DOBRA SMUKA Rekreacijski center Golte je v soboto in nedeljo obiskalo več kot tri tisoč smučarjev, ki so bili z smuko zadovoljni. Tu je trenutno okoli 40 cm zmrznjenega snega, delajo pa vse žičnice. V nedeljo so spustili v tek novo 350 m dolgo vleč- nico, ki povezuje Medvednjak s Starimi stani. Kot nam je povedal Marjan Prelog, vodja enote Golte, je na Golteh nekaj več kot 200 gostov iz Vojvodine, Pule in Rovinja. Hotel na Goleth bo tako (nočnine) zaseden do 31. marca, to pa velja tudi za Mozirsko kočo. Za letošnjo sezono je tudi zanimivo,-da nimajo toliko poškod smučarjev kot jih je bilo leta nazaj. Do sedaj so bile le štiri, ki pa so bile lažje. V teh dneh tu poteka tudi šola smučanja za mlade iz velenjske in mozirske občine. T TAVČAR CEUE, 21. JANUARJA 1982 - ŠTEVILKA 3 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC NARODNI DOHODEK NA CELJSKEM OBMOČJU LAŠKO JE ODSKOČILO Kar za sedem mest višje od leta 1979 Višina doseženega naro- dnega dohodka na prebival- ca, kakor ga prikazujejo sta- tistični podatki za leto 1980, nedvomno vsaj deloma po- nazarjajo gospodarska giba- nja in uspešnost stabilizacij- skih naporov v posameznih slovenskih občinah. Za celj- , sko območje je zanimiv vrstni red, kakor ga kaže sta- tistična razpredelnica. Obči- na Titovo Velenje je sicer na- zadovala za eno mesto, in si- cer s tretjega na četrto, ven- dar je njen narodni dohodek na prebivalca dokaj visok. Znaša 162.999 dinarjev. To je nekaj več kot v celjski obči- ni. Tudi Celje je za eno mesto nazadovalo in je zdaj v repu- bliki na petem mestu s 159.500 dinarjev na prebival- ca. Konjiška občina pa, kot kaže, nenehno napreduje. Na lestvici je zasedla eno mesto više in je zdaj dvain- dvajseta s 115.109 dinarji na- rodnega dohodka na prebi- valca. Sele na devetindvajsetem mestu v Sloveniji je Žalec, vendar je treba povedati, da je prav žalska občina napre- dovala kar za tri mesta. Njen narodni dohodek na prebi- valca znaša 107.648 dinarjev. Posebej razveseljivo pa je, da sta napredovali tudi mo- zirska občina za eno mesto in Laško kar za sedem mest. Laški primer je najbolj spod- buden in zasluži skrbno go- spodarsko in politično anali- zo. Laško sodi med manj ra- zvite slovenske občine. V le- tu 1979 je doseglo komaj dvainpetdeseto mesto v Slo- veniji po višini narodnega dohodka na prebivalca, v le- tu 1980 pa se je povzpelo za sedem mest. Njen napredek je v Sloveniji med najočit- nejšimi, saj je le nekaj občin napredovalo več kot za dve mesti ali celo za tri. Laška, piranska, ilirskobistriška pa so po višini narodnega do- hodka izjemno napredovale. Nekoliko drugače pa je s šentjursko in šmarsko obči- no. Samo mesti sta zamenja- li. Obe občini pa sta po tem kazalniku razvitosti na zad- njih štirih mestih v Sloveniji. Šentjur ima komaj 53.383 din, Šmarje pa 50.582 din na- rodnega dohodka na prebi- valca. Samo še Ormož in Le- nart imata v Sloveniji manj. Razlike med bolj in manj ra- zvitimi se torej ne zmanjšu- jejo, z nekaj redkimi izjema- mi. Že zato zasluži primer la- ške občine večjo pozornost. V ocenah gospodarskih uspehov in težav lanskega leta bi morali z izostreno od- govornostjo vrednotiti tudi doseženi narodni dohodek na prebivalca. Prav gotovo je to eden izmed podatkov, ki ne sme zanimati samo anali- tike in planerje, marveč mo- ra predvsem siliti k razmiš- ljanju gospodarstvenike in snovalce različnih naložb. Celjska in velenjska obči- na sta sicer skoraj pri vrhu slovenske lestvice po višini narodnega dohodka na pre- bivalca. Vendar pa bi bile realnejše tiste ocene, ki bi za- jele vsaj primerjave za pet let. Sele tedaj bi se lahko za- pisalo, kaj se dogaja z druž- benogospodarskim raz- vojem v celjski občini in z učinki gospodarjenja in dela v posameznih občinah. Ker bodo v februarju in marcu mnoge razprave o bilanci lanskega leta, bi veljalo kaj več spregovoriti tudi o giba- nju narodnega dohodka na prebivalca, seveda za nekaj let nazaj. MOZmSKI KANDIDATI ZA DRUŽBENE FUNKCIJE V pripravah na nove skup- ščinske volitve bodo v času kandidacijskega postopka v krajevnih skupnosti in orga- nizacijah združenega dela v Zgornji Savinjski dolini v teh in prihodnjih dneh raz- pravljali o predlogih kandi- datov za nosilce posameznih funkcij v občinskih skup- ščinskih organih. Upošteva- joč sprejeta merila za kandi- diranje nosilcev družbenih funkcij, oziroma usmeritve kadrovske politike so v obči- ni Mozirje kot možnega kan- didata za predsednika občin- ske skupščine evidentirali direktorja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Lojzeta Plaznika, za podpredsedni- ka skupščine občine pa se- danjega sekretarja komiteja občinske konference ZKS Mozirje Jožeta Rakuna, in za predsednika izvršnega sveta načelnika oddelka za :o- darstvo Franca Miklavca. Kot možnega kandidata za predsednika družbenopoli- tičnega zbora Matevža Po- žarnika, za predsednika zbo- ra krajevnih skupnosti Fran- ca Stiglica, in za predsed- nika zbora združenega dela Marijo Tepič. T. TAVČAR O ORGA- NIZIRANOSTI SIS V ŽALCU v ponedeljek je bila v Žal- cu seja komiteja "občinske konference Zveze komuni- stov, na kateri so ocenili predlog organiziranosti skupnih služb samouprav- nih interesnih skupnosti ma- terialne proizvodnje in druž- benih dejavnosti ter mesto in vlogo Zavoda za načrtova- nje in Komunalnega podjet- ja iz Žalca. Ocenili so tudi javno obravnavo osnutka poročila CK ZKS o delova- nju ZKS med osmim in de- vetim kongresom Zveze ko- munistov Slovenije. Ob kon- cu so na seji govorili še o pripravah na programsko volilno konferenco Zveze komunistov v občini Žalec. JANEZ VEDENIK PRIPRAVE NA 3. KONFERENCO ZSS RAZVEJANE IN TEMELJITE V celjski občini se je razpravi odzvalo 267 OO ZSS v občini Celje so tekle pri- prave na 3. konferenco slo- venskih sindikatov temeljito in razvejano. Aktivnost, ki jo je usmerjal sindikat, je zajela širok krog vseh tistih, ki so ali odgovorni ali pa zaintere- sirani, da se razmere na po- dročju socialne varnosti še izboljšajo in da se predvsem delavci sami uveljavijo kot nosilci socialne politike. To potrjujejo skrbno pripravlje- ne in izredno poglobljene ocene o lastnih razmerah v temeljnih sredinah in pro- grami, ki so jih delavci spre- jeli za izboljšanje teh razmer. To je uvodna ugotovitev sveta za socialno politiko in družbeni standard pri Ob- činskem svetu ZSS Celje, ki ga navaja v poročilu o aktiv- nostih, ki so tekle v celjski občini v pripravah na 3. kon- ferenco ZSS. Pozivu k raz- pravi o stališčih Občinske konference SZDL Celje o so- cialni varnosti ter o gradivu za 3. konferenco ZSS se je odzvalo 267 osnovnih orga- nizacij in 31 konferenc osnovnih organizacij sindi- kata v občini. Tako je bilo mogoče ob sodelovanju po- sebnih delovnih skupin or- ganizirati več poglobljenih razprav, kot na primer o za- poslovanju, izobraževanju, zdravstvenem varstvu, po- kojninskem zavarovanju, o produktivni in smotrni izra- bi delovnega časa ter oddihu in rekreaciji delavcev. Ob tem pa so bila opravljena tu- di štiri tematska posvetova- nja v Cestnem podjetju, Mer- xu, Aeru in posvetovanje o preprečevanju alkoholizma, ki sta ga skupaj organizirala Občinski svet ZSS in Občin- ska konferenca SZDL Celje. Pomemben delež k razpravi pa so pridale tudi interesne skupnosti v občini, ki so pri- pravile več poročil, ocen ali drugih dokumentov o posa- meznih vprašanjih, ki zade- vajo njihovo dejavnost. Sicer pa je v celjski občini dala razprava vso podporo osnovnemu gradivu za 3. konferenco ZSS. V njej pa je bilo ponovno potrjeno te- meljno načelo socialne poli- tike, da je delo tisto, ki naj delavcem, delovnim ljudem in občanom zagotavlja so- cialno varnost. Zatorej si mora vsakdo svoj socialni položaj in socialno varnost zagotavljati predvsem z last- nim delom. DAMJANA STAMEJCIC DELEGATI ZA 3. KONFERENCO ZSS v vseh občinah celjskega območja so že imenovali delegate za 3. konfe- renco Zveze sindikatov Sloveniie. ki bo v začetku februarja v Ljubljani. V občini Celje so za deleg^ate imenovali Mirka Gozdnikarja iz Železarne, An- gelco Hudej iz Aero, Rudija Kranjca iz Gradisa, Borisa Ropošo iz Teka in Vero Stropnik iz Celjskih lekarn. Šmarske delavce bo na konferenci za- stopal Jože Planine iz Metke Kozje, laške Maijan Zavšek iz Tima, mozir- ske Franc Trbovšek iz Zgornjesavin- ske kmetijske zadruge, konjiške Mile- na Verdel iz Centra interesnih in kra- jevnih skupnosti, šentjurske Mihaela Manček iz Merxa, žalske delavce pa bosta zastopala Jože Jordan iz Sigme in Vera Salezin iz Juteksa. V občini Velenje so za delegate imenovali Lu- dvika Onuka iz Občinskega sveta ZSS. Lejo Lukič iz Občinske skupno- sti socialnega skrbstva in Nedo Purnat iz Združenih zdravstvenih organizacij občine Velenje. ps V ŠMARJU MANJ TRŽNE PŠENICE Po republiškem planu bi morali v občini Šmarje pri Jelšah posejati s pšenico 800 hektarov polj, od tega 200 hektarov za pro- dajo tržnih viškov (po 2000 kilogramov na hektar). Po količini prodaje semenske pšenice v Šmarju sklepajo, da je skupni setveni plan dosežen, medtem ko je plan za prodajo tržnih viškov dosežen komajda polovično. Razlogov, zakaj tako, navajajo v Šmarju več. Med drugimi, da so v zadnjih letih usmerjali kmetijsko proizvodnjo predvsem v proizvodnjo mesa in mleka, da je ekonom- ski izračun za proizvodnjo pšenice v njiho- vih razmerah dokaj neugoden, da ni na raz- polago ustrezne mehanizacije in drugo. Kljub temu pa se zavedajo, da mora žetev, spravilo in odkup pšenice potekati nemo- teno. Koordinacijski odbor za izvedbo setvene- ga plana predlaga, da je potrebno že sedaj izdelati načrt odkupa pšenice, organizirati žetev s primerno mehanizacijo in zagotoviti kmetom kooperantom takojšen prevzem pšenice. DS PRESKRBA NA OBMOČJU NE POKA A ŠKRIPLJE Pravijo, da je kriv »pretiran« izvoz?! v zadnjih dveh tednih se je v trgovinah z živili na našem območju povečalo povpraše- vanje za nekaterimi proiz- vodi, zlasti za pralnim pra- škom. Čeprav temu pojavu še ne moremo reči potrošni*^ ška mrzlica, je res, da so bile police v nekaterih trgovinah hitro prazne, toda tokrat so trgovci reagirali na ta pojav in so, kolikor je bilo to v nji- hovi moči, odgovorili s pove- čano ponudbo. V trgovinah Savinjskega magazina Žalec je zaradi po- večanega ali celo pretiranega nakupa nekaj dni res pri- manjkovalo pralnih praškov. Do tega pojava je prišlo po informaciji v televizijskem dnevniku, kjer je bilo reče- no, da ima Belinka probleme z repromaterialom. To so si nekateri razložili po svoje in si ustvarili viške zalog, kar je trgovce spravilo v zadrego, vendar so se potrudili, da so sproti nabavljali nove zaloge pralnih praškov. Res pa je. kakor so nam povedali pri Savinjskem magazinu, da je izbira nekoliko okrnjena in da je težko nadoknaditi sle- herno vrzel na policah. Umi- rilo se je povpraševanje za pravo kavo in te je zaenkrat v trgovinah še dovolj, verjet- no tudi po zaslugi domačih zalog. Več problemov je s toaletnim papirjem, britvica- mi, barvnimi televizijskimi sprejemniki, belo tehniko, čokolado, keksi in s premo- gom. Podobno stanje je tudi v trgovinah SOZD Merx Celje, kjer pa so nam zagotovili, da so zaloge zadovoljive. Kljub povečanem povpraševanju za pralnimi praški ni mogoče govoriti o pomanjkanju tega artikla. Potrošnja se je v dru- gi polovici januarja umirila. Nekoliko problematična je ponudba s kavo in toaletnim papirjem ter svinjskim in go- vejim mesom. Trgovci se srečujejo s težavami pri za- gotavljanju nekaterih vrst blaga, kar pa še zdaleč ni ra- zlog za pretirane nakupe in kopičenje zalog. Pri Trgovski delovni orga- nizaciji Mercator-Jelša Šmarje pri Jelšah niso opazi- li povečanega povpraševanja za pralnimi praški in kavo. Veliko povpraševanje pa je za južnim sadjem, ki ga tudi v teh, kot v ostalih trgovinah na našem območju, ni moč dobiti. Prav tako imajo tr- govci težave z nabavo toalet- nega papirja, britvic, žarnic in izdelkov bele tehnike ter raznih elektrokablov. Stanje v trgovinah našega območja je torej podobno, le da se govorice o kroničnem pomanjkanju tega ali onega izdelka hitreje širijo v večjih občinskih središčih, kar pov- zroča večji nakup in povpra- ševanje, kot posledica tega pa se seveda pojavijo vrzeli na policah v trgovinah. Ven- dar so trgovci potegnili nauk iz lanskega leta in na tak po- jav odgovorili z večjo ponud- bo. čeprav to vselej ni v nji- hovi moči, ker nekaterih iz- delkov resnično ne morejo dobiti, čemur, pravijo, je kriv velik izvoz, nerešeni ce- novni odnosi in nedorečene odkupne cene. MATEJ PODJED 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ POPIT MED ŠMARSKIMI KOMUNISTI ZK MORA BITI Z DELAVCI Kors je primer, kako ZK ne bi smela delovati Poročilo delovne skupine CK ZKS. ki se je koncem no- vembra lani mudila na obi- sku v šmarski občini, je bilo podlaga razpravi na razširje- ni seji Občinske konference ZKS v Šmarju pri Jelšah. Konference sta se udeležila tudi predsednik CK ZKS France Popit in izvršni se- kretar v Predsedstvu CK ZKS dr. Emil Roje. Tako kot ob obisku delov- ne skupine CK ZKS, je bila tudi na zadnji seji konferen- ce deležna osrednje pozorno- sti aktivnost komunistov v delovni organizaciji Kors v Rogaški Slatini, kjer se de- lavci že lep čas spopadajo z mnogimi problemi in neure- jenimi samoupravnimi odnosi. Prav temu, da bi v interesu vseh delavcev te ra- zmere urejala, pa osnovna organizacija ZK ni posvečala večje pozornosti. Celo na- sprotnol Ko je nekaj dni pred obiskom delovne sku- pine CK ZKS skupina de- lavk prekinila delo, so ko- munisti odločno obsodili nji- hovo ravnanje, pa čeprav so delavke s prekinitvijo dela • želele predvsem ponovno opozoriti na probleme, s ka- terimi se srečujejo že več let. Kot pa je bilo na konferenci razbrati iz poročila sekretar- ja osnovne organizacije ZK v Korsu, je bil ravno obisk de- lovne skupine tisti odločujo- či dejavnik, ki je bistveno spremenil naravnanost osnovne organizacije. Kajti pred tem so komunisti v glavnem delovali po navodi- lu direktorja, po obisku de- lovne skupine pa so pripra- vili takšno oceno razmer in tak program, ki so ga sprejeli vsi delavci. Komunisti so uvideli, da so njihove naloge neločljivo povezane z intere- si delavcev in da morajo de- lovati tako, da bodo neureje- ne sam.oupravne razmertir? čimprej presežene. Primer delovanja komuni- stov v Korsu je pravzaprav primer, kako zveza komuni- stov ne bi smela delovati, je v razpravi poudaril predsed- nik CK ZKS France Popit. Komunisti so ocenili, da so razmere neurejene, ko pa je skupina delavk prekinila de- lo, da bi na to ponovno opo- zorila, pa so ji obrnili hrbet. Ce bi bila njihova usmeritev prava, bi morali komunisti stopiti na čelo teh delavk in si skupaj z njimi prizadevati, da bi neurejene probleme čimprej odpravili. France Popit je kritično ocenil tudi delo komunistov v treh gradbenih organizaci- jah v šmarski občini. V In- gradovem tozdu Gradbeniš- tvo v Rogaški Slatini, v Go- kopu in Dom-biroju se na- mreč kar predolgo že pogo- varjajo o tem, kako bi s pri- dom izkoristili sedaj podvo- jene zmogljivosti in uskladili svoje razvojne programe. Končno pa so le pričeli iskati stične točke poslovno te- hničnega sodelovanja. Pri tem pa je pomembno, je pou- daril France Popit, da oblike sodelovanja izidejo iz teh or- ganizacij samih, temeljiti pa morajo na skupnih interesih. Predvsem pa se morajo gradbeniki organizirati tako, da bodo dobro gospodarili, ne pa da bodo - tako kot mnogokrat doslej - svoje sla- bosti in slabo gospodarjenje skrivali za visokimi cenami gradbenih storitev. Smarski komunisti so na konferenci odprli tudi vpra- šanje ustreznega samou- pravnega organiziranja naj- večje krajevne skupnosti Rogaška Slatina, v katerf prebiva okoli sedem tisoč občanov. Predolgo že govo- rite o tem, je kritično posegel v^ razpravo France Popit. Krajevno skupnost bi morali oblikovati tako, da bi v njej preko političnih organizacij, samoupravnih in drugih or- ganov segli prav do vsakega občana. PVance Popit pa je ob tem opozoril tudi na neu- strezen odnos občin do kra- jevnih skupnosti, ki se pogo- sto kaže v težnji, da bi kra- jevne skupnosti postale ne- kakšna podaljšana roka ob- čin. Ob koncu konference je predsednik CK ZKS France Popit izrazil šmarskim ko- munistom vse priznanje za pomembne rezultate, ki so jih dosegli v tej manj razviti občini. Kažejo se na mnogih področjih, zlasti pa so vidni pri delovanju komunistov znotraj političnega sistema. DAMJANA STAMEJCIC CELJE: 10% NEIZTERJANIH STANARIN v celjski občini mesečno ne plača stanarine kal{ih 250 stanovalcev. To pomeni 0,9fi% od celotne mase sred- stev, ki se naberejo iz stana- rin, kar pa je v primerjavi z drugimi občinami v Slove- niji, kjer ta odstotek v pov- prečju znaša 4%, še zelo ma- lo. Tako trdijo na Samo- upravni stanovanjski skup- nosti v Celju. In kateri nagibi vodijo stanovalce k temu, da ne plačajo stanarine? Največ- krat gre vzrok za to pripisa- ti katerikoli okvari, ki se pojavi v stanovanju, pa naj- si bo to okvara na strehi, vodovodnih instalacijah, ali pa vlažnim stenam. Celo to se velikokrat pripeti, da stanovalci ne plačajo stana- rine zaradi okvare pri ogre- vanju, čeprav je to nesmi- selno. Kajti stroški ogreva- nja in stanarina sta dve či- sto različni kategoriji. Na Samoupravni stano- vanjski skupnosti v Celju pa zatrjujejo, da skušajo vzroke, ki vodijo stanoval- ce k temu, da ne plačajo sta- narine, čimprej odpra vlja ti. Zato tudi dokaj hitro izter- jajo plačilo stanarine. Le kakih 10% stanarine ostaja iz meseca v mesec neizterja- ne. Plačati pa bi jo morali ljudje, ki sami živijo v izre- dno neurejenih razmerah in ki so največkrat brez stalne zaposlitve. D S ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA VOJNIK Občni zbor Turističnega društva Vojnik je v celoti predstavil uspešno delo tega društva v preteklem letu 1981. Zadovoljiva udeležba članov govori, da jih ni pri- tegnilo le predavanje ampak tudi skrb in delo pri olepše- vanju kraja. Število članov je poraslo v preteklem letu na 210, celot- ni plan pa je bil izvršen. Po- stavili so 25 novih klopi, na- stavili in urejevali so cvetlič- na korita, pripravili 2 preda- vanja, 3 izlete ted odlično izvedli razstavo cvetličnih aranžmajev, ročnih del in kulinarike. Opozorili so na slabo po- metanje trga, košnjo zelenic ob spomeniku NOB, nasme- teno avtobusno postajo, oko- lico blokov...! Prisotni pred- stavniki KS so obljubili reši- tev teh problemov v 1. 82. Tudi po zaslugi TD je bila KS Vojnik po urejenosti na 3 mestu med 26 KS v občini. Predstavnik Celjske turi- stične "zveze tov. Gudeljpa je podelil priznanje za 25-letno delo v društvu tov. Ribič Anici. Za novega predsed- nika so izvolili tov. Tanjšek Jožeta, ter se zahvalili dose- danjemu predsedniku tov. Roži Fazarinc za dobro vode- nje društva. PODERGAJS BENO KOMENTAR DREGE IN ZADREGE KANDIDATSKE Titova pobuda, da naj bi hitrejše menjavanje volje- nih funkcionarjev na vseh ravneh tudi pripomoglo k poglabljanju demokratičnosti, k razširitvi družbenega vpliva delovnih ljudi na vsem področju družbenega življenja. O vsem tem je bilo v minulih dveh letih veliko govora, predvsem so nam o tem veliko pripovedovali ravno voljeni funkcionarji. Marsikje so ljudje osvojili ta princip, čeravno bi v bistvu radi marsikateremu podaljšali mandat, ker smatrajo, da je svojo dolžnost dobro opravljal. In vendar so zdaj zadrege. V bistvu so sedanji voljeni funkcionarji ves čas »agitirali« za svojo razrešitev, zla- sti še, ker se je uveljavilo temeljno načelo, naj bi ne bilo več horizontalnih rotacij, oziroma presedanja s funkcije na funkcijo na isti ravni. Smo vsak dan bliže datumu, ko bo treba razglasiti in razobesiti kandidatne liste, vemo pa, da marsikje še niso tako daleč, da bi imeli na voljo kolikor toliko zanesljive kandidate v evidenci za funkcije na občin- skih ravneh. Vmes prihajajo tudi manj potrebni krite- riji, ko naj bi v občinah z več močnejšimi centri, ozi- roma krajevnimi skupnostmi, imeli teritorialno razme- stitev vodilnih ljudi v občini. S tem prilivamo olje na žerjavico sumničenj, da vsi izvoljeni delegati v resnici niso enakopravni, da je zelo pomembno, če so tudi vodilni. Zadrege so tudi okoli tega, da je bilo občinam pose- bej nasvetovano, kako glede horizontalnih premikov na občinski ravni naj ne bo izjem, pa zdaj tu in tam v zadnjem hipu umikajo iz evidence sicer še tako ustrezna imena. Principom in stališčem se torej kaže podrediti. Treba se je navaditi, da je med množico dovolj ljudi, le da jih ne najdemo, ne opazimo, toliko slabše, če jim brez vzroka tudi ne zaupamo. In ker pri nas ljudski izreki še vedno veljajo, bi si bilo dobro ogledati kako naslednji učinkuje z občinske ravni navzdol in kako na občinske od zgoraj: Besede mikajo, zgledi vlečejo! JURE KRASOVEC MARJAN SEVER Na Polzeli je predsed- nik sveta krajevne skup- nosti, sicer pa je zaposlen v Garantu. Prav v času, odkar je on predsednik sveta polzelske krajevne skupnosti je v tem kraju močno zaživel delegatski sistem, pa čeprav mno- gokje ugotavljajo, da ta zadnje čase ne deluje ta- ko kot bi moral. Tudi v tem je treba iskati vzroke, da so na Polzeli v zadnjih nekaj letih dosegli precej uspehov. Tudi na komu- nalnem področju. Lepo urejeno središče Polzele je tudi velika Marjanova zasluga. Za opravljanje svoje funkcije mu ni žal ne denarja in ne časa. Ne- kajkrat je sicer že omenil, da bi raje vse skupaj pu- stil pri miru ter se bolj posvečal svoji družini, to- da to so bili le trenutki ■krize zaradi preobilice de- la. Tega pa v. tej krajevni skupnosti nikdar ne zmanjka. Navsezadnje je Polzela le druga največja krajevna skupnost v žal- ski občini, ki šteje okrog 4000 prebivalcev. Zanimivo je, da so prav na Polzeli znali najti od- lično sodelovanje med združenim delom in kra- jevno skupnostjo. Ni je pravzaprav akcije, kjer ne bi tako ali drugače sode- lovali domači delovni or- ganizaciji - tovarna noga- vic in Garant. Marjanu se to zdi samo po sebi umev- no. Konec koncev so de- lavci osem urna delovnih mestih, potem pa žive v svojem kraju. Dvoličnosti tako