potovala in se družila z nekaterimi vidnimi slovenskimi umetniki: Antonom Aškercem in Cvetkom Golarjem. Po sodelovanju v -Slovenki je pod psevdonimom Nataša pisala tudi v Ljubljanski zvon, leta 1906 pa iz-i dala svojo edino pesniško zbirko Poezije. Gre za večino preprostih liričnih pesmi, v katerih se kaže vpliv Prešerna in slovenskih modernistov, nekaj (Ko so fantje proti vasi šli. Tam na vrtni gredi...) pa je ponarodelih. V. Paveo V LENDAVI JE BILA SKUPNA SEJA NARODNOSTNIH KOMISIJ NAPREDEK ZAGOTAVLJA MANJŠINA S POLITIČNO VOLJO VEČINE MEDNARODNI DAN INVALIDOV Človek je naše največje bogastvo Uveljavljena oblika medsebojnega sodelovanja Slovenije in madžarske Železne županije je delovno povezovanje komisije za narodnosti in obmejna vprašanja pri medobčinskem svetu socialistične zveze Pomurja in narodnostne komisije sveta Železne županije, ki je dobila na skupnem zasedanju pred tednom dni v Lendavi svojo ponovno potrditev. Člani obeh komisij in gostje, med katerimi so bili ugledni politični delavci, so tako dckazali zavzetost za uresničevanje narodnostne politike v obeh deželah. Tokratna skupna seja je bila namenjena vprašanju, ali je, in koliko je, narodnost subjekt lastnega napredka. Temo za sejo so predlagali člani pomurske komisije na zadnjem skupnem zasedanju oktobra lani v KOszegu in kaže, da so že takrat natančno vedeli, kaj hočejo doseči s predlogom. V referatu, pripravil ga je Šandor Varga, so temeljito analizirali in deloma tudi komentirali normativno urejenost in samoupravno zagotavljanje razmer, v katerih je moč uspešno ohranjati in negovati narodnostne posebnosti. Že v uvodnem referatu, še posebej pa v razpravi, je bilo ugotovljeno, da je formalno zagotavljanje enakopravnosti in posebnih pravic za napredek narodnosti premalo; učinki se pokažejo šele, če večinski narod pokaže politično voljo, manjšina pa se zave svojih pravic in dolžnosti, ki jih ima za ohranjanje in napredek lastne biti. V razpravo so se zavzeto vključili tudi člani županijske komisije in poudarjali nujnost dejavne vključitve narodnosti v uresničevanje zapisanega v političnih dokumentih in zakonih. Toda, tudi med pripadniki narodnosti je moč najti neosveščenost in skrajna stališča glede uresničevanja napredne narodnostne politike. Istvan Madlo: Narodnost ne more biti neprizadet opazovalec. Tako je Istvan Madlo opozoril, da narodnost v tem procesu ne more biti le neprizadet opazovalec. Jože Hartman je poudaril pomen politične volje večinskega naroda, ki je usoden za življenje narodnosti. Povedal je, da je manjšina pred manj kot 50 leti veljala za peto kolono. Ce kdo pri nas danes tako še misli, potem se moramo vprašati, 'kdo je ta, ki tako misli. Boris Prejac je vztrajal pri doslednem uresničevanju narodnostne politike in za primer navedel dvojezičnost. ■ Seveda so v razpravi sodelovali še drugi udeleženci skupne seje, ki so ustvarjalno prispevali k temu, da bo poslej v delu obeh komisij več politične volje do resničnega napredka madžarske narodnosti v Sloveniji in slovenske v Železni županiji. Ob koncu zasedanja je dr. Atila Buzdor povzel zaključke seje v KOszegu in zadovoljen ugotovil, da so že uresničeni, ali pa uresničeva nje še traja. Na tej osnovi sta se povezala enota zavoda za šolstvo v Soboti z ustreznim telesom županijske vlade, lendavski srednješolski center je dobil partnerja v szombathejski industrijsko komercialni šoli, na kateri fakultativno poučujejo slovenski in hrvaški jezik, povezali sta se osnovni šoli v- Genterovcih in Števanovcih, v