ne sme in ne more biti. Marjan Sever slovi kot dober delavec v Garantu. Dosleden je pri svojem delu v krajevni skupnosti in kar preveč skromen in tih. In izredno velik po- štenjak. Za svoje dolgo- letno delo ni hotel doslej prejeti niti dinarja iz kra- jevne blagajne. Kljub te- mu, da mu mesečna na- grada pripada. Doslej si ni pisal niti dinarja kilo- metrine in to kljub temu, da mora s svojim avtom napraviti kar precej kilo- metrov. Prepričevali so ga že, da tako ne gre, toda spremenil se najbrž niko- li ne bo. Tudi to je odraz njegovega izrednega po- štenja in neke vrste trme, brez katere Marjan prav gotovo ne bi dosegel toli- ko ciljev kot jih je. JANEZ VEDENIK ItlilJAJIM IZ DELA DELEGACIJE NJIHOVO DELO ZVODENI Center socialne medicine in higiene Celje Kljub skrbnemu delu, kljub zavzetosti delegatov splošne delegacije za samo- upravne interesne skupnosti v temeljni organizaciji Zdravstvenega centra Celje Centru socialne medicine in higiene, ostajajo na pol poti. Pa niso sami krivi. Za splošno delegacijo so se odločili, ker je v temeljni or- ganizaciji samo 68 zaposle- nih. V delegaciji je 10 članov in 10 namestnikov, zanimiva pa je struktura - delegati imajo od visoke izobrazbe do polkvalifikacije, njihova ak- tivnost pa je popolnoma ize- načena. Gradiv, predvsem pa različnih tem, s katerimi se srečujejo, je toliko, da so si področja nekako razdelili. Tako posameznik spremlja svoje tematsko področje in iz njega pripravlja tudi pov- zetke in razlage za druge čla- ne delegacije. Izredno po- membno je, da vsa gradiva obravnavajo tudi skozi pri- zmo dejavnosti temeljne or- ganizacije. Tudi zaradi tega je motivacija delegatov veli- ka. Vrsta tem pa je taka, da jih obravnavajo tudi na sa- moupravnih in upravnih ravneh. Dosledno pa obrav- navajo pomembnejše zadeve za skupščine SIS, kot so sa- moupravni akti in prispevne stopnje, na zboru delavcev in na delavskem svetu. Ne le zaradi strokovne mo- tiviranosti, tudi zaradi dosle- dnega dela vodje delegacije Marije Krašovec in sekretar- ke temeljne organizacije Ire- ne Ivačič delegacija živi s svojo dolžnostjo. Čeprav je včasih z obsežnih gradiv tež- ko izluščiti bistvo, sekretar- ka pomaga delegaciji z razla- go bistvene^',!, kar obravna- vajo na vseh skupščinah in- teresnih skupnostih in z iz- postavljanjem najpomemb- nejših na posameznih po- dročjih. Zal pa ima njihovo delo pomen le za dobro obvešče- nost in kot priprava za pri- hodnost, ko bodo tudi v Zdravstvenem centru zaži- vele konference delegacij. Zaenkrat je delo konference odvisno od večje ali manjše pripravljenosti njihovih vo- dij. Ce pa konference ni, tudi ni mesta, kjer bi se ugotovi- tve delegacije oplemenitile in uskladile. Njihovo delo zvodeni in ostanejo na pol poti. Ce ni konference, jih tu- di na skupščino ne delegira- jo in potem tudi povratnih informacij ni. K sreči jim lahko pomagajo delegati, ki se vključujejo preko krajev- nih skupnosti. To veliko in glavno slabost so skušali premagati, a opozorila in za- hteve niso zalegle. Kljub polovičnim uspe- hom z delom nadaljujejo. Po izteku mandata bodo skušali obdržati kontinuiteto dela. Menije pa, da bi za delegate moralo obstajati delegatsko izobraževanje. MILENA B. POKLIC št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 OSTAVKA DIREKTORJA KORSA Na skupni seji strokovnega ko- legija, vodstva družbenopolitič- nih organizacij in samoupravnih organov delovne organizacije Kors iz Rogaške Slatine, ki je bi- la sklicana na pobudo družbene- ga pravobranilca samoupravlja- nja, je dal direktor delovne orga- nizacije, Anton Tepeš, ostavko na svojo dosedanjo funkcijo. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil predlagan Stanko Urbane. Ostavko dosedanjega direktorja je moč povezati z neurejenimi sa- moupravnimi razmerami, ki so bile v zadnjem času prisotne v tej delovni organizaciji in ki so pred . dvema mesecema celo povzroči- le prekinitev dela v Korsu. DS CELJE ZA TRETJI SAMOPRISPEVEK Program drugega samoprispevka uspešno Eaključujejo Zbiranje sredstev za drugi referendumski program v celjski občini se bo zaključi- lo 28. februarja. V pripravi je program za tretji občinski samoprispevek. Referen- dumsko odločitev naj bi iz- peljali ob koncu polletja. 17 NOVIH OBJEKTOV Kljub izjemno težkih go- spodarskih razmerah v zad- njih dveh letih so v celjski občini skoraj v celoti uspeli uresničiti drugi referendum- ski program. Pridobili so ne- katere ključne objekte za ka- tere so bili delovni ljudje in občani najbolj zainteresira- ni: vrtce, šole, domove za ostarele, zdravstveni dom. V zadnji fazi je adaptacija zdravstvenega doma, v iz- gradnji sta še vrtca v centru in v krajevni skupnosti Dol- ga vas, ki bosta dokončana do jeseni. Pred kratkim se je pričela tudi gradnja prizidka glasbene šole. Od osemnajstih objektov, ki ga je vseboval program drugega občinskega samo- prispevka, v načrtovanem roku ne bo realiziran le prizi- dek k osnovni šoli Franja Vrunča. To pa zato, ker inve- stitorja, kulturna skupnost in občinska izobraževalna skupnost, zaradi zakonskih prepovedi (prepoved porabe družbenih sredstev za inve- sticije), nista mogla zagotovi- ti deleža za sofinanciranje. Zaradi istih vzrokov bi lahko izpadla tudi gradnja prizidka glasbene šole, če se ne bi od- ločili, da bodo, vsa preostala sredstva iz samoprispevka namenili za glasbeno šolo, ki ima izredno slabe pogoje za delo. Obenem sta se kultur- na skupnost in občinska izo- braževalna skupnost obveza- li, da bosta, ko bodo sredstva na voljo, pred vsemi drugimi naložbami investirali v do- graditi osnovne šole v Fra- nja Vrunča. Konec februarja bodo v Celju zaključili zbiranje sredstev za drugi samopri- spevek. Namesto načrtova- nih 128 milijonov dinarjev, so v občini zaradi povečanja osebnih dohodkov, zbrali 145 milijonov iz samopri- spevka. O tem, da so bila sredstva gospodarno upo- rabljena najbolje priča 14 do- končanih objektov, ter trije, ki jih bodo občani še letos prevzeli v uporabo. OSNOVNE SMERNICE TRETJEGA SAMOPRISPEVKA Priprave za tretji občinski samoprispevek so v polnem teku. V krajevnih skupno- stih potekajo zaključne us- klajevalne aktivnosti okrog referendumskega programa. Krajani se v te aktivnosti vključujejo z izjemno preu- darnostjo, realnostjo in z ve- liko mero odgovornosti. Kaj- ti ta samoprispevek, naj bi bolj kot do sedaj pokrival potrebe krajevnih skupno- sti. Dve tretjini sredstev iz 3. samoprispevka naj bi name- nili investiranju komunalne infrastrukture v posameznih krajevnih skupnostih. Seve- da, gre za tiste krajevne skupnosti, ki imajo s cesta- mi, kanalizacijo, vodovodi ter drugim, največje težave. Tretjino sredstev iz samo- prispevka pa bi namenili ne- katerim skupnim investici- jam v občini, ki so nujno po- trebne za občino kot celoto, kot naprimer oprema nove bolnišnice, zagotovitev oskr- be Celja s pitno vodo in dru- go. Katerim nalogam pa bo- do Celjani dali prednost in kako se bodo krajani odloči- li, bo pokazala široka javna razprava, ki bo tekla vspore- dno s predvolilno aktivnost- jo v občini na vseh ravneh. VVE USTAMO KRONIKO Na današnji dan (21. ja- nuarja) je leta 1924 umrl veliki revolucionar Vladi- mir Iljič Uljanov Lenin. Tvorec oktobrske revolu- cije, ki je zrušila režim carske Rusije in vzposta- vila novo Sovjetsko zve- zo, prvo socialistično dr- žavo na svetu je bil filo- zof, družbenopolitični de- lavec. Razvijal je marksi- zem v praksi pa tudi teo- retično, zato tudi danes imenujemo posebnosti njegovih naukov - lenini- zem. 27. januarja leta 1910 se je v Ljubljani rodil Edvard Kardelj. Pre- dvojni komunist, sousta- novitelj OF, med vojno in po njej najtesnejši Titov sodelavec, teoretik sa- moupravnega socialistič- nega sistema, avtor izre- dnega dela Slovensko na- rodnostno vprašanje, ve- lik marksist, neutrudljiv borec za človekove pravi- ce, njegovo osvobajanje in srečo. Njegovo delo Smeri razvoja sistema so- cialističnega samouprav- ljanja je oporoka in kaži- pot za naše nadaljnje rav- nanje s ciljem uspešnega družbenega razvoja. OK SZDL ŽALEC ŠE FORUMSKO Novi predsednik je Janez Meglic Na programsko volilni se- ji občinske konference So- cialistične zveze, ki je bila prejšnji teden v Žalcu, so za novega predsednika izvolili Janeza Megliča, dosedanje- ga direktorja vzgojnoizo- braževalne organizacije, za sekretarko pa Pavlino Glu- šič iz Vrbja, ki je sedaj opravljala dela in naloge sekretarja svetov in koordi- nacijskih odborov pri OK SZDL Žalec. Uvodoma je na seji podal poročilo o delu občinske konference SZDL Žalec in njenih organov v lanskem le- tu predsednik Ivo Robič. V svojem govoru je med dru- gim opozoril na nekatere sla- bosti v samoupravljanju in izvajanju delegatskega siste- ma. Pri tem je ugotovil, da se delegacije še ne povezujejo dovolj z delovnimi ljudmi in občani, organi upravljanja in strokovnimi službami, tako da se nekatera vprašanja in pristojnosti delegacij rešuje- jo mimo stališč delegacij. Ko je govoril o gospodarjenju v lanskem letu, je Ivo Robič povedal, da je bilo le-to do- kaj uspešno. Potem pa je be- seda tekla še o kulturi in te- lesni kulturi, vzgoji in izo- braževanju, štipendijski po- litiki, zdravstvu in socialni politiki, kadrovski politiki ter o vlogi SZDL na področ- ju SLO in družbene samoza- ščite. V razpravi, ki je nato sledila, je Zoran Razboršek, predsednik skupščine kul- turne skupnosti povedal, da namenjajo v občini vse manj denarja za kulturo, ob tem da so prispevki za republi- ško kulturno skupnost še na- prej nespremenjeni. Od tam tudi ni bilo 20 milijonov za gradnjo kulturnega doma v Žalcu, ker so ta objekt eno- stavno črtali iz programa. Bolj pošteno bi bilo, če bi izvedbo te naloge prestavili za nekaj časa. Že zato, ker so se delovni ljudje in občani dogovorili, da s samopri- spevkom zberejo za ta objekt 40 milijonov dinarjev. Član predsedstva republi- ške konference SZDL Mar- ko Orožen je menil, da je So- cialistična zveza še premalo kritična do same sebe. Fron- ta še preveč deluje kot združ- ba forumov, resnična fronta delovnih ljudi in občanov pa to še ni. Vseh rezultatov tudi še nismo dosegli z angažira- njem delovnih ljudi in obča- nov v delegatskem sistemu. Množico problemov še vse preveč rešujejo izvršilni or- gani, namesto da bi jih z de- lovanjem delegatskega in sa- moupravnega sistema. V nadaljevanju so sprejeli program dela za letošnje leto. JANEZ VEDENIK JUTRI ZNOVA O VLAKU BIE Jutri, v petek, 22. januarja, bo po nekaj mesecih ponovno seja Medob- činskega koordinacijskega odbora za organizacijo vlaka Bratstva in enot- nosti za področje SR Slovenije. To bo seja, kjer bodo delegati obravnavali zaključno poročilo o Vlaku Bratstva in enotnosti 81, spregovorili o za- ključnem računu, razrešili dosedanje in izvolili novo vodstvo ter podelili priznanja Koordinacijskega odbora. Seja bo v Celju v prostorih Hotela Celeia ob 10. uri. Za jutrišnjo sejo o vlaku, ki nima primere na svetu, so pripravili tudi za- nimivo gradivo v številkah. Lani je mi- nilo natanko 20 let, ko je iz Slovenije v Srbijo odpeljal prvi vlak po osvobodi- tvi in to ljudi, ki so bili med vojno izgnani. Naslednje leto, 1962, je vlak pripeljal iz Srbije v Slovenijo, nato pa so sledili vlaki po naslednjih letnicah: ponovno 1962 (septembra v Slovenijo do Celja), 1963 (decembra vlak, en va- gon v Srbijo do Cačka), 1965 (oktobra vlak v Srbijo do Cačka), 1966 (karava- na avtobusov v Slovenijo), 1970 (okto- bra vlak v Srbijo), 1972 (junija vlak v Slovenijo), 1974 (oktobra vlak v Srbi- jo), 1975 (septembra vlak v Srbijo za udeležence 6. transporta 1941), 1976 (junija vlak v Slovenijo), 1978 (oktobra vlak v Srbijo), 1980 (junija vlak v Slo- venijo) in 1981 (oktobra vlak v Srbijo). Lanski jubilejni vlak (40 let izgnanstva in 20 let vlaka v svobodi) je odpeljal iz Slovenije v Srbijo kar 1367 potnikov ali največ doslej. Med potniki je bilo 1262 nekdanjih izgnancev, njihovih najožjih svojcev in članov občinskih ter drugih delegacij. Samo medvojnih izgnancev je bilo 515, v občinskih delegacijah pa je bilo 98 članov. Vse občinske delegacije so bile tričlanske, razen celjske in mari- borske, ki sta imeli po pet oz. sedem članov. V vlaku so še bili: 17 članska delegacija SR Slovenije in delegaciji zamejskih Slovencev v Italiji in Avstri- ji. Sodelovali sta tudi delegaciji glav- nega sopokrovitelja TVT Boris Kidrič iz Maribora in SR BIH. K vsemu temu so se pridružili še predstavniki železni- ce, ki so slavili 20 letnico organizacije tega vlaka in devetnajst novinarjev, ostalo pa so bili člani uradnega sprem- stva. Dve vlakovni kompoziciji sta drugo za drugo vlekli lokomotivi »mo- drega vlaka« z osebjem, ki je vozilo tovariša Tita - lokomotivi Kozara in Dinara. Vlak je bil sestavljen iz dveh kompozi- cij: Maribor-Topčider-Kraljevo s se- demnajstimi vagoni in Jesenice-To- pčider-Titovo Užice s sedmimi vago- ni. Na relaciji Kraljevo je izstopilo 983 potnikov in na drugi do Titovih Užic 279. Največ potnikov je vstopilo v Ma- riboru (546), v Celju pa 284 in sicer iz občin Celje 117, Žalec 58, Šentjur 40, Velenje 30, Mozirje 22 in Šmarje 17. V Laškem je vstopilo 25 potnikov. 30 slovenskih občin je pobrateno s srbskimi občinami, z našega območja takole: Šmarje z Ariljem, Mozirje s Ca- jetino, Celje s Cuprijo, Slovenske Ko- njice s Kosjeričem, Žalec s Krušev- cem, Šentjur s Požego, Laško s Trste- nikom in Velenje z Vrnjačko banjo. Na jutrišnjem sestanku bodo tudi izvolili novo vodstvo. Namesto dose- danjega predsednika odbora Gorazda Mazeja iz Maribora bo verjetno ta od- bor prevzel predsednik Medobčinske- ga sveta SZDL Celje Jože Veber, sicer človek, ki pri organizaciji vlaka že vrsto let najtesneje sodeluje. Naslednji vlak bo pripeljal v Slovenijo leta 1983! TONE VRABL ŠMARJE: KANDIDATI ZA ODGOVORNE FUNKCIJE Predsedstvo Občinske konference SZDL v Šmarju pri Jelšah je izoblikovalo sta- lišča do liste evidentiranih možnih kandidatov za nosil- ce najodgovornejših funkcij v občini. Tako je podprlo predloge za nasledhje kandi- date: - predsednik Skupšči- ne občine: Anton Dirnberk, inženir iz Steklarne Straža - podpredsednika skupščine: Zvonko Strašek, direktor Kmetijskega Kombinata v Šmarju in Jože Pirš, nadzor- nik voda pri NOVO Celje - predsednik Izvršnega sveta: Branko Pucelj,inženir kemi- je iz Steklarske šole v Roga- ški Slatini - predsednik zbo- ra združenega dela: Franc Vehovar, sekretar samou- pravnih organov v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški SLa- tini - predsednik zbora kra- jevnih skupnosti: Jože Boži- ček, vodja TOZD Dekor Kozje - predsednik družbe- nopolitičnega zbora: Boris Završnik, sekretar Zdravili- šča v Rogaški Slatini. Predlogi kandidatov za no- silce najodgovornejših funk- cij v družbenopolitičnih or- ganizacijah, ki jih je podprlo predsedstvo Občinske kon- ference SZDL, pa so nasled- nji: - predsednik Občinske konference ZKS: Anica Ha- lužan, Zdravilišče Rogaška Slatina - sekretar komiteja Občinske konference ZKS: Zvonko Murgelj, Radio Šmarje pri Jalšah - predsed- nik Občinskega sveta ZSS. Jože Planine, Metka, tozd Konfekcija posteljnega peri- la Kozje - sekretar: Zlatko Hohnjec, Atomske toplice Podčetrtek - predsednik Ob- činske konference ZSMS: Hinko Žekar, vodja KU Ro- gaška Slatina, sekretar: Bo- ris Firer, Steklarn Boris Ki- drič Rogaška Slatina - pred- sednik Občinskega odbora ZZB NOV: Joško Lojen, Zdravilišče Rogaška Slatina, sekretar: Mirko Završnik, Občinski odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah. Na pro- gramski seji Občinske kon- ference SZDL pa je bil veri- ficiran predlog, naj do spo- mladi leta 1983 opravlja funkcijo predsednika Občin- ske konference še naprej Jo- že Drofenik, sekretarja Jože Gojtan in podpredsednika konference Jože Unverdor- ben. POGLED V SVET S kovlnotehno PRVE PRIPRAVE NA VRH NEUVRŠČENIH Za začetek letošnjega leta je značilno okrepljeno delovanje neuvrščenih. Le-to se veže na priprave na sestanek šefov držav in vlad neuvrščenega gibanja, ki je napovedan za začetek septembra v iraškem glavnem mestu Bagdadu. Ra- zen sestanka koordinacijskega biroja neuvrščenih na ministrski ravni v Ha- vani bo v začetku aprila še en ministrski sestanek, in sicer v Kuvaitu. Na njem bo i' ospredju vprašanje Bližnjega vzhoda in boja Palestincev za neodvisnost. Priprave na bagdadski vrh neuvršče- nih potekajo v mednarodnem položaju, ki slej ko prej kaže znamenja zaostrova- nja svetovne napetosti, zaostrenih spo- rov med obema vojaškopolitičnima blo- koma, nič manj pa tudi v znamenju pri- zadevanj obeh blokov, da bi načeli mati- co, večino članic neuvrščenega gibanja, ki se zavzemajo za uresničenje pristnih načel gibanja. ' Še naprej smo priče prizadevanjem, da hi tako ali drugače vezali to ali ono članico gibanja na ta ali oni blok, obe- nem pa utrdili že obstoječo navezanost oziroma odvisnost nekaterih članic. Vštric s tem gredo prizadevanja neu- vrščenim nenaklonjenih krogov, da hi kolikor se da zmanjšali akcijsko sposob- nost gibanja, zmožnost biti dejaven de- javnik mednarodnega dogajanja. Takti- ka, naperjena zoper gibanje, gradi pred- vsem na raznorodnosti poglede v posa- meznih članic na nekatera pereča me- dnarodna vprašanja. Ker velja i' giba- nju načelo konsenza, soglasja vseh o do- ločenem vprašanju, skušajo izrabiti to načelo, ki je izraz demokratičnosti giba- nja in enakopravnosti članic zato, da bi skrčili, zožili prostor za dejavni, enotni nastop gibanja. V svesti si takšnih zank in težav Jugo- slavija nadaljuje živahno diplomatsko, državniško dejavnost, katere temeljni namen je dvojen, vendar enovit: ohrani- ti zvestobo izvirnim načelom gibanja kot samostojnega zunajblokovskega de- javnika in okrepiti, utrditi akcijsko .spo- sobnost. V ta krog sodijo obiski najviš- jih jugoslovanskih predstavnikov v Li- biji, Iraku, Sudanu, Alžiriji, obisk paki- stanskega predsednika Zie 11 Haka i- Jugoslaviji in vrsta drugih stikov pa obiskov. Kraj sestanka na vrhu, Bagdad, je - pred tem dejstvom ne gre mižati - po svoje kočljiv. Bagdad je namreč glavno mesto drža ve, ki se vojskuje z drugo neu- vrščeno državo, Iranom. Idealno bi bilo, če bi vojno do začetka sestanka na vrhu končali, če že ne z mirom, vsaj s premir- jem. Za zdaj na žalost ni veliko znamenj, ki bi kazala, da so se stališča vojskujo- čih se strani količkaj omehčala, zbližala, da hi bilo možno upati na začetek poga- janj, ki bi obetala prekinitev sovražno- sti v bližnji prihodnosti. Obenem je res, da niso odjenjala prizadevanja, da bi s posredovanjem med Bagdadom in Tehe- ranom vendarle utrli pot mirni rešitvi konflikta. Upoštevati je torej potrebno možnost, da bo sestanek na vrhu potekal v okoli- ščinah vojnega stanja. To bi bilo obžalo- vanja vredno. Toda aH naj bi bil to ra- zlog za to, da vrh ne bi bil v Bagdadu?Ni mogoče pritrditi tistim, sicer manjšin- skim mnenjem, češ, kaj ne bi bilo bolje, če bi bil vrh kje drugje. Osem mesecev pred napovedanim začetkom je to - tudi če hi se za kaj takega odločili - tehnično komajda izvedljivo. Odložitev sestanka na vrhu pa bi po vsej verjetnosti škodila strnjenosti gibanja, predvsem pa priza- dela aktivnost neuvrščenih. Ti zapleti i' zvezi z vrhom vnovič po- stavljajo v ospredje nujo, da neuvrščeni še dejavneje uveljavljajo načela, ki so jih opredelili glede razreševanja meddr- žavnih sporov. Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ PLANIRAN IZVOZ V ŠMARSKI OBČINI ZA 30% VEČ KOT LANI Razširja se ifrog izvozniicov 1 )i>lo\'nt' organizacije šmarske Dbčine so lan- skem letu izvo/il /a 13 60(1000 dolarjev blaga, ob tem pa uvozile za 2.754.000 di)larj'n' reprodukcijskega materiala in surovin za proiz- \-odnjo. Štev ilke so ugodne, saj kažejo, da je lu oz kar pet krat pokrit z izvozom. Ob t(Mii pa je pomembno tudi to. tla šmarsko združeno delo izvaža predvsem na konver- tibilna zahodna tržišča, uva- ža pa skoraj v celoti s klirin- škega področja. Tudi za letošnje leto so si Smarčani zastavili smele izvozne načrte. V občinsko l esolucijo so zapisali, da bo- do izvoz povečali kar za 30"o^ glede na leto poprej in sku- paj izvozili y.a 18 milijonov dolarjev blaga in storitev. Največji obseg izvoza tudi le- tos načrtujejo v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slati- ni. ki realizira kar 58°o celot- nega izvoza šmarske občine. V Steklarni so si pa letos po- stavili plan izvoziti za 8 mili- jonov dolarjev svojih izdel- kov na konvertibilno tržišče. Ze 4. januarja je-odšla prva pošiljka izdelkov' iz Rogaške Slatine V ZDA. le nekaj dni zatem pa še v Avstralijo V Steklarni pravijo, da imajo že skorajda v celoti prodano proizvodnjo, ki jo bodo letos namenili v izvoz. Tudi Zdravilišče iz Roga- ške Slatine je zanimiv izvoz- nik. Pa ne samo po obsegu izvoza, temveč tudi po njego- vi strukturi. Zdravilišče na- mreč po eni strani ustvarja devize z izvozom mineralne vode in drugih brezalkohol- nih pijač, po drugi strani pa prodaja svoje zdraviliške in turistične storitve tujim go- stom. ki prihajajo večinoma iz Zvezne republike Nemči- je. Zaradi dograditve hotela Sava v Zdravilišču za letos načrtujejo 20% porast izvoza (18°o naj bi ob tem poraslo število tujih gostov v objek- tih Zdravilišča), s čemer bi - številčno gledano - dosegli za 4.200.000 dolarjev izvoza. Med pomembnimi izvozni- ki v šmarski občini sta tudi dve tekstilni organizaciji: Metka - tozd Konfekcija po- steljnega perila Kozje in Kors Rogaška Slatina. Met- ka je v lanskem letu pomeni- la pravo izvozne preseneče- nje. saj je dva-krat prekorači- la svoj izvozni načrt in z izvo- zom posteljnega perila ustvarila za milijon dolarjev deviznih sredstev. Letos izvoznega plana ne bo prese- gala. temveč bo izvažala v istem obsegu, kot lani. Kors pa je delovna organizacija, ki izvaža pretežno storitve (Ion). To pomeni, da naroč- nik iz druge države preskrbi materiale in tehnologijo, v Korsu pa naročilo zgolj izvr- šijo. Sedaj, v Korsu usmerja- jo v izvoz kar 40"o vseh svo- jih kapacitet, menijo pa. da bi jih v letošnjem letu lahko še nekoliko več. Sicer pa so lani ustvarili za 1.300.000 do- larjev izvoza, letos pa menijo plan izvoza povečati za 12%. Bohor - tozd Lesna opre- ma Mestinje, je v lanskem le- tu izvozila za deset starih mi- lijard blag^ pretežno na za- hodna tržišča. Izvažala je proizvode vrtnega pohištva, miznega podnožja in tudi ne- kaj rezanega lesa. Zaradi te- žav z zastarelo tehnologijo in tistih, s katerimi se srečujejo na konkurenčnem tržišču, pa v tem tozdu v Mestinju letos ne bodo dosegli lanske- ga obsega izvoza. Izpadlo je namreč veliko naročilo za ZDA in tako predvidevajo, da bodo letos lahko izvozili le za šest milijard starih di- narjev blaga. Ob teh večjih, pa se v šmarski občini vključuje v krog izvoznikov tudi vse več novih delovnih in temeljnih organizacij. Tako Kmetijski kombinat, Vital, Ingrad - tozd Gradbeništvo Rogaška Slatina in Steklarska šola DAMJANA STAMEJCIC ANGOLSKI VELEPOSLANIK V AERU 15. januarja je celjsko delovno organizacijo AERO obiskal veleposlanik LR Angole, Francisco Silva. Delovni obisk je nadaljevanje in poglobitev gospodarskega in tehničnega sodelovanja med Aerom in neuvrščeno Angolo, katerega začetki segajo že v leto 1980. DO Aero je skupaj z delovno organizacijo Dečje novine iz Gornjega Milanovca prevzela obvez- nost za izgradnjo proizvodnje šolskih potrebščin v Angoli. Visoki predstavnik prijateljske Angole si je ogledal nekatere proizvodne obrate Aera na Ipavčevi ulici, predstavniki delovne organizacije pa so mu predstavili proizvodni program in tehnologijo. TONE SKERBEC CELJE PREHRAMBENA BILANCA Osnovna živila so zagotovljena v celjski občini je za letoš- nje leto zagotovljena načrto- vana količina najosnovnej- ših prehrambenih izdelkov z izjemo svežega mesa in me- snih izdelkov. Sklenjeni so dolgoročni samoupravni sporazumi po načelih zdru- ževanja dela in sredstev ter letni sporazumi o skupnem planu proizvodnje za letoš- nje- leto. Pri zagotavljanju potreb- nih količin pšenice, sladkor- ja in olja je bilo potrebno sprejeti obvezno kreditiranje naročene proizvodnje. V te- kočem srednjeročnem ob- dobju bo potrebno za ta živi- la združiti v občini 30 milijo- nov dinarjev (za pšenico 23, mio, za sladkor 5 mio in za olje 2 mio). Za kreditiranje te proizvodnje pa 62 miljonov letno (za pšenico 35 mio, za sladkor 17 mio in za olje 10 mio). Delovne organizacije, ki nosijo vse breme zagotavlja- nja-redne preskrbe ne razpo- lagajo s potrebnimi sredstvi za združevanje in kreditira- nje naročene proizvodnje, zato bo potrebno ta sredstva delno zagotoviti v okviru sa- moupravne interesne skup- nosti za preskrbo, iz občin- skih sredstev ter sredstev poslovne banke. Poleg nave- denih sredstev so delovne organizacije dolžne zagotovi- ti še dodatna sredstva za po- krivanje dodatnih stroškov (obresti od kreditov, stroške skladiščenja). Zagotavljanje redne pre- skrbe s svežim mesom in delno mesnimi izdelki pogo- juje predhodna rešitev ce- novnih odnosov ali kako drugače zagotoviti pokriva- nje razlik, ki se pojavljajo med odkupno ceno živine in določeno maloprodajno ce- no mesa in mesnih izdelkov. V letošnjem letu bodo po- trebe po najosnovnejših živi- lih v celjski občini nasled- nje: meso 1500, mesni izdelki 1500 t, moka 6500 t, svinjska mast 150 t, mleko 32.000 hI, mlečni izdelki 3001, čajno maslo 100 t, olje 900 t, mar- garine 200 t, sladkor, 1400 t, riž 110 t, sol 320 t, jajca 3200 kom., zelenjava 1200 t in sa- dje 600 t. VVE ŽALSKO GOSPODARSTVO 1981 NAJVIŠJE RASTI 155% pokrivanje uvoza z izvozom Resolucijski cilj za lansko leto so v gospodarstvu žal- ske občine dosegli. Tako bo rast dohodka predvidoma znašala 50% in bo znašal družbeni proizvod 4,8 mili- jard dinarjev. Močno se je povečala akumulativna spo- sobnost gospodarstva. Še le- ta 1980 je znašala dobrih 600 milijonov dinarjev, lani pa že preko milijarde 200 milijo- nov. V občini Žalec ni bilo tre- ba lani zaustaviti nobene pri- čete naložbe. Skupna vre- dnost naložb v teku znaša 769 milijonov dinarjev, od te- ga pa je kar 80 odstotkov go- spodarskih naložb. Izvoz so načrtovali v vrednosti ene milijarde, vendar ta cilj ne bo dosežen, saj je bil preopti- mistično zasnovan. Bil je za 20 milijonov dinarjev manj- ši, V('ndar še vedno za se- demnajst odstotkov večji kot lansko leto. Ce upošteva- mo še vrednost uvoza 688 milijonov dinarjev, potem je stopnja pokrivanja uvoza z izvozom 155 odstotna. Pro- duktivnost se je realno pove- čala za štiri od?totke, število zaposlenih pa le za en odsto- tek. Res pa je, da je ekono- mičnost ostala na ravni leta 1980, kar je posledica visoke- ga naraščanja cen. Dono- snost se je povečala za se- demdeset- odstotkov. Rast vseh kategorij gospodarstva je bila v občini Žalec najvišja med vsemi občinami celjske regije in v Sloveniji. V občini so se pričele tudi nekatere aktivnosti v zvezi s povezovanjem kovinskopre- delovalnega kompleksa, gi- banja na področju tekstilne in kemične industrije pa so prav tako skladne z načrto- vanimi. Tudi kmetijstvo je doseglo svoje cilje. Pred- vsem to velja za pridobiva- nje hrane in hmeljarsko pro- izvodnjo, uspešno pa so izvedli tudi akcijo jesenske setve. . JANEZ VEDENIK POLZELA: 32 MILIJONOV PAROV NOGAVIC v organizaciji združenega dela Tovarni nogavic Polzela, ki zaposlujejo nekaj več kot 1100 delavcev so lani dobro gospo- darili. Tako so prodali skupaj nekaj več kot 32 milijonov parov nogavic od tega na domačem trgu 26 milijonov parov z dodelavo s tujimi partnerji in v izvoz pa so prodali 6 milijonov parov nogavic (ženskih hlačnih in moških^ ter tako povečali izvoz v letu 1981 glede na leto 1980 75 od- stotno. Plan izvoza za leto 1981 je bil povečan celo za 93 odstotkov, vendar zaradi objektivnih ovir niso mogli izvoziti več svojih izdelkov v nekatere vzhodne dežele in Alžirijo. Letošnji načrt izvoza je od lanskega enkrat večji, pretežno na konvertibilno področje, to pa pomeni, da bi njihov delež dosegel 6 odstotkov celotnega prihodka. To, kot menijo ni pretirano, saj se bodo približali deležu, ki ga z izvozom ustvarja trikotažna grupacija v republiki (9 odstotkov). V tovarni nogavic letos ne računajo s kakšnimi večjimi težavami z dobavami surovin, če ne bo sprememb v predpi- sih, saj so si tako rekoč zagotovili potrebne devize z dolgo- trajnim sodelovanjem s tekstilno industrijo Otiški vrh, to- varno Garant, s sovlaganjem v žalski Hmezad in tovarno" Julon v Ljubljani. Na sliki: Oblikovanje moških nogavic. TONE TAVČAR ČRNA PIKA Črno piko to pot dodeljujemo Ljubljanski banki. Prislužila si jo je zaradi bliskovitega poslovanja v po- slih z občani. Pred leti so pričeli ravno zaradi bliskovi- tosti, zaradi "boljšega, lažjega in hitrejšega dela, ki bo zadovoljevalo vse komitentne banke,« uvajati zdaj že slavne in slovite računalniške terminale. Varčevalcem pa se vse bolj dozdeva, da je bilo poprejšnje peš raču- nanje v poslih z varčevalci bistveno bolj bliskovito, kot zapleteno terminalstvo. Zdaj namreč traja krepko čez teden dni, da pride denar iz nakazila v neizčrpne termi- nalske spomine. In tako varčevalci imamo, pa spet nimamo denarja. Formalno ga imamo, praktično, pa ne. Banka pa ima terminale. Kje so dobri stari časi •peš računanja-. Zvezdico so si tokrat zaslužili Zveza telesnokultur- nih organizacij Celje, Hokejsko drsalni klub Cinkarna Celje in Zavod Golovec, ki so omogočili, da se bo lahko šolska in predšolska mladina v času šolskih počitnic aktivno ukvarjala z rekreacijo tudi če ne bo snega. GOSPODARSKI KRIMINAL VSE VEČ GA JE Nekriti čeki, trgovanje z devizami... Večina vrhovnih sodišč v repu- blikah in pokrajinah ocenjuje, da še naprej narašča kriminal, ki ogroža ekonomsko stabilizacijo. To se predvsem nanaša na kazen- ske prestopke izdajanja nekritih čekov, na nedovoljeno trgovanje z devizami in na nevestno poslo- vanje v gospodarstvu. Ti pre- stopki nesporno motijo stabiliza- cijo gospodariva, toda za njeno uresničitev niso ključni. Po drugi plati je le malo naj- večjih kazenskih prestopkov, ki najbolj neposredno ogrožajo go- spodarstvo odkritih in malo je izrečenih sodb. Podatki Zveznega sodišča opo- zarjajo prav na ta resni razkorak resničnega kazenskega ogroža- nja stabilizacije in števila obsoje- nih povzročiteljev nezakonitih dejanj. Domala idealen, toda na žalost nerealen, je podatek, da so v celem letu 1980 in v prvem pol- letju leta 1981 obsodili zaradi ka- zenskih prestopkov, ki najbolj neposredno zavirajo in ogrožajo stabilizacijo, le pet oseb. In tako je videti, kot da bi v tem razmero- ma dolgem obdobju le pet oseb storilo težje kazenske prestopke - oškodovanje enakopravnosti pri opravljanju gospodarskih de- javnosti, ustvarjanje monopoli- stičnega položaja in' nelojalno konkurenco v zunanjetrgovin- skem prometu. Delovanje družbene samoza- ščite je neučinkovito, možnosti kontrolnih in nadzornih orga- nov, kot tudi organov kazenske- ga pregona pa so omejene. Razlo- gi za neverjetno malo število ob- sodb za najtežje pritiskov »lokal- nih struktur« na inšpekcijske in druge organe, kot tudi zaradi umetnih dilem pri sprejemanju »objektivnih« okoliščin za neza- konito obnašanje. Veliko prispevajo k stanju, ko mnogi povzročitelji kazenskih prestopkov ostajajo nekaznova- ni, tudi same organizacije zdru- ženega dela, točneje - delavski sveti, notranja in samoupravna delavska kontrola, sindikalne in partijske organizacije in drugi, ki tolerijajo in tudi spodbujajo »ko- ristne malverzacije« in nezako- nete postopke > brez katerih se ne da«. Ce ne bodo pričeli vsi deli družbene samozaščite, predvsem še tisti v organizacijah združene- ga dela, uresničevati svojih z za- konom in Ustavo opredeljenih nalog, bodo mnogi delikti še na- prej ostajali nekaznovani. Kajti, kjer ni tožnika, tudi sodnika ni. In prav pomanjkanje prijav je eden od poglavitnih razlogov, da imamo v statističnem pregledu obsodb v letu 1980 naslednje po- datke: ena oseba je bila obsojena za povzročitev stečaja (istočasno je bilo v državi okoli 400 rednih likvidacij in sanacij), za sklenitev škodljivih pogodb so bili obsoje- ni trije povzročitelji, za kazenski prestopek kršenja predpisov o cenah pa je bilo v polletju lanske- ga leta obsojenih samo štirideset oseb. 20R2 CRMARIC (Tanjug) št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 VISOKI JUBILEJ BOGOMILA GERLANCA Pred dnevi je nekdanji celjski učitelj in prosvetni delavec Bogomil Gerlanc slavil svoj 80-letni življenjski jubilej. Rojen 27. 12. 1901 na Kon- tovelu pri Trstu v zavedni slovenski družini malega kmeta-proletarca se je moral leta 1919 umakniti italijan- skim oblastnikom. Leta 1922 je maturiral v Mariboru, po- učeval leto dni v Petrovčah in je po odsluženju vojaške' obveznosti v šoli za rezervne oficirje v Sarajevu prejel za- časno mesto na Jesenicah. Po nekaj mesecih je bil leta 1924 dodeljen za predavate- lja na meščansko šolo v Ce- lju in je tu ostal do pričetka vojnih dni. Njegovi bivši učenci se ga spominjamo kot mladini vedno prijateljsko razpoloženega učitelja. Bogomil Gerlanc se je v Celju uvrstil v vrsto tistih na- prednih učiteljev, ki so rastli skupno z naprednimi silami iz delavskih, obrtniških in meščanskih vrst. Gerlanče- vo vraščanje v napredne po- litične tokove sega že v nje- govo mladost, a v Celju v ti- sta leta, ko je v letih 1934-35 KPJ pričela navezovati stike z delavci, organiziranimi v raznih sindikalnih organiza- cijah, tako z obrtniškimi, in- dustrijskimi delavci in va- jenci ter z nameščenci, pri- padajočim raznim politič- nim skupinam. V tistem prvem začetku povezovanja naprednih delavcev, kmetov in inteligentov v ljudsko frontno gibanje je imel Bo- gomil Gerlanc stike z organi- ziranimi komunisti in še po- sebej pozneje po prihodu Slavka Slandra in Branka Diehla iz zaporov v Sremski Mitrovici. 2e leta 1935, ko je prišlo do prepovedi delova- nja »Svobode« nakar so bila v Sloveniji ustanovljena de- lavsko prosvetna društva »Vzajemnost«, je vodil de- lavski pevski zbor. Sodelo- val je tudi pri celjski Glasbe- ni matici in vodil pevsko društvo »Oljka«, sestavljeno predvsem iz obrtniških, tr- govskih delavcev in uradni- kov. Pomembno Gerlančevo udejstvovanje je bilo pri or- ganiziranju vsakoletnega Celjskega kulturnega tedna od leta 1937 dalje. S svojim vplivom je soodločeval v programih kulturnih priredi- tev tedna (koncerti, knjižne in slikarske razstave, literar- ni nastopi). Izredno uspešno je bilo sodelovanje Bogomila Gerlanca pri ustanavljanju »Slovenskega društva« v »^e- Iju leta 1938 skupno z Duša- nom Kraigherjem, tedaj advokatskim koncipientom pri dr.Pintarju. Kraigher je bil v tistem času član MK KPS Celje in odgovoren za pridobivanje somišljenikov v raznih delavskih in me- ščanskih društvih. V »Slo- venskem društvu«, ki je podvzelo marsikaj za krepi- tev narodno obrambne zave- sti v Celju in okolici, je Bo- gomil Gerlanc uspešno delo- val kot tajnik društva s šte- vilnimi naprednimi odborni- ki in člani (Mirko Hočevar, dr. Alojz Goričar, Albert Pro- dan (do 1940), Fedor Gradiš- nik, Metod Hočevar, Jože Jurač in dr.). Po odhodu iz okupiranega Celja še je Bogomil Gerlanc zaposlil v Kočevju pri upravi kočevskih gozdov in pričel sodelovati v OF. Ob kapitu- laciji Italije je bil dodeljen v okrožni odbor OF Ribnica. Organizirati je pričel prve partizanske šole na Notranj- skem in bil v poletju 1944 poklican v Belo Krajino, da je sodeloval v pedagoških te- čajih za učitelje. V jeseni je bil postavljen za načelnika prosvetnega oddelka pri SNOS, kjer je veliko koristil s svojimi bogatimi pedago- škimi izkušnjami. V januarju leta 1945 je predlagal SNOS uzakonitev Prešernovega dne za slovenski kulturni praznik. V povojnem obdobju je Bogomil Gerlanc nekaj let uspešno nadaljeval svoje de- lo na šolskem in prosvetnem področju v Ministrstvu za prosveto in zatem prešel na knjižno založništvo. Od leta 1955 do 1965 je bil strokovni tajnik odbora za založništvo pri Trgovinski zbornici LRS, ko se je upokojil in vendar še ostal nadalje aktiven pri Mla- dinski knjigi kot honorarni urednik, kjer je še danes. Ob publicističnem in ure- dniškem delu Bogomila Ger- lanca bi lahko podrobneje marsikaj navedli, saj je ure- dil in pripravil veliko knjig in učbenikov za šolsko mla- dino. Posebno plodno je Gerlančevo prizadevanje pri urejanju del pisatelja Fran- ceta Bevka. Prijatelji in znanci želimo jubilantu, ki je prejel v prete- klih letih visoka priznanja in odlikovanja še vrsto krepkih let in veliko uspehov pri delu! FRANJO FIJAV. tednikov Intervju ČLOVEK IMA VEDNO ŠE NEKAJ REZERVE Alja Stefančič. Ali naj jo predstavimo kot arhitektko in oblikovalko, ali kot po- novno izvoljeno predsednico kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar, ali preprosto kot žensko, mater in delav- ko, ki ima vedno dovolj časa, da se družbeno angažira. Za Aljo je enako pomembno to, da je Teharčanka kot to, da je mati in arhitekt kot tudi to, da je podpredsednik sve- ta skupščine v svoji krajevni skupnosti in Alja, začniva kar od začetka... Sem rojena Teharčanka. To je vas pri Celju. 9 Rada bi, da bi Teharje še vedno bile vas. Tako kot v moji mladosti. Kaj te veže na Teharje vas? Nisem jo nikoli zapustila. Razen ko sem šla v Ljublja- no študirat. Po študiju arhi- tekture sem se vrnila nazaj v Teharje. Tu imam družino. Tu so rojeni in pokopani vsi moji predniki. Kot arhitekt, kaj mi- sliš o Teharjih danes, ko niso več vas. Včasih je bila to vas, edina poleg Šentjerneja na Dolenj- skem, ki je bila urbanistično tako urejena, da je bila ledi- na središče vasi. Okrog in okrog so bile hiše. Ledina je bila vaška. Vsak je lahko ko- sil ta travnik. Magistralna ce- sta pa gre točno sredi ledine. Teharje niso več vas. So sa- mo še cestno križišče. Vital- ne poti vasi so okrnjene. Ta cesta je, na nek način, hujši onesnaževalec okolja kot vsa industrija. Mislim tu na hrup in nenehno gibanje avtomo- bilov, ki motijo komunikaci- jo in sploh življenje v »vasi.« Ker ni bila dovoljena grad- nja stanovanjskih-hiš, tu ni mladih družin in ne otrok. Sedaj se k sreči dela na revi- talizaciji Teharij. To je tudi v občinskih planskih doku- mentih. Obstaja neka svetla optimistična prihodnost za to mojo »vas«. Ti si tudi aktivna v svoji krajevni skupnosti. Si podpredsednik sveta skupščine in predsednik komisije za planiranje. Kateri problem bi izpo- stavila ti v tem pogo- voru? »Sola. Sola propada. Otrok ni dovolj. Najbrž bi se dalo šolo z manjšimi sredstvi adaptirati in renovirati. Sola nam predstavlja simbol na- daljevanja življenja v krajev- "ni skupnosti.« Tvoja hčerka hodi v te- harsko šolo tako kot ti. Ali je to le nostalgija za preteklostjo ali....? Ne. To ne. Pogoji v šoli so idealni. Sola je v kraju sa- mem. Pot v šolo je kratka. Učni program je tak kot v vs^h ostalih šolah. Ker pa je malo otrok, učiteljica ima boljši kontakt z otroki in tu- di z nami, starši. Zato ima več časa, ki ga lahko nameni učenju pa tudi vzgoji otrok. Delala si šest let v Ae- ru. Bila si vodja oddelka za oblikovanje. Aktivna si bila tudi v, takrat zelo delavnem, društvu obli- kovalcev v Celju. Sedaj delaš samostojno. Kaj ti je pri tvojem delu naj- bolj všeč. Najbolj so mi všeč adapta- cije starih kmečkih hiš s kra- jinskimi značilnostmi. Take hiše imajo posebno domač- nost. Tudi kadar hiša, po mo- jem delu, ponovno zaživi, že- lim, da ohrani ravno to do- mačnost in posebnost. Zato mi je najbolj hudo, ko stare kmečke hiše podirajo in de- lajo nadomestne gradnje. To niso več naše hiše. Posebno rada sprejmem adaptacije hiš, ki so pod spomeniškim varstvom. Načrtujem tudi pohištvo in notranjo uredi- tev za kmečki turizem. Pre- davam po kmetijskih zadru- gah. Vsako zimo so tečaji za kmetice gospodinje. Se ve- dno delam tudi na področju grafičnega in industrijskega oblikovanja. Kateri del tvoje oseb- nosti pa se vključuje na področje kulturnega de- lovanja. Kako si začela v klubu kulturnih delav- cev? V vsakem človeku je poleg poklica, ki ga je izbral, in to je pretežni del njegovega živ- ljenja, še želja, da spozna druga področja. Človek čuti, da ima še nekaj rezerve. Da se lahko še bolj odpre lju- dem, da lahko prisluhne že- ljam in potrebam drugih. Lahko bi bilo to katerokoli drugo področje. Vendar me- ne kultura zanima. Zanimajo me ljudje, ustvarjalci, ki tudi imajo pri svojem delu vsako- vrstne probleme. Skozi take stike lažje pristopim k svo- jem delu. Posebno dobro se počutim v klubu, ko vidim, da je mojih somišljenikov veliko. Pravzaprav je delo kluba tako, da lahko vsak član izrazi svoje želje in zani- manje. Bodisi, da so to de- batni večeri, razgovori s kul- turniki in umetniki iz drugih mest, ekskurzije, družabni večeri in drugo kar se v klu- bu dogaja. Upravni odbor si nenehno prizadeva, da bi s sestavo kulturnega progra- ma zadovoljil, v največji možni meri, potrebe članov in širše celjske javnosti. Pa si ti zadovoljna z delom kluba? Zadovoljna ne bi smela bi- ti ker bi to pomenilo, da osta- nemo pri tem, kar smo do sedaj naredili. Dobri rezulta- ti delovanja kluba so vidni. Vendar si bomo morali pri- zadevati, da bo klub sprejelo še več ljudi, ki jih poleg vsakdanjega dela zanima tu- di glasba, zgodovina, aktual- na kulturna in družbenopoli- tična dogajanja in še kaj. Kajti namen kluba ni samo organiziranje različnih de- javnosti, temveč družabno zbližati profesionalce in amaterske ustvarjalce ter ljubitelje kulture na sploh. Starejše in mlade. Toliko o Alji. Malo. V pri- merjavi z vsem, kar vsako- dnevno polni in bogati njeno delo in življenje. Najbrž pa dovolj za tiste, ki vedo, da imajo šo nekaj ' rezerve". VIOLETA V.EINSPIELER Zavod športno-rekreacijski center »Golovec« p.o. Celje, Dečkova 1 RAZPISNA KOMISIJA Razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja in zbora de- Javcev Zavoda prosta dela in naloge 1. Individualnega poslovnega organa - - direktorja Zavoda 2. Vodjo komercialne službe iT Za prosta dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom predpisanih splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjuje še naslednje posebne pogoje: Pod tč. 1': - da ima visoko ali višjo izobrazbo, oziroma z delom pridobljene delovne sposobnosti in zmožnosti - da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj - da ima organizacijsko-vodstvene sposobnosti. Kandidati morajo predložiti razvojni program Zavoda. Pod tč. 2: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri - da ima najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delo združujemo za mandat 4 let. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi v časopisu. O sklepu o izbiri bodo .kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vlaganje prijav. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev z oznako »za razpisno komisijo« pošljite na naslov: Zavod ŠRC »GOLOVEC« p.o. Celje, Dečkova 1 Komisija za delovna razmerja Zavoda objavlja prosta dela in naloge Aranžerja pogoji: . - končana srednja strokovna šola ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj. Delo združujemo za nedoločen čas. s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov: Zavod ŠRC »Golovec« p.o. Celje, Dečkova 1 v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po pote- ku roka za vlaganje prijav. PAVEL BUKOVAC- PETDESETLETNIK Srečanje z Abrahamom je v življenju vsakogar čas, da se ozre za sabo in oceni svojo prehojeno pot. Pavle Buko- vac, ravnatelj OS I. celjske čete Celje, ki je pred dnevi slavil svojo 50-letnico, je lah- ko zadovoljen in ponosen na delež, ki ga je prispeval pri razvoju tako prosvetnega kot kulturnega in športnega življenja v Celju. Čeprav je bil rojen v maj- hni vasici Stanišič v Vojvo- dini, kjer je tudi trgal prve šolske hlače, je na željo ma- tere Slovenke prišel kmalu živet v Celje in lahko bi rekli, da sta drug drugemu vtisnila svoj pečat. Pavle Bukovac se je na razpotju svoje življenj- ske odločitve usmeril v pro- svetno dejavnost in kot sam pravi mu tega ni bilo nikoli žal. Delo z mladimi ga je nav- duševalo od nekdaj in še da- nes se z njim ukvarja tudi na drugih področjih, ne samo poklicno. Kot prosvetni delavec se Pavle Bukovac rad spominja svojih službovanj v Rogaški Slatini na Svetini in Crešnji- cah ter v Šoštanju, saj je pov- sod hitro našel stik z ljudmi in skupno z njimi delal ali pri izgradnji kraja ali pri usta- navljanju pevskih zborov ter športnih društev. Prav gotovo bi bilo težko našteti vse pevske zbore v katerih je prepeval ali jim di- rigiral. Povejmo samo, da je dolgo časa prepeval v Meša- nem pevskem zboru France Prešeren in da je bil tudi nje- gov predsednik, da prepeva v Učiteljskem pevskem zbo- ru Emil Adamič in da je tudi član UO tega zbora, da je tu- di član UO in glasbene komi- sije pri Mladinskem pev- skem festivalu Celje. Tu je treba tudi omeniti, da je ob zaključku festivala leta 1978 dirigiral združenim zborom v Mestnem parku, v katerem je takrat prepevalo več kot 1500 mladih pevcev. Kot športnik se je Pavle Bukovac najprej ukvarjal z nogometom in je eden izmed ustanoviteljev 2NK Celje. Skoraj istočasno je začel igrati tudi rokomet (najprej veliki) v katerem je kot mla- dinec dosegel tudi reprezen- tančni dres, kot član pa je bil kandidat za dres z državnim grbom. Ko je bil zaradi služ- be prestavljen v Šoštanj je tam ustanovil rokometni klub in bil tudi njegov prvi trener. Pavle Bukovac je kmalu napravil tudi izpite za nogo- metnega in rokometnega so- dnika ter v najkrajšem mož- nem času postal zvezni so- dnik v obeh panogah. Ko je prenehal z aktivnim soje- njem je postal zvezni roko- metni in nogometni kontro- lor obeh zveznih lig. Razen tega pe je stalni inštruktor na sodniških seminarjih, predsednik rokometnih so- dnikov Slovenije ter član predsedstva Rokometne zveze Jugoslavije in še bi lahko naštevali številne na- loge in funkcije, ki jih oprav- lja tako na športnem in kul- turnem področju ter tudi izven tega, saj je član repu- bliške izpitne komisije za voznike inštruktorje in tudi vodja delegacije v KS Skofja Za svoje delo je Pavle Bu- kova-" prejel vrsto priznanj in sicer: Red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Zlato Gal- lusovo značko. Zlato plaketo Rokometne zveze Slovenije in Srebrno plaketo nogomet- ne zveze Jugoslavije. F PUNGERSIC 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ MLADI v ŽALSKI OBČINI VKUUČEVANJA NA VSA PODROČJA 22 odstotkov mladih med kandidati v žalski občini je v 60 osnovnih organizacijah zve- ze socialistične mladine vključenih nekaj več kot osem tisoč mladih. - Pregled aktivnosti v preteklem letu kaže, da smo opravili blizu 95 odstotkov načrtovanih nalog, seveda pa je bilo tudi veliko del. ki jih v akcijskem programu ni bilo. Pri nekate- rih nalogah smo bili bolj. pri drugih manj uspešni, vseka- kor pa smo bogatejši za mar- sikatero izkušnjo,« ocenjuje lansko delo predsednik Ob- činske konference ZSMS Žalec Milan Basle. »Od za- četka pa do izteka leta se je v naši občini zvrstilo kar pre- cej akcij mladih na najrazlič- nejših področjih našega živ- ljenja in dela. Med uspešne aktivnosti lahko štejemo udeležbo naše brigade Slav- ko Slander na zvezni delovni akciji Slovenske Gorice 81, opravili pa smo tudi več lo- kalnih, med njimi je tudi naj- bolj obsežna, kopanje jarkov za vodovod na Dobrovljah. Vseh akcij se je udeležilo več kot 400 mladincev iz naše občine. Med kulturno izo- braževalnimi prireditvami je največjo množičnost dosegla akcija Mladost v besedi, pe- smi in spretnosti.« Aktivnosti ob sklepu mi- nulega leta so tudi za mlade v žalski občini potekale v znamenju priprav na skup- ščinske volitve. Z vključeva- njem v te priprave so si v osnovnih organizacijah pri- zadevali doseči čim večji od- stotek svojih članov med evidentiranimi kandidati. Po zadnjih podatkih je med nji- mi 22 odstotkov mladih, kar je skoraj dva odstotka več kot v iztekajočem se man- datnem obdobju. Sicer pa ob tehtanju lanskih delovnih dosežkov mladi v žalski ob- čini posvečajo posebno po- zornost področjem, kjer po lastni oceni niso bili dovolj učinkoviti. Predvsem so premalo na- redili pri spodbujanju aktiv- nejšega dela v osnovnih or- ganizacijah ZSMS po krajev- nih skupnostih. Prav zato so že za ta mesec tej problema- tiki namenili sejo predsed- stva občinske konference. Te in druge ugotovitve nare- kujejo vrsto aktivnosti v le- tošnjem letu, za katerega je začrtan obsežen plan. Po- membnih nalog je dovolj, za- to, kot sami ugotavljajo ne bi smeli izgubljati časa. Poseb- no veliko nalog pa jim nala- ga predkongresno delo, ki bo v največji meri opredelje- valo njihove aktivnosti. Si- cer pa se bodo morali bolj kot doslej posvetiti nekate- rim osnovnim vprašanjem življenja in dela mladih, saj v občini Žalec živi in dela več kot osem tisoč mladincev. T. TAVČAR FRANJO MASTNAK V Kramljah so se pred dnevi poslovili od Franja Mastnaka. Umrl je v 78 letu starosti. Mastnak je bil zelo dobro poznan naši starejši generaciji celjskega, savinj- skega, šmarskega in konjiškega območja zaradi svo- jega izrednega zavzemanja za gospodarski in kulturni napredek življenja na vasi. Bil je pobudnik za ustano- vitev društva kmetskih fantov in deklet v Dramljah in v njem' uspešno kot predsednik ali član odbora sodelo- val vse do vojnih let. Tako je napredna drameljska mladina prirejala od 1932. dalje pogosto tekme koscev, žanjic in grabljic, uprizarjala odrska dela (Finžgar, Cankar, Tiran, Golar, Nušič in dr.). Društvo je priredilo nekaj podučnih ogledov kmetijske in gospodinjske šole v Šentjurju, obiskov iz zgodovine poznanih kra- jev, domala vsako zimo gospodarske tečaje za fante in gospodinjske, šiviljske tečaje za dekleta, razen tega tudi sadjarske in vinarske razstave. Franjo Mastnak je bil preko šest let drameljski žu- pan in sicer po letih starosti najmlajši župan v Slove- niji. Klerikalni ban dr. Marko Natlačen ga je zaradi sodelovanja v »Sokolu« in njegovega liberalnega na- stopanja v vrstah organizirane napredne vaške mla- dine razrešil županstva, a Franjo Mastnak je še naprej .samozavestno posvečal svoje sposobnosti družab- nemu in političnemu življenju svoje okolice. Pogosto .se je oglašal v »Grudi", mesečniku in glasilu društev kmetskih fantov in deklet in njihove Zveze v Ljubljani s sestavki o pravilnem kmetskem gospodarjenju. Upo- števane so bile posebno njegove pesmi, ki jih je mla- dina cenila in rada prebirala. Poleg pristne kmetske govorice je znal iznašati lirično izražene notranje ob- čutke mladega človeka. V Mastnakov spomin objavljamo njegovo pesem, nastalo pred petdesetimi leti, objavljena v februarski številki »Grude« 1932. leta: ZIMSKO VASOVANJE Noč. - Vsa polja, brežuljki in trate, so s snegom pokrite. Za baj ar jem lega na zemljo megla ko ženin - mraz - hodi k njej v svate. Zmrzuje. Vrhovi dreves ječe v noč. Pok debla odjekne, te plaši, Ko hodiš samoten po gazi - na vas tja k deklici izbrani... In gaz gre naprej od vasi do vasi - Pri skednjih čuvaji renčijo na fante, ki kukajo v okna deklet in mraza se nič ne bojijo. Franjo Mastnak je bil tudi v vojnem času, vse do težje bolezni, med podporniki osvobodilnega gibanja. Skupno z bratom Ludvikom - ustreljenim 27. 12. 1941. - sta pod vzela marsikaj za varnejše zadrževanje borcev Celjske čete v drameljskih zaselkih. FRANJO FIJAVŽ 4006 EVIDENTIRANIH V OBČINI ŽALEC v občini Žalec so do konca novembra evidentirali kar 4006 možnih kandidatov za člane delegacij, kar je 11,9% več kot leta 1978. Do 27. leta starosti je evidentiranih 970 kandi- datov ali 19,4% več kot leta 1978, medtem ko je starejših od 55 let evidentiranih 165 kandidatov ali 4,1% manj kot leta 1978. Žensk so evidentirali 1639 ali 10,2% več kot leta 1978. Članov zveze komunistov je 40,7 odstotka več kot leta 1978, udeležencev 16,9% več, ljudi z visoko izobrazbo pa kar 72,6 odstotka več. Zanimiv je tudi podatek, da je med evidentira- nimi 73 takšnih, ki so na vodilnih mestih, to pa predstavlja kar 386,7% več kot leta 1978. Manj kot leta 1978 je evidentira- nih kvalificiranih delavcev, nekvalificiranih delavcev in ma- gistrov. JANEZ VEDENIK GASILCI TUDI V RESNIKU IN SKOMARJU V Zrečah imajo tudi gasilsko društvo, ki je menda »staro« že 35 let in ima okoli 90 članov, od tega štiri operativne desetine. Opremljeni so dobro, saj imajo cisterno, dva avtomobila in nekaj motork ter seveda ogromno prostovoljne delovne volje. Predsednik društva je VLADO ŽUPANC. poveljnik pa ADI MARCiC. Desetini imajo tudi v krajevnih skupnostih Skomarje in Resnik. Zlasti slednja, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma, dobro dela. Svojo gasilsko enoto imajo tudi v delovni organizaciji Comet, med- tem ko se na ustanovitev le-te pripravljajo tudi v Uniorju. Do ustano- vitve naj bi prišlo še letos. Zelo aktivni so tudi mladi gasilci v svojem krožku na Osnovni šoli »Boris Vinter«. Zreški gasilci se udeležujejo občinskih tekmovanj, pripravijo pa tudi razne preventivne akcije, kot recimo v Tednu požarne varnosti. Aktivno posredujejo zelo malo (lani niti enkrat!), gredo pa na pomoč tistim, ki jih potrebujejo. TV , ŠOŠTANJ: ZBOROVANJE GASILCEV V soboto bo v gasilskem domu v Šoštanju zborovanje gasilcev. To bo že 103. občni zbor enega najbolj agilnih društev v Šoštanju. Poročila o delovanju društva bodo podali: predsednik Ivan Stvarnik, poveljnik Ivan Ojsteršek in tajnik Anton Levar. Na občnem zboru bodo podelili tudi priznanja za dolgoletno službovanje v gasilstvu posameznim dolgoletnim članom društva. V. K. V BESEDI IN SLIKI ŠEMPETER: PRAZNIK ŠOFERJEV Nadvse slovesno so zvezni praznik Dan šoferjev in avto- mehanikarjev Jugoslavije praznovali člani te organizacije tudi v žalski občini. Slovesnost je bila v Šempetru, udele- žili pa so se je tudi številni predstavniki družbenopolitič- nega življenja občine ter sekretar ZSAM Slovenije Stane Žirovnik. V prvem delu srečanja je bila proslava, kjer je o pomenu praznovanja govoril predsednik ZSAM Žalec Ivo Serdoner (na sliki skrajno desno), sledil je kulturni pro- gram, kjer so sodelovali učenci OS Šempeter z ritmično točko, moški pevski zbor ZSAM Žalec, pripravili pa so tudi krajši skeč. V drugem delu je bil občni zbor, kjer so pregledali uspehe društva v zadnjem štiriletnem obdobju, zaslužnim pa podelili priznanja in pohvale. Najvišje priz- nanje plaketo zlati venec je prejel najstarejši član združe- nja in najstarejši šofer Franjo Avdič iz Žalca, ki bo letos aprila dopolnil 80 let. T.TAVCAR MALI STRAH BAV BAV Šolsko kulturno društvo Polzela, ki deluje pod okriljem DPD Svobode Polzele se že nekaj časa pripravlja na upri- zoritev mladinske igre Simon-Belina Mali strah bav bav. Zgodbica pripoveduje kako trije mornarji in gusar iščejo zaklad kapitana Ahaca. Zaklada ne najdejo, dobijo pa sporočilo iz katerega razberejo, da je največji zaklad ljube- zen. Preprosto sporočilo pa skozi dogajanja na odru pove nekaj življenskih resnic. Mali strah Bav Bav in Magda- lenka sta predstavnika velikega števila otrok, ki pogrešajo razumevanje in toplino odraslih, otrok, ki so žrtve pream- bicioznih staršev. Delo režira Jaka Jaršič, premiera pa bo v nedeljo 24. januarja ob 15. uri v domu Svobode na Polzeli. Na sliki: Z zadnje vaje. T.TAVCAR NOVOLETNA SREČANJA Z DUHOVNIKI VERNIKI TUDI ZA TOSTRANSTVO Obojestranska ocena: ni nepremostljivih ovir! že tradicionalna novoletna srečanja med predstavniki verskih skupnosti, in predstavniki samoupravni družbe so bila te dni tudi v vseh občinah celj- skega oVimočja, vendar imamo poroči- la samo za.dvoje takih srečanj. V Celju je srečanje potekalo v poroč- ni dvorani. Predstavnike verskih skupnosti (rimsko-katoliške, adventi- stične in baptistične) je v imenu koor- dinacijskega odbora pri SZDL po- zdravil pred.sednik Jože Volfand. ki je najprej v najbolj splošnih črtah orisal dogodke in probleme v minulem letu ter naštel mnoge, ki so ostali in pri katerih morajo interes za reševanje najti tako verni kot neverni občani. Verske skupnosti v okviru naše socia- listične samoupravne družbe se ne morejo izogniti odgovornosti za ure- sničevanje naših skupnih ciljev. Se več! Jože Volfand je poudaril, da ver- nike vse bolj zanimajo pereči problemi stvarnega. tostranskega življenja, predvsem pa vprašanja miru. člove- ških medsebojnih odnosov, pravič- nost v družbeni delitvi. Na koncu je še ugotovil, da med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi v Celju ni bilo nepremostljivih ovir in problemov, navzočim predstavnikom verskih skupnosti pa zaželel zdravja, sreče. uspešnost v delu, ki ima za cilj sožitje med ljudmi. Predstavniki vseh treh verskih skupnosti so z ugotovitvami Jožeta Volfanda soglašali, predvsem pa pou- darjali naravnanost verskih skupnosti k ohranjanju in spodbujanju vseh ti- stih vrednot, katerih šibka prisotnost povzroča v svetu tako hude pretrese, krizna žarišča in spopade. Vsebinsko povsem enake so bile ugotovitve i?a srečanju v Laškem, kjer pa so poleg ostalega načeli hudo pere- če probleme okoli vprašanj spomeni- škega varstva spričo hude ogroženosti nekaterih sakralnih spomenikov. JURE KRASOVEC št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 7 PROMETNA VZGOJA ZNAKI NISO VSE! Nevestnost Je največje zlo Ni naključje, da pri celj- skem občinskem svetu za varnost in preventivo v cestnem prometu posvečajo precejšnjo pozornost ravno najmlajšim, tistim, ki v vrtcih. Pač po starem pre- govoru, da kar se Janezek nauči, to tudi zna. Ravno vzgojno varstvene ustanove v celjski občini so- dijo med tiste, ki so z vidika prometne vzgoje malčkov naredile največ v Sloveniji. Med igro in zabavo se učijo osnove prometnih predpi- sov, v zadnjem času pa so pripravili tudi skupne razgo- vore s starši. Naš posnetek je nastal v VVZ Zarja - Fran Roš v Novi vasi, kjer so bili tudi starši deležni poučnega predavanja o obnašanju na cesti, vozniške etike in dru- gih pomembnih prvin, s ka- terimi živimo na vsakdanjih poteh kot vozniki ali pešci. Sami dobro vemo, da mno-. gokrat dajemo z lastnim ob- našanjem v cestnem prome- tu kaj slab zgled mlajšim. Ne hodimo čez cesto na preho- du za pešce, kadar smo v av- tomobilu smo najpametnejši in otroci pridno poslušajo naše filozofske mojstrovine in mnenja o drugih voznikih, ki so osli in idioti, kadar smo pešci mislimo, da je semafor samo za voznike, vozimo otroke na prednjih sedežih in to celo neprivezane, sicer pa na vsakem koraku zatrju- jemo, kako imam.o radi te na- še zlate otroke in kako bi vse na svetu storili zanje, samo da bi bili srečni, pa jim dosti- krat z malo zavestnega rav- nanja in pameti ne znamo nuditi minimalnega varstva in dati dobrega zgleda za ra- zumno dejanje. Zato ni odveč nobeno opo- • zorilo, nobeno preventivno dejanje in nobena tovrstna vzgoja ni prezgodnja. Lan- sko leto je na slovenskih ce- stah umrlo preko 500 ljudi, med njimi tudi mladi, naj- mlajši. Koliko pa je samo in- validov in do včeraj srečnih ljudi? Med njimi žal mnogo takih, ki so nesrečni za celo življenje po krivdi drugih! Zato se ne posmehujmo malčku, ki na prehodu za pešce na križišču Vodnikove in Cankarjeve ulice v Celju vleče svojega očka nazaj na prehod, ker je na semaforju rdeča! D. M. ZIMSKE POČITNICE NA CELJSKEM OBMOČJU MANJKA LE ŠE SNEG V občinah pripravljajo številne akcije za mlade Osnovne šole, društva in druge organizacije, ki med drugimi skrbijo za organizi- rane dejavnosti naših otrok med počitnicami, so pripra- vile program tudi za letoš- nje zimske počitnice. Te de- javnosti pa so v glavnem prirejene zimskim razme- ram, torej gre za smučarske pakete in tečaje, bolj malo pa je takih, ki bi vključeva- le tiste otroke, ki za to niso zainteresirani. CELJE Na osnovnih šolah so zbra- li podatke o tem, koliko osnovnošolskih otrok bi po- trebovalo varstvo in koliko jih bo imelo kosjlo med po- čitniškim časom' Ker je šte- vilo teh učencev izredno majhno, bodo šolske kuhinje odprte le na osnovni šoli Do- brna, Frana Roša in v Pionir- skem domu. V razen intere- sne dejavnosti v Pionirskem domu se med počitnicami lahko vključijo vsi šolarji, ki to želijo. Program bo sestav- ljen iz raznih družabnih iger v učilnicah ali na prostem. Večina šol je organizirala smučarske tečaje na Golteh, na Rogli ali na Celjski koči. Osnovna šola Polule predvi- deva vrsto planinskih izle- tov. Zveza telesno kulturnih organizacij pa organizira vse tri tedne smučarske tečaje na Gričku, na Golteh, pri Marovšku, na Polulah, v Za- gradu in v Vojniku. Seveda, če bo dovolj snega. Center za mladinski turi- zem iz Celja organizira smu- čarske pakete na Golteh, ce- na je 1550 dinarjev za pionir- je in 1750 za mladince, na Rogli stane paket 1350 dinar- jev in na celjski koči 1080 dinarjev. Na bazenu v Golov- cu bodo med počitnicami or- ganizizirali plavanje za mla- dince in pionirje po ugodni ceni, ravno tako bo hokejsko drsalno društvo poskrbelo za cenejše drsanje na drsali- šču. V tem času bodo še po- sebni tečaji juda, ki jih prire- ja judo klub Ivo Reya iz Ce- lja. Mladinski klub bo v tem času nadaljeval z običajnimi dejavnostmi sekcij, ki delu- jejo v okviru kljuba. Vsako nedeljo bo kot običajno glas- bena matineja, že v prvem tednu počitnic, 27. januarja, pa bo nastopal slovenski kantavtor Tomaž Pengov v Narodnem domu v Celju. ŽALEC Večina učencev bo preži- vela zimske počitnice na snegu. Nekatere šole bodo organizirale tečaje na smuči- šču v Libojah, druge pa na smučišču v Preboldu, kjer bodo tečaji brezplačni. V pri- meru, da snega ne bo, pa se bodo poslužili paketov za smučanje na Golteh, ki so se- veda znantno cenejši in do- stopni vsem učencem. Na osnovni šoli v Žalcu razmiš- ljajo tudi o šoli v naravi, ki naj bi trajala dva tedna, vpra- šanje pa je, če bo dovolj sne- ga. Na smučišča se bodo vo- zili otroci vsak dan s poseb- nimi avtobusi. SLOVENSKE KONJICE Tudi letos bodo zimske po- čitnice šolarji preživljali na smučanju na Rogli. Vsako jutro ob osmih bo iz Sloven- skih Konjic odpeljal avtobus šolarje in smučarske vadite- lje na Roglo. Avtobus se bo ustavljal tudi v Zrečah, če pa bo dovolj prijav, bodo na Ro- glo vozili tudi otroke iz Loč ■ in Vitanja. Organizirano smučanje na Rogli priprav- ljata smučarski klub Sloven- ske Konjice in sekcija v Zre- čah, sredstva pa prispeva ob- činska telesnokulturna skupnost. Od vremena oziro- ma od snega pa je odvisno, če bodo smučanje organizi- rali tudi v nižjih predelih - v Slovenskih Konjicah, Zre- čah in Ločah. To smučanje bo primerno tudi*za malčke vzgojnovarstvenih ustanov. ŠMARJE PRI JELŠAH Tu sta prevzeli odgovor- nost za izvedbo organizira- nega preživljanja zimskih počitnic za osnovnošolce ob- činska telesnokulturna skupnost in občinska zveze za telesno kulturo. Pripravili sta tako imenovani smučar- ski paket, v katerega je vključen avtobusni prevoz učencev in po želji tudi nji- hovih staršev na smučišča Areha, dnevna smučarska karta in enolončnica, cena paketa pa je 1600 dinarjev za šest dni, od 25. do vključno 30. januarja. Na Vzgojno izo- braževalni organizaciji tečaj za svoje učence, ki pa bo se- veda izvedljiv le, če bo za- padlo dovolj snega. > ŠENTJUR Tudi otroci iz šentjurske občine držijo pesti, da bi do zimskih počitnic zapadel sneg. Vsaka šola ima svojo prenosno vlečnico, ob kateri bo po programu živahno v drugem tednu počitnic. Prvi teden je namreč rezerviran za izobraževanje učiteljev. Učence petih razredov bodo, če ne bo snega, vozili z avto- busi na Roglo ali na Areh. Ker je Vzgojno izobraže- valni zavod Šentjur pred kratkim navezal stike s soro- dnim zavodom iz Karlovca, bo 40 karlovških otrok prišlo v goste k šentjurskim otro- kom. Druga skupina 80-tih otrok pa bo, če bo zapadel sneg, teden dni preživela v brigadirskem domu v Šen- tvidu na smučiščih ob vleč- nicah, ki jih bodo pripeljali s seboj. LAŠKO Za čas zimskih počitnic so se v laški kulturni skupnosti odločili za gostovanja celj- skega gledališča z igro »Kralj Matjaž, kako se imaš?« Ta- kih predstav za mlade bo v občini šest. Društvo prijate- ljev mladine bo za mlade v vseh treh šolskih središčih in v VPD Radeče pripeljalo v goste znani ansambel »Ha- zard«. Ob sobotah, ko gredo mamice v nakupe, so v vseh vrtcih organizirane cicibano- ve urice, medtem ko na Smohorju po sklenjenem sporazumu s pobratenim Vr- bovcem gostuje iz te hrvaške občine že druga skupina. Prva, bilo jih je trideset, so bili šolski otroci in so zaradi programa učenja smučanja bili vsak dan na vožnji iz La- škega na Roglo, sedanja pre'dšolska skupina pa se je zadovoljila z nekaj krpami snega, kjer se bolj na kratko dričajo, sicer pa je za njihovo zabavo vseeno poskrbljeno. ^ ^ SREČANJE OSEMDESET- LETNIKOV V CELJU Društvo upokojencev je ob koncu leta pripravi- lo že tradicionalni spre- jem v prostorih društva upokojencev Celje za 80- letne jubilante, člane DU Celje. Vabilu se je odzvalo od skupno 49 povabljenih 25 jubilantov. Predsednik društva Zupane Ludvik- Ivo je iskreno čestital udeležencem za visoki življenjski jubilej in jim zaželel še veliko zdravih let in srečno Novo leto 1982. Za slovesno razpo- loženje je pri skromni za- kuski poskrbela skupina pevcev pevskega zbora DU Celje. Člane, ki se niso mogli iz zdravstvenih razlogov udeležiti slavja, je zastop- nik DU obiskal na domu in izročil primerna darila. H. S. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE USPEH 92 ODSTOTEN Kakšen učinek delavne prakse? Lani je pouk na Centru usmerjenega izobraževanja v Žalcu potekal v štirih oddel- kih poklicne administrativ- ne šole, v dveh oddelkih ko- vinarske usmeritve ter v enem oddelku za odrasle v poklicni tekstilni šoli v Pre- boldu. Učni uspeh je bil za- dovoljiv in je po popravnih izpitih znažal 92 odstotkov. V minulem šolskem letu so bile urejene specializirane učilnice za biologijo-kemijo, matematiko-fiziko in knjiž- nico s čitalnico. Se vedno pa je odprto vprašanje kabineta za pouk obrambe in zaščite, ter financiranje oddelka tret- jega letnika upravne admini- strativne šole. Do februarja bo urejena tudi učilnica za pouk osnove tehnike in pro- izvodnje, ki jo zahteva zakon o usmerjenem izobraževa- nju. Ker je prišlo na Centru zaradi mreže šol do vsebin- ske preusmeritve iz družbo- slovne v kovinsko-predelo- valno, so morali pridobiti no- ve sodelavce za tiste pred- mete, ki jih dosedanji pred- metniki niso vsebovali. Center za usmerjeno izo- braževanje je lani uspešno sodeloval z družbenopolitič- nimi organizacijami in orga- nizacijami združenega dela, še posebej s tistimi, v katerih je potekalo proizvodno delo in- delovna praksa. Lani jese- ni so vpisali štiri oddelke ko- vinarske usmeritve, nadalju- jejo izobraževanje v dveh od- delkih poklicne administra- tivne šole ter oddelek uprav- no-administrativne šole, ki je dislociran oddelek Eko- nomskega šolskega centra Celje. Z delovno organizaci- jo Sigmo so podpisali pogod- bo o izobraževanju njihovih delavcev v skrajšanem pro- gramu kovinsko-predeloval- ne usmeritve. T. TAVČAR STANKO KUŽNIK V ponedeljek so v La- škem položili k zadnjemu počitku sedemdesetlet- nega Stanislava Kužnika, enega od ustanovnih čla- nov mestne organizacije OF v letu 1941, partizana, zaslužnega športnega in kulturnega delavca, tek- stilnega in ključavničar- skega mojstra. Rojen v rudarski druži- ni na Kočevskem je v La- ško prišel kot tekstilni mojster v tovarno volne- nih izdelkov. Bil je delav- ski zastopnik v sindikal- nem gibanju. Kot navdu- šen športnik se je včlanil v društvo Sokol kot akti- ven telovadec in organi- zator. hkrati pa je deloval tudi v tedanji mestni pi- halni godbi. Naprednih in rodoljub- nih pogledov kot je bil, je po okupaciji brez okleva- nja stopil v odporniške vrste. Ob ustanovitvi mestne organizacije OF, kmalu po zgodovinski se- ji pokrajinskega odbora na Kojzici, je v Laškem z družbo naprednih sil predstavljal tudi član So- kola Stanislav Kužnik. Ni bilo naključje, da je bil kot narodnjak in napred- njak v okupatorskih očeh nezaželen in da se je leta 1941 nahajal med enain- dvajsetimi zaprtimi laški- mi talci, ki so jih potem, ko o njih niso mogli nič dokazljivega najti, iz Bor- la spustili. Deloval je na- prej in leta 1944 je bil po- novno aretiran in po ne- kaj dneh na prebrisan na- čin preslepil gestapovce ter jim pobegnil. Družino ^o mu zaprli, sam pa je partizanu v Rečiški doli- ni, na Dolenjskem in opravil političnoupravno šolo pri SNOS. Po osvoboditvi je bil prvi delegat tekstilne to- varne, kot so takrat dejali direktorjem. Sledilo je ra- zočaranje, ki je gotovo imelo posledice v njego- vem nadaljnjem življenju in aktivnosti. Je že mora- lo biti dovolj huda izkuš- nja, da se v stari kolektiv ni več vrnil, marveč se pri »ELKOV« priučil in končno- pridobil naslov ključavničarskega moj- stra. No, ostal je še zvest športu, a tudi v organiza- ciji ZB NOV je bil še ve- dno aktiven. S 43 leti na plečih je bil na tekmova- nju starejših članov Pa rti- zanovih telovadcev okraj- ni prvak. Stanko Kužnik je bil odlikovan z ordenom za- slug za narod s srebrno zvezdo, bil pa je tudi nosi- lec srebrnega odličja OF. Njegovemu imenu in zaslugam trajen spomin! J. KRASOVEC IZ MANJŠIH 00 ZK KAJ DELAJO V ZREČAH?! Le 17 komunistov združu- je krajevna organizacija zve- ze komunistov v krajevni skupnosti Zreče. Njihova se- stava je pestra, tako kot je pri osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih že obi- čaj. Člani so upokojenci, de- lavci in funkcionarji. Malo jih je, saj je večina komuni- stov vključenih v osnovne organizacije v delovnih orga- nizacijah. Člani morajo biti in so ak- tivni. Redno spremljajo raz- voj kraja in delo krajevne skupnosti, družbenopolitič- nih organizacij, družbenih organizacij in društev. Sami opravljajo v njih vrsto funk- cij, prav tako kot v delegaci- jah. Njihovo vključevanje pa ni slučajno, ampak temelji na medsebojnem dogovoru. Posameznik dela na področ- ju, kjer je lahko njegov uči- nek največji. Ravno zaradi organizirane in stalne vpetosti v delo in življenje kraja, so tudi ocene njihovega in dela drugih do- bre. Seveda, tudi do težav pride. Tako kot lani, ko sta bila oba pevska zbora tik pred razsulom. Pevska tradi- cija pa sega v Zrečah daleč v preteklost, zbora pa sta tudi že dosegla več kot povpreč- no raven. Takrat so v kraju strnili svoje vrste in poiskali rešitev. Komunisti ocenjujejo, da je.tudi delo drugih družbe- nopolitičnih organizacij do- bro, še najbolj spremenljivo je pri mladini, kjer je ozko vezano na delo ali nedelo predsednika. Delegatskemu sistemu sicer namenjajo ve- liko pozornosti, a res uspeš- no je zaživela le delegacija za občinsko skupščino. Pri dru- gih je pa potrebno pogosto tudi osebno opozarjanje de- legatov na dolžnosti, ki izha- jajo iz sprejete funkcije. Večjih nalog, kot so na pri- mer volitve, se zreški komu- nisti lotevajo skupno - osnovne organizacije v de- lovnih organizacijah in kraju povezuje Svet ZK. MBP REKREACIJA ZA ŠOLSKO IN PREDŠOLSKO MLADINO v času šolskih počitnic, to je od 24. januarja do 14. fe- bruarja bo drsališče v Mest- nem parku odprto za rekre- acijsko drsanje vsak dan od 10 do 11.30 ure ter od 15. do 16.30 ure. Ob torkih, sredah in petkih pa tudi v večernem času od 20. do 21.30 ure. Za predšolsko mladino je vstop prost. V rekreacijskih prostorih Zavoda Golovec bo kopališče odprto vsak dan od 8. do 20. ure. V času od 27. januarja do 10. februarja pa bo od 8. do 12. ure vstop prost. Tudi na kegljišču bodo srednješolci lahko zastonj kegljali od 26. I. do 9. II. od 10. do 12. ure. Razen tega bodo v prosto- rih Zavoda Golovec tudi brezplačne disko matineje 25. I. ter 1. in 8. II. od 17. do 19. ure ter brezplačna rekrea- cija v dvorani 28. I. in 4. II. od do 12. ure. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ ČETRTA PREMIERA V SLG CELJE PRIMER LITERARNEGA GLEDALIŠČA Ob uprizoritvi Ibsenove Gospe z morja v Koso vi režiji Prejšnji petek nam je an- sambel SLG Celje predstavil manj znano meščansko dra- mo znamenitega norveškega dramatika Henrika Ibsena (1828-1906) Gospa z morja, ki je nastala leta 1888. Tako se je po dolgem času spopa- del z delom tega cenjenega Cankarjevega vzornika (na- zadnje so igrali njegovega Sovražnika ljudstva), ki v zadnjem času tudi na drugih evropskih odrih pridobiva na ceni (npr. Hedda Gabler), predvsem z dramami iz t.i. poznega obdobja, v katerih je Ibsen preusmeril pozor- nost od družbe k posamezni- ku in njegovi notranjosti ter se opazno približal simboli- stičnim prvinam. Gotovo ni naključje, da se je celjsko gledališče tokrat odločilo prav za tovrstno besedilo, saj omogoča prav prek globlje analize posameznika trdnej- šo vez s sodobnim gledal- cem. Vprašanje pa je, v ko- likšni meri je uprizoriteljem uspelo prikazati dramski problem kot aktualen in uni- verzalen ter izraziti izrazitej- ši ustvarjalni odnos do Ibse- novega klasičnega besedila. Da mimogrede obudimo splošno šolsko poznavanje Ibsenove dramaturgije, je treba omeniti, da je tudi Go- spa z morja značilen primer analitične drame, v kateri av- tor z izredno spretnostjo pri- kaže dramatične posledice nekega dejanja v preteklosti, ki bistveno vpliva na razreši- tev temeljnega dramskega nasprotja. Ellida, hči svetil- ničarja, otrok morja, se je v "predzgodbi« predala nemir- nemu mornarju, nato pa jo je iz te odprtosti morja odpeljal Wangel, podeželski zdravnik z dvema hčerama iz prvega zakona, značilni predstavnik meščanskega razumarstva, reda in poštenja, a tudi utes- njenosti, dolgočasja. Ellida se v njegovem svetu muči v tesnobi, hrepeni po širjavah morja, koprni po neznanem, po tveganju, po vsem tistem, kar v njeni zavesti uteleša spomin na mornarja. V njej plamti nasprotje med zvesto- bo davni zaobljubi na eni in meščanski normi na drugi strani, med neznanim, ne- varnim in gotovim, utrjenim svetom ... Vse to spraševa- nje in strastno nihanje iz skrajnosti v skrajnost se stopnjuje v temeljno vpraša- nje človekove svobodne od- ločitve, tokrat v klasičnem zakonskem trikotniku, ki je hkrati tudi najuniverzalnejše vprašanje te Ibsenove dra- me. Srečni, lahko bi rekli ce- lo vzgojni, konec je tak le na videz, v resnici pa je spozna- nje o mejah posam.eznikove svobode katastrofalno. Seve- da se meščanska družba kar se da naglo ponovno uma- kne v svet navidezne sreče in pravičnosti, v svet površne, a nadvse učinkovite in tipične Ballestedove aklimatizacije, ki pomirja in v svoji nevzne- mirljivosti ugaja. Režiser Albert Kos, ki se je ob dramaturški pomoči Ja- neza Žmavca tokrat prvič predstavil celjskemu občin- stvu, je upri^:i:nl besedilo brez očitnejšega napora po izostritvi aktualnejših in vznemirljivejših prvin pred- loge, celo z za današnji čas nenavadnim upoštevanjem avtorjevih didaskalij. Tako je bilo v ospredju bolj prei- gravanje dogajanja kot pa ustvarjanje dramatičnega vzdušja, bolj poustvarjanje in podoživljanje nekega od- maknjenega romantičnega dogajanja in čustvovanja kot pa izražanje in izzivanje so- dobnega človeka-posamez- nika. In nič čudnega, če se je ta akademski hlad pogosto nevarno nagibal v dolgoča- sno literarno leporečje. Pri tem je režiserju precej odpomagal scenograf in ko- stumograf Heinz Druso- vitsch, ki je oder napolnil in zapolnil s stiliziranim hri- bom in gozdom, po katerem so se precej nezanesljivo pre- mikali igralci, namesto da bi kako drugače vzbujal in pod- piral Ellidino tesnobo in hre- penenje po prostosti. Upo- števanje avtorjevih didask^«- lij je na tej ravni privedlo do nefunkcionalnosti in zaosta- janja za ravnijo scenografije pri nas. Mnogo ustreznejši in lepši so bili kostumi. V tako spoštljivi uprizori- tvi je toliko pomembnejši delež odpadel na igralce. Prav njihov prispevek je vre- den v celoti največje hvale, čeprav se ne morem znebiti vtisa, da bi ob pogumnejši režiji in na funkcionalnejši sceni lahko bolj prekrvavili svoje dramske ylike. Ljerka Belakova je kot Ellida izrazi- ta v svojem hrepenenju po svobodi in v svoji razklano- sti, intenzivna in slojevita v stopnjevanju razpoloženja k odločitvi. Ključna vloga, ki nosi težo celotne drame. Ja- nez Bermež kot mož Wangel ni le urejen, dobrodušen in razumarski meščanski oče - gospodar, ki je sposoben iz ljubezni tudi tvegati in žrtvo- vati. Milada Kalezičeva kot starejša hči Boletta doživlja svojo ljubezensko zgodbo. dvorjenje in poroko z zastrto čustvenostjo, a tudi ne brez sence ženske preračunljivo- sti. Daša Skapinova kot mlajša hči Hilda nosi v igro predvsem otroško naivnost, odkritosrčnost in zaletavost v ravno pravšnji meri, tako da je njen debut prijetno pre- senečenje, ki še marsikaj obeta. Bogomir Veras kot nadučitelj Arnholm je na prvi pogled simpatičen in uglajen, v resnici pa značilno preračunljiv meščanski kori- stolovec. Zvone Agrež kot Lyngstrand je naiven sanjač, umetnik, Miro Podjed kot Ballested pa radoživ, ustrež- ljiv in smešen podeželski burkež. Peter Boštjančič kot Tujec in sicer dovolj kontra- sten Wanglu, a še premalo izrazit. Predstava, v katero je bilo vloženo brez dvoma veliko napora, torej zadovoljuje predvsem po igralski plati. Morda pa bo zaradi svoje zvestobe besedilu in razme- roma hladne klasične posta- vitve blizu vsem tistim, ki se tako vztrajno upirajo poso- dobitvam klasičnih del in si želijo tudi z odra predvsem dobre ter preverjene literatu- re. Premiersko občinstvo je spremljalo predstavo nena- vadno hladno in je oživelo le v močnem zaključnem aplavzu. SLAVKO PEZDIR GLEDALCI O PREMIERI Jožica Grobelnik, dijakinja: »Predstava me je prevzela. Izrazito je bilo čustvovanje gospe, ki se je na koncu odločila, da ostane pri možu, čeprav ji bodo misli še vedno uhajale k tujcu.« Justinka Vengust, izvozni referent: »Srečanje z Ibsenom je bilo vznemirljivo. Predstava mi je bila všeč, še posebno igra Ljerke Belak in mlade Daše Skapin, ki je s svojo otroško neposrednostjo prispe- vala svoj delež.« \ Stanka Kukovič, telefonistka v Zdravstvenem centru: »Redno obiskujem predstave celjskega gledališča. Ansambel je z Gospo z morja znova dokazal, da je na visokem umetnišken. nivoju. Poleg Ljerke Belakove je zanimiv lik podal mornar Zvone Agrež.« Slavko Deržek, profesor: »Žal moram reči, da je bila predstava nekako medla. Ni me pritegnila tako, kot sem pričakoval. Nekako statična je bila. Sicer dobro zamišljena scena je igralce bolj ovirala kot jim pomagala.« Janko Šeško, manipulant v Aeru: »Meni je bila predstava všeč. Vsebini so dali svoj neizbrisen pečat kar vsi igralci po vrsti. Seveda istopa gospa z morja. vtise zbrala: MATEJA PODJED ESP^RANTO ZAČETNI TEČAJ (15) V današnji lekciji bomo govorili o glagolski obliki s konč- nico »us«, navedli bomo nekaj prislovnih oblik, omenili veznik »ke« (da), nove korelativne besede »kiam« (ko, kadar) in »čiam« (vedno), pripono »ad«, ki pomeni ponavljanje ali traja- nje nekega dejanja. Ču vi ankorau scias, kien ni iros hodiau? Ali še veste, kam bomo šli danes, (scii mi scias pomeni vedeti, vem; iri - iti, mi iras - grem). Hodiau ni iros sur la montojn. - Danes bomo šli v hribe. Por tiu či nia ekskurso ni devas bone prepari nin. Za ta naš izlet se moramo dobro pripraviti (ekskurso - izlet; devi - morati, mi devas - moram; Pozor! razlikujte med glagolom povi, mi povas - moči, morem in devi, mi devas - morati, moram). Estus pli bone, ki vi vestu pantalonon anstatau jupo. - Bolje bi bilo, da si oblečete hlače namesto krila. Z obrazilom »us« tvorimo v esperantu pogojnik. Končnica je enaka za vse osebe in vsa števila. Estus pli bone - boje bi bilo, estas varme-toplo je, estas alte - visoko je - vse te oblike so prislovne oblike, če pa uporabljamo pridevniško obliko, tedaj moramo uporabiti osebni zaimek ali kak drugi osebek, npr.: gi estas varma, tio estas varma - toplo je, to je toplo. Nikoli ne smemo reči: Tio estas alte, ampak le: tio estas alta, ali: gi estas alta. Uporabili smo zaimek, zato je to pridevniška končnica. Tio estas alta - to je visok, -a, -o. Ci estas varma - on, ona, ono je toplo. Veznik »ke« - da. Estus pli bone, ke vi vestu pantalonon. - Bolje bi bilo, da oblečete hlače, (vesti - obleči, mi vestas - oblečem; oblečem se - mi vestas min). Kiam vi vestos vin en pantalonon, estus bone, ke vi prenu ankau pli pezajn šuojn, - Ko se boste oblekli v hlače, bi bilo dobro, da vzamete tudi težje čevlje. (Kiam - ko, kadar; vpra- šalno tudi kdaj; peza - težak; šuo - čevelj, suoj - čevlje). En la dorsosakon ni metos kelkajn sekajn manjajojn. V nahrbtnik bomo dali r:'-'.:aj suhe hrane, (dorsosako - nahrbtnik, oprtnik; seka - suh). Kaj nun ni foriru! - Sedaj odidimo! La vojo kondukas nin trans herbejoj. - Pot nas vodi čez travnike, Baklaii ni venos gis la arbaro. - Kmalu pridemo do gozda. Maršado en la arbaro estas tre agrabla. - Hoja v gozdu je zelo prijetna. (Beseda marsado - hoja, korakanje je sestavljena iz glagola marši - hoditi, korakati in pripone »ad«, ki pomeni trajanje dejanja, uporabljamo pa jo tudi takrat, kadar se dejanje ponavlja: salti - skočiti, saltado - skakanje, paroli - govoriti, parolado - govore- nje). Ču la vojo en la arbaro estas larga? Ne, la vojo en la arbaro ne estas larga, sed gi estas mallarga. - Ne, pot v gozdu ni široka, ona je ozka. Jes, gi estas mallarga kaj gi kondukas čiam pli supren. - Da pot je ozka in vodi vedno više. (čiamd-ddddno,d (čiam - vedno, supra - zgornji, supren - smer v 4. sklonu - gor, navzgor). La arbaro farigas čiam pli maldensa. - Gozd postaja vedno redkejši, (densa - gost, maldensa - redek). Sur la vojo estas multaj štonoj. - Na poti. e mnogo kamenja. Kiam finigas arbaroj, komencigas arbedoj. - Ko se konča gozd, se začne grmovje, (fini - končati; finigi - končati se; komenci - začeti; komencigi - začeti se, arbedo - grm). Ankorau pli alte kondu- kas nin la vojeto inter grandaj kaj malagrandaj štonoj kaj rokoj. - Se višje nas vodi steza med velikimi in majhnimi kamni in skalami. Sur la čielo kolektigas grandaj, grizaj nuboj. Na nebu se zbirajo veliki sivi oblaki, (čielo - nebo, kolekti - zbirati; kolek- tigi - zbirati se, nubo - oblak). Ni devas rapidi. - Moramo hiteti. Kial ni devas rapidi. - Zakaj moramo hiteti? Car kolektigas la nuboj kaj baldau ekpluvos. - Ker se zbirajo oblaki in bo kmalu začelo deževati. POGLED NA PLATNO BRUBAKER Scenarij: W.D.Richter (po knjigi T.O.Murtona in J.Hyamsa). Kamera: Bruno Nuytten. Glasba: Lalo Schifrin. Režija: STUART ROSENBERG. Igrajo: Ro- bert Redford, Vaphet Kotto, Jane Alexander idr. Film bo na sporedu kina Union od 25. 1. do 4. 2. 82. Film Brubaker gradi svoj učinek na kontrastu med morečim duhom kaznilnice Wakefield, v kateri vladajo surovi zakoni in svežih idejah novoimenovanega rav- natelja te kaznilnice, ki hoče nehumane razmere v jetnišnici spremeniti. Ta notranja dinamika daje ob odličnem Redfordu v glavni vlogi, dovolj zanimivosti filmu, ki bi sicer kaj lahko deloval moreče s svojo zaprtostjo v krog kaznilnice. Ravnatelj je povsem ne- prilagodljiv. Do konca je predan svojim zamislim, ki pa so mu v bistvu le način samopotrjevanja. Ima na- mreč povsem tog odnos do razmer in ukrepov, ki jih izvaja. Ne glede na njihov uspeh ali neuspeh pri njih vztraja in pri tem mu je tudi povsem vseeno ali se ti ukrepi vključujejo v veljavni sistem ali ne. In prav ta ravnateljeva nepopustljivost, vpetost v svet lastnih za- misli, je zanj tudi usodna. Zapustiti mora kaznilnico in tako ni dosegel ničesar niti za pomembnejše spre- membe v veljavnem sistemu ravnanja s kaznjenci. Kaj slaba tolažba zanj je, da ga ob odhodu iz kaznilnice zaporniki pospremijo z odobravanjem. Film je posnet po resnični zgodbi, kar mu daje do- datno vrednost, čeprav zagotovo ostaja na pol poti, saj s svojo kritiko razmer ni ostreje segel v družbo in politiko, kot izključna krivca za obstoječe razmere. Na ta način pa je film Brubaker, svoji kakovosti in zanimi- vosti navkljub značilen primerek kompromisa med angažiranim, kritičnim filmom in komercialno spre- jemljivostjo. ZA OGLED PRIPOROČAMO: Cherbourski dežniki (Kinogledališka dvorana), Marijana moje mladosti (Ki- nogledališka dvorana). Mladi in svobodni (Kino Dom - mladinski spored). BRANKO STAMEJCIC O KULTURNEM UTRIPU V MOZIRSKI OBČINI POT DO VSEH ORČANOV Priprave za program 7. kulturnega tedna Kulturna dejavnost se v mozirski občini odvija na amaterskem nivoju v enaj- stih društvih, ki imajo za svojo dejavnost na voljo pet kulturnih domov in še ne- katere druge prostore po krajevnih skupnostih, ki pa so po svoji funkciji večna- menski. Razveseljivo je že dejstvo, da ima vsaka kra- jevna skupnost vsaj en pro- stor ali dvorano v kateri se da organizirati .takšno ali drugačno dejavnost. O tem sva se v prostorih osnovne šole Mozirje pogovarjala z Antonom Venekom, pred- sednikom Zveze kulturnih organizacij Mozirje. - O prostorski stiski za kulturno dejavnost v vaši občini ne bi mogli govoriti. Poraja se le vprašanje, ali so domovi in prostori, ki so vam na voljo dovolj zasede- ni? Kako se to odraža skozi dejavnost posameznih dru- štev? »Prostori, ki so na voljo društvom zadoščajo njiho- vim potrebam, čeprav so ne- kateri potrebni adaptacije in posodobitve. - Je dejavnost društev, ki delujejo v vaši občini izena- čena? »Težko bi rekel da je. Opazna so nihanja, ki se zdaj v pozitivnem, zdaj v negativ- nem smislu pojavljajo po po- sameznih društvih, po posa- meznih krajevnih skupno- stih.« - Iščete kakšne rešitve v zvezi s tem? »Razmišljamo tudi o tem. Želimo, da bi posamezne krajevne skupnosti, še po- sebno družbeno-politične or- ganizacije v njih, bolj vzpod- bujale kulturno dejavnost. To bi prav gotovo rodilo boljše rezultate. Veliko po- zornosti namenjamo mla- dim. Mladim in že najmlaj- šim, ki se jim da privzgojiti čut do kulturnih dobrin in do sodelovanja na kultur- nem področju. Zato ne po- stavljamo vnemar dejavnosti na šolah in že v vrtcih. Naj za to navedem samo primer: v 'okviru občinske knjižnice so zaživele ure pravljic, ki so izredno dobro obiskane. Na šolah delujejo recitacijske in dramske, pa tudi lutkovne skupine, na katere v priho- dnosti ne bomo pozabljali. Poleg številnih odraslih zbo- rov delujejo tudi šolski in še vrtčevski zbor. Skrb za mla- di rod je najboljša naložba.« - Ob tem se kar samo po sebi ponuja vprašanje o strokovno usposobljenih kadrih. Jih imate dovolj? »Povedano z eno besedo - nimamo. To pa je hkrati pro- blem, ki je sicer star že nekaj let, pa bi ga radi rešili še v tem srednjeročnem obdob- ju. Iskali in pridobivali bo- mo kadre za vodenje kultur- nih društev in samostojnih skupin in strokovnjake za samostojno delo. Podoben problem se poraja z organi- zatorji kulturnega življenja. Radi bi pridobili tudi profe- sionalnega tajnika občinske Zveze kulturnih organizacij. Potrebni so nam kadri, ki bodo poleg stroke obvladali tudi organizacijo dela, in ki bodo hoteli in znali pridobi- vati nove strokovne s-delav- ce. Pot do boljše kulturne ponudbe v naši občini bo ta- ko krajša.« - Katere cilje ste si že za- stavili za naslednja leta? »Zavzemali se bomo za ak- tivno delovanje kulturnih društev, za nastajanje novih v delovnih organizacijah in povsod drugod, kjer so za to pogoji. Vsestransko si želi- mo obogatiti medobčinsko kulturno sodelovanje, gosto- vanjsko politiko in izmenja- vo kulturnih dobrin s pobra- teno Cajetino v Srbiji, kjer so pred nedavnim z uspehom gostovali naši zbori.« - Nalog in načrtov ni ma lo: ne po društvih, ne pri ZKO, kakor tudi ne pri ob činski kulturni skupnosti Kam so usmerjena vaša pri zadevanja v tem času? »Ponosni smo, da je zaži vel kulturni teden. Letošnji na katerega se pripravljam( v teh dneh, bo že sedmi p( vrsti. Tudi letošnji bo poda prikaz dejavnosti na kultur nem področju. Pričel se bo f februarja v Mozirju, in sicer otvoritvijo razstave Jožet Horvata Jakija in Tonet Svetine v likovni galeriji ku turnega doma v Mozirju. Pr reditve se bodo nato vse d 13. februarja, ko bomo pod( lili zlate plakete in priznanj; vrstile po različnih krajih občini in tudi v delovnih o ganizacijah. Občinstvo se leta v leto bolj ogreva za 1 prireditev. To pa je tudi nje osrednji namen.« MATEJA PODJE št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 LJUBEČNA: OŽIVLJANJE PEVSKE TRADICIJE v Ljubečni in okolici so bili pred desetletji znani tudi po lepi slovenski pe- smi. Pevcev nikoli ni manjkalo. 2e v stari Ju- goslaviji je deloval pevski zbor »Svoboda«, ki so ga mnogi uvrščali med bolj- še v celjski okolici. Žal pa je v šestdesetih letih do- mača pesem v Ljubečni zamrla. Z njo je zamrlo tudi delo tamburašev in igralske skupine. Čeprav so se občasno pojavljale želje po organiziranem delu niso v organiziranju uspeli. Za neuspešno oži- vitev so vedno izpostav- ljali kadrovske in prostor- ske težave. Sele po več kot dvajsetih letih so se v vasi Smiklavž zbrali pev- ci, ki so družno zapeli ob otvoritvi vaškega vodo- voda. Čeprav so se zbrali bolj slučajno, so z ubranim petjem navdušili krajane. Iskreno odobravanje jim je vlilo veselje in voljo za vaje in skupno nastopa- nje. Po tem prvem nasto- pu, ki so ga imeli 3. julija preteklega leta, so lani za- peli še dvakrat pred šte- vilnim občinstvom. Z do- mačo pesmijo so navduši- li poslušalce na Ciglar- skem tekmovanju in Zlati harmoniki. Oba nastopa sta pokazala, da pevci iz meseca v mesec napredu- jejo. Njihovo petje je ve- dno bolj ubrano. V vrstah pa je vedno več mladih pevcev. Začetna zagnanost, ki tudi po nekaj mesecih ne pojenja, ampak celo ra- ste, obeta, da bo v tem kraju zopet donela slo- venska pesem kot je do- nela pred desetletji. Za oživljeno delo pevcev ni nobenih ovir. Prostori za vadbo so v gasilskem do- mu. Zborovodjo plačuje krajevna skupnost. Pev- cev pa je tudi vedno več. Ce bo tako še v naprej, v kar pa ni dvomiti, bomo o pevcih iz Ljubečne kma- lu slišali še kaj več. MILAN BRECL CELJSKO FILMSKO GLEDALIŠČE PRVOVRSTEN SPOREO Dvanajst iMvrstnIh filmov v Mu dni s premiero odličnega ame- riškega filma Kaskader se je pred tednom dni v kinu Union pričela že peta redna sezona celjskega filmskega gledališča za odrasle. Letoš- nji spored je sestavljen zelo tehtno in zajema izbor dva- najstih odličnih filmov, zelo različnih po žanrih in temah, a z zelo pomembno skupno značilnostjo - izstopajočo kakovostjo. Naslovi filmov kot so Kaskader; Norma Rae; Nosferatu - fantom no- či; Jutro; Kagemuša; Mesec; Lasje; Lovec na jelene; Zad- nji metro; Pločevinasti bo- ben; Glorija in Človek slon, naravnost silijo v kino. Zato tembolj bode v oči razmero- ma še vedno zelo skromen odziv občinstva na abonma. In vnovič prav to dejstvo po- trjuje, da še zdaleč nismo storili vsega za popularizaci- jo te dokaj nove, a vse po- membnejše celjske kulturne institucije, ki omogoča en- krat mesečno (vsak drugi če- trtek) ogled ene vrhunske filmske predstave. V razmislek nam mora biti, vprašanje, zakaj Kinopodjet- je sicer zelo dobro pripravi vse za izvedbo akcije prido- bivanja abonentov, da pa v izvedbi priprav že domala dosledno zamuja. Se večjega razmisleka pa je vredno dej- stvo, da z izjemo kinopodjet- ja le redki kaj storijo za po- pulari. acijo filmskega gleda- lišča za odrasle in posledica tega je še vedno dokajšnja anonimnost te institucije. Pa je vendar prav ta akcija izvrstna priložnost za vse številne organizatorje kul- turnega življenja. Kajti na razpolago imajo vse podat- ke, vse potrebno za animaci- jo obiska. Kinopodjetje je namreč znova tudi letos iz- dalo priročno brušurico z opisi vsebine vseh filmov in s temeljnimi podatki o njiho- vih avtorjih, brošurico pa je mogoče dobiti v Kinopodjet- ju zastonj. Ni torej razumlji- vo, da je odziv majhen, saj so te brošurice iz Kinopodjetja razpošiljali vsem organiza- torjem kulturnega življenja. Kakorkoli že, prav bi bilo, da z akcijo nadaljujejo pov- sod. Kajti, četudi je prvi film že mimo, je kinopodjetje za- radi zamude v akciji vsem abonentom omogočilo z isto vstopnico ogled še enega fil- ma po lastni izbiri. Zdaj je čas do drugega četrtka v me- secu februarju, ko bomo lah- ko dokončno ugotavljali, na kakšen odziv je naletelo le- tošnje filmsko gledahšče za odrasle. Upajmo, da akcija ne bo šla v prazno. BRANKO STAMEJCIC CELJE: ZA LJUBITELJE FILMA Celjsko kinopodjetje je letos lepo poskrbelo za obveščanje svojih kinoobiskovalcev o posebnih celoletnih programih, ki jih pripravlja. Izšli sta že dve knjižici. V prvi predstavlja Kinopodjetje dvanajst filmov, ki so jih letos uvrstili v film- sko gledališče za odrasle. V drugi je objavljen seznam mla- dinskih filmov, ki so jih izbrali za celoletni spored v kinu Dom. Pred izidom pa je še ena brošura, v kateri bodo objavili celoletni spored filmov v dvorani kinogledališča, kjer bomo letos gledali domala izključno filme iz zakladnice jugoslovanske Kinoteke. CELJSKE ZAGATE ŠE DOLGO BREZDOMCI? Vprašanje staro desetletja, novih rešitev ni! Nič novega ne povemo, če spomnimo na prostorske probleme nekaterih kultur- nih dejavnosti v celjski ob- čini. Mnogokrat kar pozab- ljamo na to, saj nekako v podzavesti prevladuje pre- pričanje, da se lahko s pro- storskimi problemi ukvar- jajo le na podeželju, v tako- imenovanem mestu pa je veliko hiš in vsak ima svojo. Takšno pravljično sklepa- nje je seveda zmotno. V celj- ski občini deluje vrsta kul- turnih skupin, ansamblov in društev, ki nimajo ustreznih delovnih prostorov, ali pa jih sploh nimajo. Svoje prostore imajo poklicne ustanove, pa še te so v velikih težavah. Po- krajinski muzej je šele ob le- tošnji stoletnici uspel prido- biti nekaj novih razstavnih površin, pa še to je malo v primerjavi s tistim, kaj vse še ima v depojih in nedostopno javnosti. Zgodovinski arhiv se že leta in leta srečuje s skrajno perečim problemom prostorov, tudi v Sloven- skem ljudskem gledališču bi morali znotraj obstoječih zi- dov marsikaj preurediti, če bi hoteli slediti sodobnim za- htevam. Likovni salon je stisnjen v hiši občinske skupščine in Celje praktično nima spodobne razstavne galerije večjega obsega, če- prav ima svojo stalno lastno zbirko. Novejše zidove ima le knjižnica na Muzejskem trgu. Zavod za spomeniško varstvo pa se seveda mora bolj brigati za druge. Se slabše je na amater- skem področju. Komorni zbor in Godalni orkester imata pač srečo, da so diri- genti ravnatelji glasbene šo- le ali pa njeni profesorji in lahko gostujejo pod streho zgodovinsko častitljive hiše na Slomškovem trgu. Godbi na pihala ŽPD France Preše- ren so na hitrico podrli stre- ho nad glavo, čeprav na ti- stem gradbišču do danes še ni nič novega. Enako se godi folklorni skupini istega društva. Plesno gledališče tava iz ene telovadnice do druge, odkar je bilo ustanov- ljeno. Likovniki se imajo zahvaliti samo svojo iznajd- ljivosti in trdoživosti pred- sednika, da niso kje pod mo- stom in v bohemskem stilu pariških klošarjev. V zadnjih desetih letih so bili obnovljeni domovi v Smartnem v Rožni dolini, v krajevni skupnosti Pod gra- dom in s pomočjo programa samoprispevka v Trnovljah. Povsod drugod životarijo ka- kor vedo in znajo, v Vojniku pa jim bo moral priskočiti na pomoč kakšen klošmerlski župan, saj dom nima strani- šča, sosedje pa^so se naveli- čali posojati svoje plotove za določene biološke reakcije kulturniško navdihnjenih Vojničanov in gostujočih. Po težkih mukah bo Glas- bena šola spet svetal svetil- nik v temi brezizhodnosti prostorskih problemov celj- ske kulture. S staro vojašni- co še ni nič jasnega. Statike še sedaj niso izračunali. Na- rodni dom bo še naprej grel ostanke odmirajoče države. Na Hudinji je družbeni cen- ter splaval po vodi zaradi razprtij s šolo, vsako upanje na še kakšen samoprispevek pa je nerealno sklepanje ra- čunov brez krčmarja. Preostane le še sprotno in parcialno reševanje proble- mov, v tesnem sodelovanju tudi s samoupravno stano- vanjsko skupnostjo, pa še z drugimi dejavniki, ki lahko kaj ukrenejo. Toda to bo tek na dolgo progo. Zaradi de- narja, objektivnih okoliščin in tudi ostankov subjektivne pogojenosti. Zanašamo se lahko na zanesenjaštvo v Iju^ biteljstvu, še kakšno udarni- ško urico in seveda boljši go- spodarski razcvet. DRAGO MEDVED JEZIKOVNO RAZSODIŠČE NI VSE POGOJ Uroš Mozetič nam piše: »Opazil sem, da narobe upo- rabljamo besedo pogoj, pogoji. V strokovni literaturi (biološki, kemijski, zemljepisni, družboslovni) sem za- sledil veliko napačne rabe: 1. Mati s štirimi otroki živi v izredno slabih življenj- skih pogojih - prav: življenjskih razmerah, možno- stih. - 2. Študirati je moral pod najtežjimi pogoji - v najhujših razmerah. - 3. Biocenoza je posledica dolgo- trajnega prilagajanja življenjskim pogojem - razme- ram. 4. V hribovitem svetu so zelo neugodni pogoji za poljedelstvo - neugodne možnosti. - 5. Pri temperaturi 0° in pod tlakom ene atmosfere, to je v normalnih pogojih, ima en mol poljubnega plina... - tudi ti ,po- goji' so v normalni slovenščini razmere. Mislim, da je pravilna raba besede POGOJ dovolj jasna, da bi vsaj jezikovni recenzenti lahko bolj pazili in iz prihodnjih šolskih učbenikov pregnali take nebo- dijihtreba napake.« Pisma smo veseli, saj kaže, da občutek za pravilno rabo te besede vendarle še ni izumrl. Naš dopisnik je pregledoval šolske knjige, napačno rabo pa bi žal lahko našel kjerkoli v tisku, morda še najpogosteje v pisanju številnih politikov, gospodarstvenikov in dru- gih izobražencev. Ti namreč pogosto berejo besedila v tujih jezikih, potem pa neslovensko rabo besede ,po- goji' brez posluha prenašajo k nam, čeprav imamo mi drugačne nečine izražanja. Vzporedno z napačno rabo ,pogojev' se je razširila še raba glagola ,pogojevati', ki je prav tako največkrat napačna. Opozorila na pravilno rabo bi bil vsakdo lahko našel že v Pravopisu iz 1. 1962. Vendar jih je verjetno večina prezrla, napačna raba se je odtlej samo še širila. Prav tako so ostala brez učinka večkratna opozorila po jezi- kovnih rubrikah in v jezikovnih priročnikih. Minula leta so bila pač leta velike jezikovne malomarnosti. Zdaj, ko je skrb za materinščino spet bolj živa, naj izgine tudi napačna raba besede ,pogoji'. ŠOŠTANJ: NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI Kot prva gledališka pred- stava v letošnji kulturniški sezoni bo v soboto v domu kulture v Šoštanju gostova- nje Mestnega gledališča ljub- ljanskega s komedijo Toneta Partljiča NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI. Gostova- nje je organiziral kulturni center Ivan Napotnik iz Ve- lenja. ■V. K. VLADO SRUK KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL Kandidati za nove člane se s komunisti, ki jih pova- bijo v organizacijo, pogovarjajo o vsem mogočem. Ti pogovori zajemajo vse, od pritožb zaradi visoke člana- rine pa do najtežjih praktičnih in teoretičnih proble- mov. V njih ostaja marsikaj nedorečenega; marsikdaj pride tudi do nepotrebnih napetosti... Toda življenje teče dalje - organizacija se mora kar naprej obračati navzven; morda bodo novi ljudje pri- nesli vanjo nove ideje in pobude. Najhujša napaka je, če prekine pogovor, se zapre vase in sama melje kar- koli. V pogovorih kandidati za ZK neredko opozarjajo na resnične napake, bodisi same ZK oziroma njenih čla- nov bodisi na nepravilnosti, ki jih ljudje bolj ali manj upravičeno povezujejo z delovanjem ZK. Običajno član ZK kandidatu za sprejem odgovori, da se bo proti napakam lažje bojevcd, če bo član ZK, kakor pa če ne bo... Ali je o tem tudi zares prepričan? Ali so naše organizacije ZK dandanes večinoma že tako usposob- ljene in aktivirane, da so mesto pobud za kritiko in odpravljanje družbenih nepravilnosti? S kandidati za vstop v ZK se moramo resno, odkrito pogovarjati... Poljubno govoričenje je lahko že nekakšen začetek laži. V pogovorih ta ali oni kandidat omeni, da bi ga članstvo v ZK oviralo v njegovi svobodi. Pravi, da bi se počutil zvezanega... Član Z K kandidatu običajno po- streže z našim determinističnim pojmovanjem svo- bode: »Vidiš, tako je to; svoboda je spoznana nujnost. Podredil se boš naši disciplini, našemu programu, naši politiki. Ko boš dosledno uresničeval vse to, boš šele prav svoboden, saj boš udejanjal svobodo za vso družbo...« Razlaga je gotovo pravilna, toda mogoče ima naš kandidat drugačno predstavo, drugačen po- jem o svobodi. Mogoče je mlajši in zato bolj oseben. Z njim bo najbrž pogovor potrebno nadaljevati. Pogovori s potencialnimi novimi člani so velika pri- ložnost za idejno-politično delo organizacij in vodstev ZK. Komunisti se morajo lotevati teh pogovorov (brez lažne skromnosti) kot enakovredni partnerji ali celo kot nekakšni učenci. V pogovorih s kandidati se bodo - če bodo znali poslušati-marsičesa naučili. Najslabše je, če pridigajo bolj ali manj izrabljene, zastarele ideje iz preteklih in polpreteklih časov. Ta dialog z novinci je ogledalo, v katerem utegnejo opaziti to ali ono na- pako, to ali ono zadevo, ki jo kaže odpraviti, spreme- niti ... Praksa kaže, da se marsikateri resni kandidat za vstop v ZK mnogo lažje odloči za to gotovo pomembni življenjski korak, če čuti v določeni organizaciji svež veter, delovni zanos, zavzetost za nekaj, če vidi, da komunisti poskušajo misliti z lastno glavo... Takrat se zave, da je to pravzaprav prav Titova partija. 3. O UPORABI BESED - KOMUNIZEM, SOCIALIZEM, MARKSIZEM Že res, beseda ni konj, so rekli naši stari... Rekel in ostal živ, pišejo v reviji Stop... In vendar kaže na besede tu in tam paziti. Ne moremo npr. imenovati »komuniste« ljudi, katerih dejanja nimajo nič skup- nega s humanimi, revolucionarnimi komunističnimi načeli in cilji. - Ali pa »socializem«: Družba, ki ne more svojim občanom nuditi niti tisto mero humanih pravic kot normalna, poprečna meščanska demokracija, go- tovo ni »socialistična«. Beseda »socializem«, »sociali- stičen« izraža sama po sebi visoko kvaliteto človečno- sti in družbenosti. - Neka ideologija uporablja marksi- stično besedišče in citate klasikov, toda krepko se razhaja z duhom avtentičnega marksizma; tako je npr. stalinistični »diamat« samo še okostje marksistične filozofije. Raba nekaterih besed prehaja v cinizem: vojaško intervencijo, katere namen je zagotovitev po- korščine majhne dežele veliki, imenujejo »bratska po- moč«. - Tudi »diktatura proletariata« ni isto kot npr. diktatura tehnobirokracije. Nekaj izrazov iz priročnika za vsakdanjo rabo: a) Komunizem Družbenopolitično gibanje in nazorska usmeritev, ki se zavzema za odpravo in preseganje razredne družbe, jprivatne lastnine proizvajalnih sredstev ter vseh oblik človeške nesvobode, izkoriščanja, odtujevanja. Tako je cilj komunističnega gibanja humana družba in v njej svoboden, enakopraven, ustrezno socializiran delovni človek. - Prvinska ideja komunizma (ideja družbe ena- •kih in svobodnih ljudi) je bržčas tako stara kot je stara družba neenakosti, zatiranja, alienacije - razredna družba. Vizije sončnega mesta, v katerem bodo vsi ljudje svobodni in enaki, so navdihovale že uporne sužnje v antiki (odtod tudi naslov renesančne sociali- stične oziroma komunistične utopije Tomasa Campa- nella, Civitas Soliš). Dokler ni bilo družbeno zgodovin- skih in gospodarskih možnosti za odpravo in presega- nje razredne družbe in privatne lastnine proizvajalnih sredstev, so bile komunistične in socialistične ideje neogibno utopične. Komunizem je dobil svojo družbe- noekonomsko in kulturno politično utemeljitev v eksi- stenci modernega proletariata, svoj ustrezni znan- stveni in filozofski izraz pa v historičnem materiali- zmu. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ ALOJZ ARZENŠEK Velikokrat sva se sreče- vala. Bodisi v krajevni skupnosti, na kakšni seji, na cesti. Nazadnje po no- vem letu. V hudem jutra- njem mrazu je z aktovko pod roko hitel proti ob- činski zgradbi. Malo sva pokramljala, si stisnila ro- ki v pozdrav in novoletni želje in se poslovila. Za vselej. Napredne ideje, kijih je bil Alojz Arzenšek poln, so mu bile privzgojene že od doma, saj je odraščal v napredni železničarski družini v Zidanem mo- stu. Prevzet z naprednimi idejami se je v času šola- nja na meščanski šoli v Celju, skupaj z drugimi Sentjurčani vključil k So- kolom in ostal aktiven član tudi kasneje, ko se je šolal na strojni tehnični šoli v Ljubljani. Alojz Ar- zenšek je bil vselej, do zadnjega diha, zvest svo- jemu prepričanju. Že v Ljubljani se je povezal z naprednimi tovariši iz de- lavskega gibanja in ko- munistične partije. Po okupaciji se je brez oma- hovanja vključil v ilegal- ne akcije. Ujeli so ga in leta 1942 odpeljali v inter- nacijo, v italijansko tabo- rišče Gonars in kasneje še v Remizzi, od koder je s svojimi tovariši leta 1943, po kapitulaciji Italije, po- begnil in nato do konca vojne ilegalno deloval v Ljubljani. Po vojni je služboval v različnih krajih. Svoje si- le je na vsakem področju razporejal tudi v povojno gradnjo naše domovine. Domala povsod je bil: med udarniki, prostovolj- ci, v sindikalnih vrstah in aktiven še posebno v frontni organizaciji. Leta 1948 je bil sprejet v vrste zveze komunistov. Dve leti kasneje, ko so oblast prevzeli delavci, je postal prvi predsednik upravne- ga odbora v Cinkarni. Pri-^ zadeven samoupravljaloc je ostal vse svoje dni. Povsod, kjer je delal in živel so mu ljudje zaupali odgovorne naloge. Alojz je svoje znanje nepresta- no izpopolnjeval na raz- nih seminarjih in stro- kovnih specializacijah in obiskoval razne politične šole. Zvest ljudem in svojim prepričanjem se tudi po upokojitvi ni izključil iz družbenopolitičnega živ- ljenja. V občini in doma- čem kraju je opravljal ce- lo vrsto pomembnih funkcij. Vselej si je priza- deval za napredek. Mno- ge njegove ideje in pobu- de so zdaj žive. Tako kot je živ spomin nanj. MATEJA PODJED NI BILO VSE TAKO Odgovor na članek v No- vem tedniku o pogrebu Te- rezije Rak iz Smarjete 33, KS Skofja vas. Dne 6. januarja 1982 se je pri upravniku tukajšnjega pokopališča Vinku Leverju oglasil Franc Jazbec glede ureditve pogreba za pokojno Terezijo Rak. Za pogreb je plačal skupaj 2.170,00 din, in sicer. 1.500,00 din za izkop in za- kop jame, 650,00 din za uporabo (dva dni) mrliške veže in 20,00 din za dva mrliška lista. Datum pogreba je dil dolo- čen za 8. 1. 1982 ob 15. uri. Po izjavi upravnika pokopališča ga je tudi opozoril, da KS Vojnik nosačev nima in si jih mora po krajevno običajnem načinu priskrbeti sam. Izkop jame je bil opravljen 10 mi- nut pred po^ebom, in sicer sta pri pogrebu sodelovala grobar Jože Svetel in zasta- vonoša Rok Lipovšek. Torej je bilo s strani KS narejeno vse kar je bilo dogovorjeno in plačano. Ker na pogrebu ni bilo no- sačev za krsto in vence, so to delo opravili Rok Lipovšek in še trije pogrebci. Sanitarni predpis tudi določa, da mo- rajo biti krste v mrliški veži zaprte, dovoljeno pa je od- preti krsto 10 minut pred po- grebom. ooccoooccccocccoeoco Cez tri dni po pogrebu se je pri meni oglasil Fram Ja zbec in mi močno razburjen povedal, da mu sorodniki grozijo in mu očitajo, da se za pogreb ni pobrigal kakor bi se pač spodobilo. Rekel je, da bo zadevo dal v časopis in me spaševal. zakaj KS Voj- nik nima pogrebcev oz. no- sačev. Rekel sem mu dobe- sedno: "Zal mi je, da se je to zgodilo, vendar v sedanji si- tuaciji, ko je ZIS omejil oz. ko je kvota za plačilo pogod benih del omejena, ni mogo- če nastaviti nosačev." Nada- lje sem mu rekel: -Da zaadi teh stabilizacijskih ukrepov nekatere krajevne skupnosti ne oganizirajo več izkopa ja- me in si morajo izkop jame organizirati svojci sami.« Mislim, da bi novinar mo- ral napisati stvari pošteno in objektivno, predvsem pa bi stvari, o katerih piše, moral bolje poznati, saj niti zneska, ki ga je plačal Franc Jazbec, nista navedla točnega, če- prav je KS Vojnik izdala bla- gajniški prejemek, na kate- rem je točno pisano, katere storitve so s tem plačane. Predsednik SKS Vojnik SETINA MILAN, dipl. ing. LJUDSKI PLESI NA POLZELI v petek zvečer prav gotovo ni bilo obiskovalca, ki bi mu bilo žal, da je prišel na zanimivo prireditev na Polzeli. Tam so namreč gostovali člani kulturnega društva Anton Tanc iz Marijagradca pri Laškem. Polzelanom so predstavili ljudske plese in pesmi jugoslovanskih narodov, njim pa so se pri- družili še pevci iz Vrha nad Laškim. Njihov nastop je očaral vse gledalce v dvorani in upamo, da bodo razrveseljevali kdaj tudi ljudi še v drugih krajih. JANEZ VEDENIK KINOKLUB GORENJE: USPEL FESTIVAL Kinoklub Gorenje v Titovem Velenju je, tudi letos pripravil svoj že tradicionalni klubski festival filma. V preteklem letu so mladi člani kluba pripravili 14 filmov vseh zvrsti in jih najprej predstavili strokovni ži- riji. Ta filmska bera velenjskih avtorjev, je tudi tokrat razveseljiva in kaže, da si je klub utr- dil svoje mesto predvsem med mladimi av- torji. V zvrsti dokumentarnega filma je prvo nagrado prejel Milan Marič za film NEKOC JE BILO, drugo Romo Conkaš za film POD ŠOTORI in tretje Boris Salobir za film VAJA. Med igranimi filmi je strokovna žirija do- delila največ točk filmu OBISK, avtorja Bo- risa Salobirja, Conkašev film PONI2AN, je bil drugi, tretji pa AMATER, avtorja Mariča. V zvrsti žanrskega filma je bil znova najbolj- ši Salobir s filmom ZIMA, avtor Miro Brešar pa je prejel drugo nagrado za filim PER ASPERA AD ASTRA. Tudi letos so se avtor- ji predstavili z animiranim filmom. Prvo na- grado so podelili Marjanu Močivniku za film BALADA. Posebna priznanja so avtorji prejeli za sce- narij (OBISK), režijo (POD ŠOTORI), kame- ro (NEKOČ JE BILO) in montažo (PONI- ŽAN). Žirija je posebno pohvalila še Salobir- ja za glasbeno opremo filma ZIIVIA, Močivni- ka za izvirnost in likovni pristop v filmu BALADA. HINKO JERČIČ SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 43 In nato nadaljevanje: »Bratje, ne bodimo slabiči, zavedajmo se: naš boj ni končan! Boriti se moramo za resnično svobodo sloven- skega naroda z besedo in z dejanji! V preteklem letu (leta 1977 - opomba avtorja) smo bili priča poskusom nekaterih dobromislečih posameznikov, da bi naša organizacija razvila tesnejše sodelovanje ali se celo združila z organizacijo okrog .Vestnika'. Pred letom in pol smo poslali vsem zdomskim organiza- cijam (priljubljena oznaka za politično emigracijo - opomba avtorja) poziv, da bi se sestale na skupnem zaseda- nju in razpravljale o medsebojnih odnosih in o skupnem stališču do razvoja v domovini. Pozitivne odgovore smo dobili od vseh pomembnejših organizacij; žal pa moramo ugotoviti, da organizaciji okoli ,Vestnika' in SLS (Sloven- ske ljudske stranke - opomba avtorja) nista odgovorili na naš poziv. G^-^vni odbor bo zdaj proučil možnosti, ki so dane z ozirom na akcijo za vseslovansko zborovanje v zdomstvu. Jasno pa je, da je takšno negativno stališče organizacije okrog ,Vestnika' komaj primerno za kakršnakoli pogajanja o združitvi obeh organizacij. Bratje in sestre, ne pozabimo na Grčarice in Turjak! Ne pozabimo pa tudi, da je iz ognja in pepela Grčaric in Turjaka vzniknil naš največji zgodo- vinski ponos, ki nam ga je omogočila osebna žrtev junaka- mučenca, generala Leona Rupnika: slovensko domobran- stvo! Naj bo to petintrideseto leto zares jubilejno leto, ko bomo z novim duhom dokazali, da smo še vedno ostali zvesti našim idealom. Bog - Narod - Domovina Ivan Palčič Predsednik." Pol leta kasneje je Ivan Palčič kot predsednik v imenu glavnega odbora »Triglava« objavil poziv, v katerem je rečeno: » Upoštevajoč sedanje razmere v slovenski politični emigraciji in nezadržen razvoj v domovini, ki se naglo približuje kritičnim dogodkom. Tabor društev slovenskih protikomunističnih borcev ponovno poziva vse zdomske slovenske organizacije, ki stoje na krščanski in protikomu- nistični osnovi in delujejo kjerkoli v svobodnem svetu, da pošljejo svoje pooblaščene predstavnike na slovenski zdomski kongres, ki naj bi se sestal po možnosti v Cleve- landu, Ohio, in bi po predhodnih posvetovanjih razpravljal predvsem o naslednjih vprašanjih: razvoj v domovini; odnos slovenske politične emigracije do tega razvoja; odnos do poseganja slovenskega režima v življenje sloven- skih zdomskih skupnosti in organizacij; medsebojni odnosi slovenskih zdomskih organizacij. Ta poziv bo poslan vsem slovenskim zdomskim organi- zacijam, ki so nam poznane in delujejo v smislu gornjih točk. Prosimo vse organizacije, da nam čim prej odgovore, obenem pa naznačijo najprimernejši datum in kraj zaseda- nja tega kongresa, kakor tudi svoje predloge o dnevnem redu in organizacijah, ki naj bi bile povabljene.