teku je reševanje povezanosti monoštrske osnovne šole in na novo so z madžarske strani predlagali sodelovanje strokovnih zadrug z ustreznimi našimi organizacijami. Ta predlog, kakor tudi predlog za obravnavo na prihodnjem zasedanju, to pa naj bi bila mladina iz vrst narodnosti in njena udeležba v kulturnem in družbenem življenju, so člani komisij sprejeli. J. Sabjan S temi besedami je začel Boris Prejac, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Pomurje, slovesnost, ki so jo pripravili pomurski invalidi ob praznovanju mednarodnega dneva invalidov v Ljutomeru. Čeprav je uradno določena za praznovanje prva nedelja v mesecu marcu, so se na koordinacijskem odboru društev invalidov v Pomurju dogovorili, da bodo svoj dan proslavili maja, ko obeležujemo mesec mladosti. In vnedeljo so se invalidi, predstavniki društev iz Ljutomera, Gornje Radgone, Lendave in Murske Sobote ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij zbrali v ljutomerskem domu, kulture. Slavnostni govornik je med drugim povedal tudi naslednje: ,,V Pomurju smo primerno organizirani v invalidskih organizacijah, samo v društvih invalidov je prek 2200 članov, zelo številne in bogate so kulturne, športne prireditve, za reševanje statusnih vprašanj pa bo v okolju potrebna tehtnejša obravnava, predvsem ko gre za financiranje vsebine dela društev in organizacij. Nujno moramo tudi razviti raziskovalne programe, ki bodo proučevali vsaj življenjske probleme težjih invalidov. Veliko več bo potrebno storiti, da bo invalidnih oseb, predvsem iz dela in prometa, čim manj — to pa pomeni, da moramo krepiti preventivo, varnost pri delu in prometno varnost. Fenomen invalidnosti je vedno aktualen, zato bo morala družba usmerjati prizadevanja za reševanje te problematike tudi v prihodnje. V Sloveniji imamo dobro urejeno invalidsko zakonodajo, mreže strokovnih ustanov, služb in zavodov za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, relativno dovolj strokovnjakov in veliko prostovoljnih humanitarnih društev. Sprejeli smo nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o delovnih razmerjih, o socialnem — družbenem varstvu težje duševno in telesno prizadetih oseb. Vse to ni dovolj, če gremo na ulici neprizadeto mimo invalida, ki ne more premagati še žal prevečkrat prisotnih ovir, slepega ali slabovidnega pri prehodu prek ceste. Letošnje geslo ob mednarodnem dnevu invalidov — MIR IN SOCIALNA VARNOST — je hkrati poziv vseh invalidov za razvoj bolj humanih, medčloveških in prijateljskih odnosov. Invalidi šo občutili posledice vojn, delovnih ali prometnih nesreč, bolezni, zato Vedo, kaj zanje pomenijo mir in socialna varnost, medsebojna človeška toplina in človečnost. Prav iz vrednot naše socialistične samoupravne skupnosti veje poroštvo, da bo invalidna problematika tudi v prihodnje obravnavana humano in človeka dostojno, kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in s tem manjšim materialnim možnostim.” V kulturnem programu so sodelovali ženski pevski zbor društva upokojeneev iz Ljutomera ter učenci glasbene in osnovne šole Cvetko Golar, v galeriji Ante Trstenjak pa so odprli razstavo izdelkov učencev osnovne šole Cvetko Golar in ljutomerskih invalidov. Dušan Loparnik DAN POMURSKIH PLANINCEV NA JERUZALEMU SHOD POVEZALI S 35-LETNICO AMD gorenje^mter LENDAVA prireja dne 27. maja 1984 ob 13. uri v Rekreacijskem centru Petišovci VELIKO TOMBOLO I (GLAVNI DOBITEK 250 starih milijonov I ostali dobitki: 2 OSEBNA AVTOMOBILA ZASTAVA 101 6 OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 126 P 10 HLADILNIH SKRINJ_________ 15 VARILNIH APARATOV VAREX MINI__ s ______ PAROV COPAT ADIDAS_________- | - 20 TORBIC TOKO M ..........