* Kakšen je bil odziv na ta poziv, žal, ne moremo poročati, ker je minilo še premalo časa, vsekakor pa to ni bil ne prvi poziv in ne prvi poskus, da bi se strnile sicer že dodobra ostarele vrste slovenske politične emigracije. Dosedanji poskusi niso rodili sadov, in če je mogoče soditi po prete- klosti, ima tudi »Taborov* najnovejši poskus omejene možnosti. Toda ne glede na to, kje se bodo dobili, kdaj in kdo bo prišel, je precej varno domnevati, da tako zborovanje ali kongres ne more ničesar prispevati k večji učinkovitosti emigrantov. Tako kot ne morejo k temu nič prispevati sestavki, ki naj bi jih pisali mladi v »Taborovi« rubriki »Naše mladike« - pa jih glede na stil iri stare fraze zanesljivo pišejo petdeset- letna peresa. Nekaj primerov: »Domobranci so bili največji junaki med drugo svetovno vojno. Prvi so se organizirali v čete, ki so na slovenski zemlji začele odprt, neizprosen boj proti krutemu nasilju brezbožnega komunizma, kakršen preplavlja danes že vse narode sveta.« In: »Slovenski domobranci so naši narodni mučenci, borili so se za Boga - Narod - Domovino ter so nam zaradi tega zgled junaštva in idealizma. Njegov spomin nam mora dajati moči, da gremo po poti, ki so nam jo nakazali oni.« Znanec mi je natočil kozarec vina in ponudil zraven olive. »Svetujem vam, da obiščete ,Rožmanov dom' v Adro- guu. Ni daleč. Z vlakom boste prišli tja brez težav.« »Bom,« sem rekel. To je bilo tako in tako v mojem načrtu. Slišal sem že za Filipa Žaklja, duhovnika, ki živi tam. Samo, žal, mi ni uspelo priti do njega, kajti tisti dan, ko sem prišel vAdrogue, Filipa Žaklja ni bilo v domu. Toda to je že del druge zgodbe, ki pride na vrsto kasneje. »Filip Žakelj,« je rekel B. L., »skrbi za izdajanje publika- cij, ki jih objavlja ,Zveza društev slovenskih protikomuni- stičnih borcev'. Jaz, žal, nimam kaj prida te literature, vem pa, kje jo boste lahko dobili.« In res sem jo in že naslo^ nekaterih knjig, ki sem jih bral, povedo dovolj o tem, kaj je napisnega med platnicami. Kar poglejte: »Bela knjiga slovenskega protikomunistič- nega upora«, »Matica mrtvih«, »Odprti grobovi* in (bolj značilen naslov bi stežka našli, o tem se je zanesljivo mo- goče strinjati, ni res?)... »Rdeča zver, pijana krvi«. Vse te in še nekatere druge podobne knjige dvigujejo v nebo domobranstvo in-skušajo prepričati o »krivici«, ki da se je zgodila tem »protikomunističnim borcem za svo- bodo«, ki so vsi po vrsti veličastni junaki in heroji. Parti- zani so v teh knjigah zgolj »zločinska banda«, ki je kriva za »bratomorno vojno«. Med vrsticami pa je skrito sporočilo, da je treba pospra- viti z novo družbeno ureditvijo v Jugoslaviji, pozapreti ali kako drugače odstraniti vse komuniste in partizane in spraviti nazaj domobrance ter druge in tako naposled »osvoboditi« slovenski narod vsega zla. št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 SREČANJE UPOKOJENCEV KONUSA Tudi letos v delovni orga- nizaciji Konus niso pozabili na starostnike, ki smo že pre- cej časa v pokoju. Tudi Rde- či križ se je spomnil na nas starejše, ki smo bili še v mlajših letih darovalci krvi. Lepo so nas pogostili z jedili in dobro kapljico iz konjiške kleti. Na srečanju nam je Konus podaril svoj prekrasen izde- lek, ki-bo marsikomu še dra- gocen spomin. V imenu vseh obdarovanih se lepo zahva- ljujem vsem, ki nam lajšate našo starost. \ Vas, pri Novem tedniku pa prosim, da oprostite slabi pi- savi in vzamete v poštev mo- jih 72 let, ki mi uničujejo pi- savo in tudi drugo delo. Va- šem tedniku želim še vna- prej obilo uspehov v Novem letu 1982. NEŽA HREN Škalce 56, Slov. Konjice UREDNIŠTVO: Hvala za dobre želje AVTOBUSI LE NA VOZNEM REDU s 1. decembrom lani je Izletnik Celje ukinil več av- tobusnih prog. Lepo in prav bi bilo,'da bi sedaj, po celem mesecu in pol Izletnik po- pravil oziroma zamenjal av- tobusni vozni red. Večkrat se zgodi, da potniki zaman čakajo na določene avtobu- se, ki ob uri, navedeni v voz- nem redu, ne vozijo več. Ker že ravno pišem, vam, čeprav malo pozno, želim srečno in zdravo Novo leto ter obilo uspehov pri ureja- nju vašega in našega ča- snika. HILDA LOKOVŠEK Na Lipico 2, Šentjur UREDNIŠTVO: Res bi bil že skrajni čas, da Izletnik kaj ukrene z voz- nimi redi svojih avtobusov. Problem ni le v tem, kar ugotavlja bralka, torej v ukinitvi posameznih prog, ki so še vedno navedene v voznih redih. V^ celjskem mestnem prometu, na pri- mer, voznih redov na posta- jališčih sploh ni več mogoče prebrati, da o tem, koliko veljajo in koliko ne, ne iz- gubljamo besed. Pozivamo torej Izletnik, da javno po- jasni, kdaj bodo kaj ukreni- li, da razrešijo zmedo z voz- nimi redi. ŠE »KJE JE ROJSTNI LIST« v 1. letošnji številki Nove- ga tednika, je bralka Erna Keglič zastavila vprašanje matični službi celjske občin- ske skupščine o rojstnem li- stu za svojo hčer, ki ga še ni prejela. Občinski sekretariat za notranje zadeve odgo- varja: »Na .prijavi rojstva', ki jo izpolni zdravstveni delavec v bolnišnici, je kot materino stalno bivališče vpisan kraj Repuž št. 7, namesto Repno 7. Sentiur pri Celju. Po do- polnitvi z enotno matično številko občana, ki jo na naš zahtevek določi Republiški zavod za statistiko, smo po- slali izpisek iz rojstne matič- ne knjige za novorojenčka na naslov Repuž 7. Da je na- slov napačen, smo izvedeli šele, ko je mati konec de- cembra 81 telefonično vpra- šala, kje je izpisek. Cim smo izvedeli za točen naslov, smo izpisek iz matične knjige od- poslali. K vsemu naj še pripomni- mo, da letno izdamo približ- no 19.000 izpiskov iz matič- nih knjig in jih pošiljamo ob- čanom, vendar doslej še ni- smo imeh tako neljubih ne- sporazumov in tudi ta napa- ka ni nastala po naši krivdi. Zaradi poenostavitve po- stopka in razbremenitve staršev pri iskanju izpiskov iz rojstnih matičnih knjig za novorojenčke smo začeli na lastno pobudo pošiljati do- kumente na naslove, ki so navedeni v prijavah rojstva brez posebnega zahtevka staršev. Tako smo odpravili nekatere formalne postopke in obveznosti občanov, kar je vsekakor vzpodbudno za nadaljnji razvoj in podružb- Ijanje odnosov med občani in državno upravo.« UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor občan- ki. Mi pripominjamo le, da je preden pričnemo iskati krivce in valiti krivdo na druge, pač najbolje pomesti pred svojim pragom in pre- veriti, če smo sami storili vse potrebno. Upamo, da je medtem tov. Kegličeva že prejela zahteven rojstni list. OBLJUBE, OBLJUBE, DO KDAJ? Na naslov naše rubrike smo prejeli izjemno zanimi- vo pismo prebivalcev naselja Pešnica, z zahtevo, da se ta- koj uredi hudourniški potok, ki priteče izpod Rozalije in ki močno ogroža 7 stano- vanjskih hiš, ob tem pa je tudi silno nehigieničen. Pis- ca pisma prosimo, da nam sporoči svoje ime in priimek ter naslov, saj v »Pismih« ne- podpisanih sestavko^ ne ob- javljamo. Na željo piscev pa njihove prispevke objavlje- mo tudi podpisane le z začet- nicami. UREDNIŠTVO KRAJEVNA SKUPNOST ZA STAREJŠE OBČANE v krajevni skupnosti Savi- nja v Celju so pripravili ob koncu leta srečanje za nas, starejše krajane, ki je postalo že tradicionalno. Čeprav sem se tega srečanja udeležila prvič, mi je znano, da se ga udeležuje vsako leto več kra- janov. Srečanje, program, organi- zacija, pozornost, vse to ni edino, kar čutimo s strani na- še krajevne skupnosti. Čuti- mo skrb odgovornih za to, kako živimo, kakšno je naše zdravje. V imenu vseh se krajevni skupnosti Savinja zahvalju- jem za ljubezniv sprejem, posebno še v imenu tistih, ki živijo osamljeni in so v svo- jih težavah lahko obrnejo za pomoč na krajevno skup- nost. Razumevanje, voljo za or- ganizacijo pomoči v stiski sem že doživela ob smrti mo- je mame, ko mi je bilo naj- hujše. Za vse dobro, za vsako pri- jazno besedo, se krajevni skupnosti Savinja iz vsega srca zahvaljujem. IRMA JERNEJŠEK Partizanska 32. Celje PTT PODJETJE O TELEFONIH V MOZIRJU Pričetek hitrega razvoja te- lefonije v Zg. Savinjski doli- ni beležimo v zgodnjih 70-tih letih. Takrat smo stare in- duktorske telefonske'centra- le zamenjali z avtomatskimi. Bila je to velika pridobitev za gospodarstvo mozirske občine. Skromna gostota av- tomatskih telefonov je Mo- zirjane vzpodbudila k na- daljnim aktivnostim pribli- ževanja dragocenega komu- nikacijskega sredstva obča- nom. Tako je pred tremi leti prišlo do obsežne akcije, s katero je zazvonil telefon v najvišjih slovenskih kmeti- jah na Solčavskih hribih. Z malo lastnih sredstev, a z ve- liko podporo širše družbe in udarniškimi akcijami je bilo povlečeno na desetine kilo- metrov kablov po skoraj ne- prehodnih pobočjih. Še širše je bil zastavljen program z naslovom MO- ZIRJE 80, ki je pomenil praktično podvojitev vseh telefonskih kapacitet Zg. Sa- vinjske doline. Seveda je bi- lo potrebno k tako obsežne- mu delu pristopiti sistema- tično. Šlo je za tri vrste razši- ritev: kapacitet v obstoječih telefonskih centralah, razši- ritve medkrajevnih zvez med centralnimi in ne na- zadnje, za dograditve ali celo povsem nove objekte v kra- jevnih telefonskih omrežjih. Ravno pri izgradnji, oziro- ma dograditvah krajevnih telefonskih omrežij, je v ak- ciji MOZIRJE 80 prišla do veljave velika zavest obča- nov, ki jim za uresničenje za- stavljenega programa ni bilo žal niti finančnih, niti mate- rialnih sredstev, da o veliki požrtvovalnosti pri fizičnih delih, ko so pomagali izvajal- cu, delovni organizaciji PAP Ljubljana, sploh ne govo- rimo. Vendar je takšno sodelo- vanje občanov in profesio- nalnega izvajalca po svoje tudi zahteven zalogaj. Po- trebno je usklajevati možno- sti in časovne sposobnosti tako enega, kot drugega. Za- to je morda prišlo tu in tam do situacije, ko so občani pričeli postavljati logično vprašanje, kdaj bo končno nove kapacitete možno vključiti v promet? PTT, ki v zaključni fazi prevzema novozgrajena omrežja, je dala zeleno luč za aktiviranja v decembru lani, kar pomeni, da je že pričela z vključitvami težko pričako- vanih telefonov. S tem je ob- sežno delo prešlo v sklepno fazo Marsikatero novo omrežje pa bo potrebno še urediti tako, da bo v celoti ustrezalo zahtevam in pred- pisom o telefoniji v SFRJ. Ob predvidenem poteku do- godkov, bi morali vsi dogo- vorjeni telefoni v občini Mo- zirje zvoniti do konca marca 1982, še zlasti zato, ker je medtem tudi PTT izpolnila obljubo in bistveno povečala medkrajevne povezave med Celjem in Mozirjem. Razvojna služba PTT' Celje UREDNIŠTVO: Hvala za odgovor in poja- snila o telefoniji na Mozir- skem. Na javno vprašanje v rubriki »Pisma« smo tako dobili dva odgovora, ki po- ložaj v celoti pojasnjujeta. Sicer pa bomo o telefoniji na celjskem območju kmalu napisali še kaj več. Priprav- ljamo namreč obširen pri- kaz trenutnega stanja in možnosti razvoja telefonije. NOVI TEDNIK IN KOLEDAR Sem dolgoletni naročnik Novega tednika in doslej sem bil zadovoljen z vašim časopisom, toda že takoj v letu 1982 sem bil razočaran. Nisem čisto prepričan ali sem edini naročnik, ki nisem prejel koledarja za leto 1982. Poprej sem ga vsa leta dobi- val. Videl sem Novi tednik v kioskih pred novim letom, toda nisem ga kupil, ker sem naročnik. Ne gre mi za kole- dar, mislim pa, da smo na- ročniki toliko vredni, da bi v stabilizacijskem letu vendar lahko dobili koledar brez- plačno. Ob koncu bi še zapisal, da sem pripravljen takoj odpo- vedati Novi tednik, če se mi želje ne uresničijo in naročiti tiste časopise, ki bodo imeli ob novem letu koledarje. Uredništvo prosim, da na- ročnikom javno odgovori, zakaj koledarja ni bilo. IVAN VIDMAJER Heroja Staneta 6, Žalec UREDNIŠTVO: V tiskarni so nam zagoto- vili, da je koledar vložen v vse številke Novega tedni- ka, ki je izšel 30.12. Koledar je bil pravočasno natisnjen in dostavljen. Kaže, da se je v vašem primeru zataknilo pri vstavljačih, ki so očitno delali površno. Upamo, da takšnih primerov ni bilo ve- liko in se v imenu tiskarne opravičujemo, koledar pa smo vam že poslali po pošti. Čeprav to ni simpatično, moramo zatrditi, da krivda res ni bila naša, saj na na- ročnike pogosto mislimo, še posebej skrbno pa ob prilož- nostih, kakršna je novo leto in zadnja številka Novega tednika v tekočem letu. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA CELJE objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1 UČITELJA FIZIKE Pogoj: prof. fizike, dipl. ing. strojništva, dipl. ing. gradbeništva ali dipl. ing. II. stopnje tehnične smeri 1 UČITELJA GRADBENIH PREDMETOV pogoj: dipl. ing gradbeništva za določen čas (od 1. 4. 1982 do 30. 6 1982) 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA Pogoj: prof. slovenskega jezika. Delovno raznnerje za nedoločen čas bo mogoče skle- niti s 1. marcem 1982 ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SREDNJA TEHNIŠKA SOLA CELJE, Pot na Lavo 22. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE v muzeju revolucije je odprta stalna razstavna zbirka vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. LIKOVNI SALON v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava mladega figurali- ka Borisa Berčiča iz Primorske. Razstava, ki jo posreduje Obalna galerija bo odprta do 27. januarja. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 24. januarja ob 17. in 19.30 uri italijansko ko- medijo Jaz in nilski konj. DITOV PLES Zveza društev inženirjev in te- hnikov celjskega območja orga- nizira tudi letos tradicionalni Di- tov ples, ki bo 13. februarja ob 20. uri v Narodnem domu v Celju. KULTURNI DOM VOJNIK v soboto, 23. januarja organizi- ra Kulturno društvo France Pre- šeren Vojnik koncert ansambla Štirje kovači. Koncert bo ob 19.30 uri v kulturnem domu v Vojniku. CENTER ZA KLUBSKO DEJAVNOST v Centru za klubsko dejavnost v Celju je vsako nedeljo od 15. do 19. ure glasbena matineja. Glas- bena matineja ob nedeljah odpa- de v času počitnic zaradi prenove kluba. NARODNI DOM v sredo, 27. januarja bo v dvo- rani narodnega doma ob 19. uri koncert Tomaža Pengova, ki ga organizira Center za klubsko de- javnost iz Celja. ZDRAVILIŠČE DOBRNA v avli hotela na Dobrni je od- prta prodajna razstava likovnih del članov Društva likovnih ama- terjev iz Celja. Razstava bo odpr- ta do 31. januarja. V soboto, 23. januarja bo ob 16.30 uri v dvorani Zdraviliškega doma koncert ansambla Štirje kovači. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA v Razstavnem salonu v Roga- ški Slatini je od 8. januarja dalje odprta razstava likovnih del sli- karske kolonije Titovi kraji - na- ši kraji. Razstava, ki jo je pripra- vila Delavska univerza Rogaška Slatina v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo in Turistič- nim društvom iz Rogaške Slatine je posvečena predkongresnim aktivnostim na področju umet- nosti in kulture. TITOVO VELENJE v galeriji študijske knjižnice v Titovem Velenju je odprta raz- stava Janka Dolenca - lesene plastike. Razstava bo odprta do 31. januarja. DVORANA GOLOVEC v dvorani Golovec v Celju bo v petek, 22. januarja ob 19.30 uri koncert ansambla Novi fosili. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 22. januar ob 19.30: Mi- lan Kleč: POLKA. Gostovanje v Brežicah. Sobota, 23. januar ob 16.: Alen- ka Goljavšček: KRALJ MAT- JAŽ, KAKO SE IMAS? Gostova- nje v Ljubljani. Ponedeljek, 25. januar ob 19.: Henrik Ibsen: GOSPA Z MOR- JA. Abonma Žalec in izven. Torek, 26. januar ob 19.30: He- nrik" Ibsen: GOSPA Z MORJA. Abonma torek in izven. Sreda, 27. januar ob 17.: Henrik Ibsen: GOSPA Z MORJA. Abon- ma sreda in izven. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom; po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure zjutraj. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. do naslednjega dne do 6. ure zjutraj. LEKARNE CELJE Do sobote, 23. januarja do 12. ure je dežurna Nova lekarna na Tomšičevem trgu, nato prične z dežurstvom lekarna Center v Stanetovi ulici. TRGOVINE V tednu od 18. do 23. januarja je dežurna samopostrežba CEN- TER v Cankarjevi ulici vsak dan do 20. ure. V tednu od 25. do 30. januarja pa bo dežurna samopo- strežba RIMSKI DVOR v Zidan- škovi ulici. ROJSTVA celje Rodilo se je 25 dečkov in 35 deklic. slovenske konjice Rodilo se je 8 dečkov in 6 de- klic. POROKE celje Poročili so se 3 pari, od teh: KORENJAK Zvonko in.JEZAK Milena oba iz Celja, PODGOR- ŠEK Alojz iz Rožnega vrha in ARNSEK Ana iz Smartnega v Rožni dolini. žAlec Poročili so se: SMERC Franc iz Podgore in KOSIR Ljudmila iz Žalca, CULK Jožef in DERNOL- SEK Marija oba iz Loke, MARIN Drago iz Kalenderov in JAGARI- NEC Zdenka iz Vrbja, GORJUP Filip iz Matk in MARSNJAK Da- nica iz Vitanja. slovenske konjice Poročili so se: SKUTNIK Vla- dimir iz Socke in REK Danica iz Vitanja, JELEN Cvetko iz Slo- venskih Konjic m MARINSEK Terezija iz Stranic. ^MRTI ceue Umrli so: BELAK Martin, 81, Arclin, KOZUH Marija, 59, Vrhe, PIRNAT Manja, 14, Letuš, VRE- CER Janez, 68, Zagrad - Celje, VOH Ana, 59, Gorica pri Smart- nem, STRMSEK Jožefa, 85, Ce- lje, DOLENC, Marija, 75. Celje, BEVCAR Marija, 45, Celje, SVENT Roza, 77, Loke, ZELIC Marija, 70, Breze, HOLCER Mari- ja, 41, Marija Gradec, PECNAK Marija, 79, Petrovče, WEISS Jo- žef, 68, Sevnica, HORVAT Jože, 89, Celje, RAZNOZNIK Ciril, 79, Celje, KNEZ Franc, 89, Celje, KOTNIK Ciril, 55, Titovo Vele- nje, MURKO Milena, 26, Vo- narje. žalec Umrli so: BRINAR Vincenc, 51, Gornja vas pri Preboldu, ME- KLAV Konrad, 76, Dobrič, TO- MINSEK Štefan, 88, Prelska, POTOČNIK Vincenc, 32, Galici- ja, ŽERAK Marija, 80, Polzela, CENCELJ Alojz, 60, Petrovče, BREZOVNIK Jožef, 73, Dobrič, PETEK Jožef, 60, Šempeter. slovenske konjice Umrli so: PECEK Martin, 83, Slovenske Konjice, OBRUL Šte- fan, 65, Zeče, BRAVC Frančiška, 86. Sp, Laže, KRAJEVNA SKUPNOST ZREČe I ■ t ) Ali je pridno delo dovolj za žlvl^ Delavsko središče Zreč z nosilcema razvoja Uniorjem in Cometom. IVAN BRGLEZ, upokoje- nec iz Zreč, sicer pa med vojno aktivni udeleženec Šercerjeve brigade, je bil do začetka lanskega decembra predsednik Krajevnega od- bora ZZB NOV v Zrečah, Gorenju, Resniku in Sko- marjih. Nasledil ga je logar STANE PIRNAT. Čeprav ni več predsednik, pa to ne pomeni, da nima več neposrednega stika z organi- zacijo, ki v štirih krajih in zaselkih šteje zdaj še 145 čla- nov, medtem ko jih je ob na- š,em zadnjejn obisku leta 1977, ko smo pripravili v Zrečah leteče uredništvo, bi- lo še 175. Poprečna starost sedanjih članov je med 60 in 65 let, kar tudi povzroča do- ločene težave. Največ borcev je po hribovitih predelih nad Zrečami, saj je znano, da so tam bili med vojno številni boji med partizani in okupa- torji, domače družine pa so srčno rade z vsem pomagale partizanom v težkih bitkah za osvoboditev. V štirih krajih, ki so zajeti v krajevni organizaciji ZZB NOV Zreče, imajo trenutno dvanajst spominskih obele- žij, od tega pet v Zrečah, prav toliko na Resniku ter po enega v Gorenju in Sko- marju. Za njihovo ureditev skrbijo krajevne skupnosti, šole, delovne organizacije, združenje borcev in krajani. •Vsako leto pripravimo več proslav, izlete, sodeluje- mo v šolah,« pripoveduje Ivan Brglez, ki je bil 28 let zaposlen v Kovaški industri- ji Unior Zreče kot kovač, ključavničar in vodja obrata za finalizacijo odkovkov, kjer se je leta 1971 upokojil. Za vestno delo v tovarni, pri borcih, socialistični in dru- god je dobil odlikovanje to- variša Tita - medaljo zaslug za narodi Ivan Brglez je pravi, ro- jen Zrečan.,, »Dosegli smo ogromen na- predek! Takšen razvoj je omogočila industrija, pri nas konkretno Unior in Comet. Ce teh ne bi bilo, tudi ne bi bilo današnjih Zreč. Vidite, tu, kjer je naš blok z oznako Cesta na Roglo 51 (mimo te- ga bloka bo speljana nova cesta za Roglo, ki se bo tako izognila spodnjemu ozkemu centru! - op. p.), so bila vča- sih rodovitna polja. Danes pa so bloki, ceste, indivi- dualne hiše...« Spomini na mladost... »Ves graben proti Resniku je bil včasih živahen, da je bilo kaj! Kovačarije, žage, mlini... Z očetom sva hodila peš po drva skozi ta graben in bilo je čudovito. Zdaj je graben mrtev... Skoda!