—___—-----■-----—--———————-——-- --- Cena tombolske karte 200.— din. , Tombola bo ob vsakem vremenu! Za jedačo in pijačo poskrbljeno! Vabljeni! Pomurski planinci uspešno uresničujejo dogovor, ki so ga sprejeli pred štirimi leti, da se bodo vsako leto na svoj dan srečali v drugi občini. Tokrat so se na četrtem dnevu pomurskih planincev zbrali na 341 metrov visokem Jeruzalemu, ki se ponosno dviga nad zelenim pasom ob reki Muri in leži na meji ljutomerske in ormoške občine, sredi bogatih vinogradov. Lepo vreme je omogočilo. da so se mnogi izmed njih podali peš iz Radgone, Ljutomera in še nekaterih bližnjih krajev. Shod pa so tudi povezali s praznovanjem 35-letnice Planinskega društva Ljutomer, ki je v času svojega delovanja opravilo pomembno družbeno poslanstvo in preko zavzetih članov izkazovalo ljubezen do narave. PD Ljutomer je bilo ustanovljeno pred 35 leti na pobudo pionirja pomurskega planinstva Avgusta Loparnika, ki je planinske ideje širil v celotnem pomurskem prostoru. Ljutomerski planinci pa še danes pojo pesem. ki joje ob neki priliki napisal kmet — planinec Maks Meško: »V daljavi drage ste planine, v daljavi venec belih skal, iz tihe prleške doline, jaz rad bi vam pozdrav poslal«. V prijetnem razpoloženju in s pestrim kulturnim programom so pomurski planinci proslavili svoj dan na Jeruzalemu. Sodelovali so: moški komorni zbor Ljutomer, recitacijska skupina iz ljutomer- ske srednje družboslovno-jezi-kovne šole, folklorna skupina z osnovne šole Veržej in godba na pihala iz Ljutomera. O pomenu praznovanja pa je govorila podpredsednica OK SZDL Ljutomer Albina Senčar. Po proslavi so pomurski planinci ob šaljivih igrah v naravi preživeli lep popoldan. Feri Maučec Delavci Postaje mejne milice Gornja Radgona in DO A VTO-RA DGONA so se letos sestali na že četrtem Športnem srečanju, ki je bilo posvečeno praznovanju 40-letnice varnostne službe in 13. maju. Tekmovanje v malem nogometu, odbojki, Šahu, streljanju z zračno puSko, kegljanju, vlečenju vrvi in Športnem ribolovu se je odvijalo od 14. do 18. maja v Gornji Radgoni. Med tekmovanjem so imeli več Športne sreče delavci A vtoradgone in zmagali. Športno srečanje je bilo končano prejSnji petek na sejmiSču v Gornji Radgoni, kjer je bila krajSa proslava, na kateri so nastopili učenci OŠ Jože Kerenčič iz Gornje Radgone, recitatorji, pevski zbor DO A vtoradgona in folklorna skupina. Na koncu so si delavci obeh ekip izmenjali spominska-pokala, ter si. zaželeli v prihodnje Se te sne j Se sodelo vanje na Športnem in delovnem področju. tekst in foto Stefan ABRAHAM SREČANJE NA DAN MLADOSTI - IZKUPIČEK ZA KIRURGIJO I V soboški krajevni skupnosti Park bo tudi letos tradicionalno srečanje mladine in krajanov, ki ga v I okviru krajevne konference socialistične zveze skupaj z osnovno šolo Dane Šumenjak pripravlja sekcija za ' družbeno aktivnost žensk. Prireditev bo jutri popoldne ob šestnajstih na igrišču pri prvi osnovni šoli. Ob tej ■ priložnosti bodo sedmošolce sprejeli v mladinsko organizacijo, špla pripravlja pester program s prikazom dejavnosti, v drugem bolj družabnem delu pa so povabili k sodelovanju ekipe iz vseh šestih krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota, ki se bodo pomerile v vlečenju vrvi. Sekcija za družbeno aktivnost žensk je pripravila tudi srečelov, katerega izkupiček bodo namenili za gradnjo kirurgije.