« Malo je krajev, kot so Zreče. Kot razcvela, pohorska mladenka se razgrinjajo ob brego- vih Dravinje tam pod Roglo. Mlade, lepe, ponosne na svoje dosežke. Spomini na dalj- no bogato preteklost se izgubljajo v zadnjih letih. V letih, v katerih se je izoblikovala današnja podoba kraja. Samozavestne so Zreče in ljudje, ki tukaj- žive. Sebi in drugim so dokazali, da je mo- goče doseči skoraj vse, za kar se odločijo: »Aktivnost v zadnjem času je pokazala, da načrti za v bodoče niso nerealni,« je zapisa- no v zreški številki Novega tednika, ki ga je oblikovalo leteče uredništvo na obisku v krajevni skupnosti februarja 1977. Letošnji obisk je to samo potrdil, saj so v petih letih tisto, ker so rekli, da bodo, tudi uresničili. IZ DELA RAZVOJ Razvoj delovnih organizacij ali razvoj kra- ja - kot bi govorili o eni sami stvari. Neloč- ljivo sta povezana. Ko se je iz stisk dvignila Kovaška industrija Unior, ko je namesto prisilne uprave zaživela samouprava, ko se je pričel dvigati dohodek, takrat so se tudi Zreče pričenjale razvijati. Večja je bila pro- izvodnja, večje so bile potrebe po delavcih. Ti so potrebovali stanovanja. Z graditvijo stanovanj so urejali ceste, kanalizacijo, vo- dovod ... Delavci so potrebovali tudi kultur- no in športno življenje. Tudi v času, ki so ga preživljali izven svoje delovne organizacije, v krajevni skupnosti. Tu so se srečale potre- be in želje, načrti in sredstva za njihovo uresničitev. Kovači so kovali tudi podobo kraja in brusi mladega soseda na drugi stra- ni Dravinje so jo pomagali oblikovati. Ko so svoje primaknili še krajani sami, je moralo uspeti. Tretji krajevni samoprispevek se že izte- ka. Za velike spremembe so se odločili leta 1977 in za visok samoprispevek - 3-odsto- ten. Z njim in s pomočjo delovnih organizaij so v tem času dogradili drugo fazo osnovne šole, razširili vodovod, zgradili blagovno hi- šo, bencinsko črpalko, ceste in mostove, športne objekte in drugi del otroškega vrtca. Pokopališče, ki je sedaj izgubljeno sredi delovne organizacije Comet, bodo še letos prestavili. Zemljo so že odkupili in vso dokumentacijo uredili. Tako ostaja edina neizpolnjena naloga pokritje kopalnega ba- zena. Ob eni neizpolnjeni nalogi pa so naredili precej več, kot so načrtovali: cestno razsvet- ljavo, kanalizacijo, cesto čez Gračič, preko Lubnice do Vitanja in preko Križevcev na Stranice. Kmalu bo dokončanih tudi 750 metrov obvozne ceste Zreč z novim mostom čez Dravinjo. Ob vsem, kar so Zrečani dosegli v tem referendumskem obdobju, odločitev za nov samoprispevek, za katerega bodo glasovali jeseni, gotovo ne bo težka. Se manj, ker je še veliko potreb na področju otroškega var- stva in osnovnega šolstva, kovinarske šole, cest v krajevni skupnosti in povezav s sose- di. Tu je še avtobusna postaja, ptt, banka, olimpijski bazen in večnamenski prostor. TUDI OPAZOVALCEV NE MANJKA Razvejana je krajevna samouprava, iz nje pa najbolj izstopa delo sveta krajevne skup- nosti, ki se vključuje na vseh področjih. Nekoliko slabše je delo delegatov. Zelo do- bro sicer deluje delegacija za zbor krajevnih skupnosti Občinske skupščine, delegacije za samoupravne interesne skupnosti in dru- ge pa se s svojirh delom ne morejo pohvaliti. Skupščina krajevne skupnosti se sestane letno, tako da zagotavlja krajanom boljšo obveščenost in sodelovanje pri reševanju krajevne problematike, predvsem krajevna organizacija SZDL. Je pa tudi pri krajevni samoupravi tako^ kot v Zrečah sploh - krajani, ki se zavedajo pomena razvoja kraja, se vključujejo pov- sod in r.ič jim ni težko, drugi pa stojijo ob strani in opazujejo. Tudi ocenjujejo. Ce so pravični, poleg napak, ki jih nikjer ne zmanjka, vidijo veliko dobrega in lepega. Od tu pa do sodelovanja v delu za še več pa je le še kor^k. LEPOTA KRAJA ZA TURISTE Le skromna vrsta let se j^ zvrstila od prvih obotavljajočih misli na razvoj turizma v kraju. Danes mislijo drugače - Zreče bi od turizma lahko živele! Seveda, saj so zanj že trdni temelji - lepote kraja in okolice, ureje- na preskrba, hotel Dobrava v Zrečah in Tu- ristično rekreacijski center na Rogli, prve v kmečki turizem usmerjene kmetije na Po- horju. Za tak razmah je zopet odločujoča odločitev Kovaške industrije, da s svojim delom in sredstvi razvija gostinstvo in turi- zem. Skupno s poklicnimi gostinskimi in turi- stičnimi delavci pa ustvarjajo pogoje za raz- voj turizma krajani sami s skrbnim ureja- njem življenjskega okolja. Turistično druš- tvo, ki je leta 1980 prejelo priznanje za naj- lepše urejeni kraj v Sloveniji (poleg Luč) in vsi tisti, ki ustvarjajo kulturno in športno podobo kraja. Posebno podobo in privlačnost Zrečam oblikuje tudi vsakoletna ka Iz njih je izšla vrsta čudovij kaj pa tudi takih, ki so si pi^ imena. Menda je takih rlast^ 'dve leti. DRUŠTEV VELIKO - Ki PONUDBA PA... Vrsta društev, katerih čla valijo z dobrim in uspešnirri Zrečah: Prosvetno društvo! no društvo Partizan, Tu« Ljudska tehnika. Lovsko a sko društvo in Gasilsko I njihovi bogati dejavnosti j dno majejo z glavami, češi dolgočasen kraj, nič se ne* Ce pogledamo samo kuli kraju, je to res in ne. Takoli jo, da Zreče doživljajo en(| kulturnih viškov in drugi, ± mrtvilo, da so ljudje pie usmerjeni, da bi žrtvovali a druge dobrine. Resnica bo sredi. Dva pevska zbora - sta v preteklem letu res zdaj pa delujeta z novo zai lijem času je izstopala tudi| nost. Predstava Volk in sed je v novoletnem času di uspeh pri otrocih široin ko pritegnila ppleg odraslih ig šolskega športnega društ^ Boris Vinter. Ravno ta šola razvija ljubiteljstvo kultur zborih, recitatorskih sku{ krožku ... Tako še pomai šok^ nekako izpolnijo ali pr jejo. Kljub vsemu temu pa / manjka. Domače kulturne stavijo enkrat, dvakrat na drugih skupin so draga, f najboljši. Tako je med pos£ tvami dolg, predolg preme DANES SE POROČIŠ STANOVANJE Za Zreče to skoraj dobe; je stanovanjska problema' tuja. Kako tudi ne, saj sc letih zgradili okoli 300 dri in 150 zasebnih, v letošnji jih bo pridružilo še 100-15 nekdanji Novi Dobravi, nt nes v Zrečah že ulice nair se zlile v eno. Osnovna šola nosi ime po nekdanjem zreškem šolarju, po mladem koman- dantu Šlandrove brigade, ki je padel na svoj 19. rojstni dan. Cesta na Roglo postaja nova obvozna pot za turistično Pohorje. Na posnetku je desno ena izmed skuiptur, ki krase Zreče. Boharina je z Zrečami d metom. Marija Hren žel. le? 5ka kolonija, skulptur, ne- jile zbadljiva lajveč zadnji rURNA ;e lahko poh- ]om, deluje v jboda, šport- ino društvo, h'o, Cebelar- tvo. Ob vsej xajani še ve- šče so pa res aja... 10 življenje v eni ocenjuje- izmed svojih llada popolno č materialno čas in delo za pnda nekje v (ski in ženski iraj razpadla, tostjo. V zad- ^lališka dejav- (kozličkov, ki Ma prisrčen |ke občine, je rev tudi člane D-snovne šole je kraj. kjer se t treh pevskih ih. fruličnem Ulje glasbeno meje - prekri- '«m še veliko spine se pred- 3, gostovanja i>ki spored ni iMimi priredi- ^tri ^drži, saj jim liže nekaj časa '■adnjih šestih i^iih stanovanj pa se jim (e^ina jih jena jNi, ker so da- i' naselij, ki so VODE DOVOLJ - BO PRITEKLA TOPLA? Vode je še pred dvema letoma bilo za Zrečane premalo. Ob sušnih obdobjih so bili v višjih predelih skoraj brez nje. Pa so naredili še eno zajetje in vode je dovolj. Nekdanje pomanjkanje vode pa bo morda kmalu rodilo še sadove. Ko so raziskovali in iskali vodne vire, je iz dveh vrtin, globokih okoli 50 metrov, priteklo ogromno vode in to tople, iz vsake vrtine celo različne tempe- rature. Tako so se Republiška raziskovalna skupnost in delovna organizacija Comet od- ločili, da pogledajo še globje. Vrtino, ki bo 450 do 500 metrov globoka, še vrtajo. Do konca februarja bo vse jasno. Optimisti že sedaj razmišljajo, kako bodo uredili toplar- no in s to vodo ogrevali cele Zreče. PONUDBA VEČJA KOT KUPNA MOČ Dolgoletno slabo ponudbo so v Zrečah dokončno premagali. Primanjkovalo je pro- dajnih prostorov, primanjkovalo posamez- nih izdelkov. Z novo Emonino blagovnico, v katero so sredstva kot že po navadi vložili tudi krajevna skupnost, Unior in Comet,. so vse te težave rešili. Danes je ponudba večja od kupne moči krajanov, k sreči pa to izena- čujejo kupci, ki prihajajo od drugod - ne samo iz konjiške občine. Poleg blagovnice so v kraju še štiri trgovi- ne in trgovina z reprodukcijskim materia- lom. Tako je trgovin toliko kot gostinskih lokalov - poleg, hotela premorejo še tri go- stilne in dva bifeja. NATRGANA, A KREPKA TROJNA ZVEZA Eno za krajevno skupnost Zreče drži - naredili so ogromno. Vsega na dveh straneh ni moč popisati. Ob tem pa zbledi tudi vsa trojnost v besedah številnih krajanov, odvi- sno pač od tega, če so predstavniki krajevne skupnosti, iz delovne organizacije Unior ali Comet. Od priseganja na stalno in čvrsto sodelovanje med njimi do popolnega zani- kanja tega, je dolga pot. Dokazuje pa še nekaj - naj mislijo o sebi in drugem tako ali drugače, naj tudi govorijo tako, kar so se odločili, naredijo. Dejanja izničijo besede, dejanja za neločljiv razvoj krajevne skupno- sti in delovnih organizacij, ki v njej domuje- jo, za delavce in krajane. TONE VRABL MILENA B. POKLIC Mirko Klemen, predsed- nik sveta KS: »Zreče rastejo in vedno lepše so. Krajani so s takim razvojem zadovoljni, zanj pa so tudi sami prispe- vali - s svojim delom in sa- moprispevkom. Ves razvoj pa je neposredno vezan na razvoj delovnih organizacij v kraju, zlasti kovaške indu- strije. « Avgust Špoljar, predsed- nik skupščine KS: »Veliko dela je bilo vloženega v sred- njeročni plan razvoja in ure- sničevanje programa samo- prispevka. Zdaj se ukvarja- mo s preobrazbo stanovanj- skega gospodarstva. Name- sto enega bo verjetno še ta mesec zaživelo pet hišnih svetov, oblikovanih po zdru- žujoči problematiki.« Maks Padežnik, tajnik KS in sekretar KO ZK: »Izjemen posluh delovnih organizacij, zlasti Unior j a in njenega di- rektorja za potrebe kraja je omogočil nadpovprečni raz- voj. Omogočilo je tudi izved- bo programa samoprispev- ka, saj smo predvidena po- trebna sredstva močno pre- segli. « Erih Ceglar, predsednik KO SZDL: »Pri nas je veliko mladih ljudi, ki so prišli od drugod. V delovnih organi- zacijah so se dobro vključili, manj pa v delo krajevne skupnosti. Tako je ena izmed odločitev konference, da bomo poskušali tudi te krajane čimbolj vključiti v življenje kraja.« Lojzka Šprajc, članica sveta KS, vodja potrošniške- ga sveta: »Delo potrošniške- ga sveta je bilo v času slabe preskrbe v Zrečah učinkovi- to, sedaj, ko je preskrba od- lična, pa namenjamo več po- zornosti odpiralnemu času. Še vedno občasno pregleda- mo založenost trgovin - po- manjkanja ni.« Marjan Osole, direktor DO Unior in predsednik Tu- rističnega društva: »Če ne bi mi vlagah, ta kraj ne bi mo- gel živeti. Zadovoljuje osnovne potrebe krajanov. Zreče so dosegle neko raven, zdaj pa stagnirajo. Z dobro organizacijo smo veliko na- redili, še več bi, če bi vlagali tudi drugi.« Milica Vrhovšek, matičar- ka (nadomešča): »Matični urad Zreče dele na štiri kra- jevne skupnosti: Zreče, Re- snik. Gorenje in Skomarje. Lani se je na tem območju rodilo 54 otrok, umrlo pa 26 krajanov. Tu živi 4114 kraja- nov, v Zrečah pa 2750 v 815 gospodinjstvih. Zaposlenih je 1100. Zdravko Ivačič, član upravnega odbora PD Svo- boda: »Kulturno življenje v Zrečah je spet na enem izmed viškov, kljub temu pa to ne zadovoljuje vse potre- be krajanov. V širšem smislu pa krajani sami veliko pri- spevajo kuturnemu izgledu kraja s svojo skrbjo za uredi- tev okolja.« Tako meni OLGA KOTNIK, ki je vodja pošte v Zrečah. Pet delavcev (toliko jih je zaposlenih v tej enoti) dela v skoraj nemo- gočih delovnih pogojih v stari hiši sredi srčnega jedra starih Zreč. »Naše področje je veliko in na težko do- stopnem, hribovitem terenu ter sega od Oplotnice do Vitanja in Konjic. Delo je težje tudi zaradi tega, ker gre za pretežno ,zimske' mesece, saj je lepega vremena bore malo. Zdaj so nam malce olajšali delo s tem, da smo dobili dostavnf avto. Delovni prostori so neugodni in neprimprr.i. Kurimo si sa- mi... Tako pridemo zjutraj v hladne prosto- re... Imamo zelo malo prostora za stranke, kar je še poseben problem ob dnevih izpla- čila...« Nova pošta? »Predlani smo bili proglašeni za turistični kraj in prav bi bilo, da bi končno dobili tudi ustrezno pošto. Novo pošto naj bi začeli graditi prihodnje leto in to v novem mest- nem jedru poleg hotela. Z novo pošto se bo povečalo tudi število telefonskih priklju- čkov. Zdaj jih imamo 160 in so vsi zavzeti, popraševanje pa je ogromno. Krajevna skupnost Resnik nima niti enega telefona in je tako rekoč ,odrezana' od sveta. To pa ni dobro, tudi zaradi zdravstva, kmetijstva, SLO in DS.« Delo je težavno... »Drugačno je od tistega na ,mestnih', do- linskih poštah. Tu je treba ljudem pomagati napisati nakaznice, poiskati telefonsko šte- vilko in podobno, to pa vse še otežuje naše delo. Po celotnem Pohorju na našem ob- močju imamo okoli 20 predalčnikov za po- što in časnike. Ljudje pa tako radi te pre- dalčnike poškodujejo, namestitev novih pa je draga ... Imamo tudi samo eno javno go- vorilnico, kar je premalo. Ko bo nova pošta pri hotelu, bo treba javno govorilnico posta- viti tu, kjer je sedaj pošta.« Olga Kotnik že od leta 1957 dela na zreški pošti. Ppvezana z avtobusnim pro- " f^esto asfaltirali. V smeri proti Križevcem vrtajo 450 metrov globoko vrtino. Bo iz nje res pritekla vsaj 50 stopinj topla voda ? Staro zreško pokopališče, izgubljeno sredi delovnih prostorov in hrupa Cometa. Novo pokopališče ne bo prineslo miru le pokojnim. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ KMETIJSTVO V GORNJI SAVINJSKI DOLINI IZRABITI PLANINSKE PREDNOSTI Uspešni pri ovčereji in urejanju planinsicih pašnilfov Da se del živinoreje v Gornji Savinj- ski dolini vrača spet k ovčereji je ver- jetno dobro znamenje, saj je reja ovac tista živinorejska panoga, ki je sposob- na izkoristiti slabše obdelan višinski svet. Lani so na območju Zgornje Sa- vinjske kmetijske zadruge Mozirje sta- lež plemenske ovčje črede zaokrožili na 1200, kar pomeni istočasno poveča- nje za 200 ovac v primerjavi z letom poprej. Tudi letošnji načrt predvideva porast ovčje črede v mozirski občini za nadaljnjih 200 ovac. Ker smo v enem od prejšnjih sestav- kov veliko več govorili o neuspehih oziroma kar o »kriznem obdobju« gor- njesavinjskega kmetijstva v lanskem letu, je prav če si danes pobliže ogleda- mo bolj uspešno plat kmetijskega go- spodarjenja v letu 1981 in še nekaj več o načrtih za letošnje leto. Ovčereja prav gotovo sodi na to svet- lejšo stran, čeprav napredek še ne do- sega vseh želja na tem področju. Lansko leto pa je bilo značilno še po tem, da je bilo prelomno v smislu izboljševanja rodovitnosti zemljišč in delno tudi agrarne sestave. V ravnin- skem predelu je bilo izsušenih 140 hektarjev zamočvirjenih zemljišč. Pri tem je šlo samo za združevanje lastnih sredstev kmetov-kooperantov in sred- stev kmetijske zemljiške skupnosti, brez kakršnihkoli bančnih sredstev, ki za takšna dela sploh niso na razpolago. Urejanje planinskih pašnikov sodi tudi na svetlejšo, uspešnejšo stran kmetijstva v lanskem letu v mozirski občini. Pri tem gre za napredek pri ograjevanju v sredinke, za gnojenje, izdelavo napajališč in zavetišč ter pa- stirskih stanov. K uspehom pa so v glavnem prispevale pašne skupnosti, ki jih je do sedaj oblikovanih že 16. Kaj pa letošnji načrti? V glavnem so optimistični kot sicer vsi v obdobju do konca tega srednje- ročnega obdobja. Povečati proizvodnjo mleka za 300.000 litrov, povečati število pitane živine za okrog 100 glav, saj je bilo tudi kakšnih 100 telet več privezanih. Za kakšnih 200 glav povečati tudi število plemenske živine, za enako število po- večati ovčjo čredo in predvsem še šte- vilo pašne živine. Le-te naj bi se paslo po planinskih pašnikih čez poletje kakšnih 20 odstotkov več. Pri izsuševanju zamočvirjenih zem- ljišč naj bi letos pridobili spet 180 hek- tarjev, planinskih pašnikov pa naj bi intenzivirali za kakšnih 300 hektarjev. V načrtu za letošnje leto je zamenja- va razdrobljenih zemljišč, spodbujanje konjereje in predvsem bo najmočnejši poudarek dan razvoju hribovskih kmetij, pri čemer v mozirski občini kmetijci računajo na materialno po- moč republiškega intervencijskega kmetijskega sklada kot tudi na del sredstev na pospeševanje kmetijstva iz občine in regije pa vse do nosilcev reprodukcijskih verig. Skupno s kmetijsko zemljiško skup- nostjo se bo mozirska kmetijska za- druga prizadevala, da bi čim več slab- še obdelane zemlje na napol opušče- nih kmetijah prešlo v roke tistih, ki jo želijo in zmorejo dobro obdelati. Pri tem seveda računajo tudi na poveča- nje preživninskega varstva. Sicer pa so pametno misleči organi- zatorji kmetijske proizvodnje v Gornji Savinjski dolini prepričani, da brez mladine in kmetijske prihodnosti, zato bodo posebej varovali aktivnosti mla- dih zadružnikov in kmečkih žena. Kmečka mladina, ki je željna izobraže- vanja, je največja garancija za spremi- njanje mišljenja in odnosov v kmetij- stvu. Da pa je v kmetijstvu treba še marsikaj spreminjati in izboljševati, pa je tudi nesporno dejstvo. MITJA UMNIK Tale trop zadrečkih ovac nismo »posneli < te dni, ampak lansko poletje. Predvsem služi posnetek za slikovni dokaz renesanse ovčereje v vsej Gornji Savinjski dolini. OBDAVČENJE PO DOHODKU Novosti, ki se obetajo v davčni politiki v kmetijstvu so dodobra razvnele razprave kmetov in kmetijcev. V teku so javne razprave, ki jih na terenu v glavnem organizirata SZDL in zadružništvo. Veliko je očitkov, da stvari okrog novosti še niso dovolj jasne, zato je prav, da se tudi mi temeljiteje vključimo v obveščanje o davčnih novostih. Temu je namenjen tudi ta prispevek, v bistvu povze- tek najbolj bistvenih novosti spremenjene in dopol- njene davčne politike za kmetijstvo. Prva novost je ta, da je po novem davčni zavezanec lahko tudi občan, ki se ukvarja z določeno vrsto kme- tijske proizvodnje kot npr. rejo perutnine, pitanjem govedi in prašičev na industrijski način ter drugim. Tudi v primeru, da je na kmetiji več lastnikov-imetni- kov pravice za uporabo ali uživalcev zemljišča, je lahko davčni zavezanec vsak posamezen član gospo- dinjstva od svojega deleža v dohodku kmetije. Nastednja novost je v načinu ugotavljanja doseže- nega dohodka. Pri kmetij, kjer je dohodek v glavnem odvisen od obdelave zemljišč, naj bi se dohodek ugo- tavljal na podlagi meril, ki bodo določena z novim posebnim zakonom. Ta dohodek naj bi bil odvisen od površine, vrste in količine pridelkov, vsakoletnih cen in ob upoštevanju vseh stroškov, ki so potrebni za dosego dohodka. Upoštevana bodo nadalje lega zem- ljišč, možnost uporabe strojev, možnosti prodaje, orga- nizacija odkupa, oddaljenosti od prometnih zvez in potrošnih središč itd. Pri novostih v odmeri davkov v prihodnje je dan močan poudarek torej gospodarskim in geografskim možnostim, ki bistveno vplivajo na pridobivanje do- hodka. v dosedanjem »katasterskem« načinu pa niso bili dovolj upoštevani. Bistveno je tudi to, da bodo v obdavčitev zajeta tudi neobdelana ali slabo obdelana zemljišča. V obdavčitev po dejanskem dohodku naj bi bili za- jeti tisti, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, ki ni ali pa le v manjšem obsegu vezana na obdelavo zem- ljišč, pa iz svoje proizvodnje dosegajo pomembnejše dohodke. Pri tem gre v glavnem za manjše število ljudi, ki se ukvarjajo z že omenjeno rejo perutnine, pitanjem govedi in prašičev na industrijski način - torej na način, ki ni vezana na doma pridelano krmo, farmsko rejo drugih živali, proizvodnjo jagodičevja, vrtnin in cvetja, pa specializirano proizvodnjo sadja in grozdja, vendar le, če ne gre za organizirano proizvod- njo oziroma kooperacijo. Pri obdavčevanju po dejanskem dohodku bo po- trebno voditi vsem, ki se z omenjenimi proizvodnjami ukvarjajo, tudi predpisano evidenco o doseženem do- hodku, česar pa ne bo treba vsem tistim, ki bodo obdavčeni po dohodku. UMNIK KMETIJSTVO ZAPLETI S SETVIJO Ni gnojil, zaščitnih sredstev, goriva, semen Tudi letošnje leto se po te- žavah v kmetijstvu prav nič ne razlikuje od predlanskega in lanskega. V Gospodarski zbornici Jugoslavije izjavlja- jo, da je šele treba zagotoviti zadostne količine umetnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin, plinskega olja, se- men ... Tudi tokrat ni dpvolj rezervnih delov za uvožene in domače kmetijske stroje, med katerimi jih je vsaj tret-«. jina v okvari, pa morajo po- gosto en traktor razdreti, da bi vsaj druga dva ali tri uspo- sobili. Opozarjajo tudi, da mehanizacija, s katero bi morali opraviti precejšen del nalog na posestvih koope- rantov ali tisun, ki so pogod- beno zagotovili del svoje proizvodnje kmetijskim za- drugam, ni ravno najmočnej- ša plat družbenega sektorja. Problem so, seveda, devizna sredstva, ki jih vsaj v kmetij- stvu nikoli ni bilo na pretek. Vse omenjene težave bi bi- lo treba odpraviti najpozneje v mesecu dni. V nasprotnem primeru ne bomo pripravlje- ni na pomlad, kar bi zagoto- vo vplivalo na izid ene od najobsežnejših setev in na žetev tudi. Zato ni dovolj sa- mo v Resoluciji o družbe- noekonomskem razvoju dr- žave v tem letu zapisati, da bo kmetijska proizvodnja rastla s stopnjo 4 odstotke. Razen dobrih želja in ozna- čenih potreb, je nujno precej dela, da se bo vizija zelenih polj spremenila v resničnost. Ni odveč spomniti, da naj bi industrijska proizvodnja rastla s stopnjo 3,5 odstotka, kar le potrjuje, kako velik pomen dajemo živilski indu- striji in kmetijstvu. Ni pa ja- sno, zakaj nikoli ne izostane- jo reprize pomladnih skrbi. Kot da nakopičene izkušnje niso zadosten opomin za to, kako je treba delati. Časa pomladanskih in je- senskih kmetijskih del ni mogoče premikati po željah in možnostih. Od nekdaj se ve, kdaj se kaj seje in kako zamude vplivajo na pridelek. Prav dober pridelek pa je naš skupni cilj, saj je od nje- ga odvisna odprava uvoza kmetijsko-prehrambenih proizvodov in ustvarjanje trajnih izvoznih viškov, ki bi v'letu 1985 morali doseči 2 do 2,3 milijarde dolarjev. Ce vedno izgubljamo dragoceni čas, v iskanju reprodukcij- skih materialov ali plinskega olja, še posebej pa rezervnih delov, je jasno, da na bogat pridelek ne moremo računa- ti. Kaže, da interesov repu- blik in pokrajin ni težko us- kladiti, saj je hrana vsem enako potrebna. Ce je ni do- ma, jo je treba nabaviti v tuji- ni, za to pa so potrebne devi- ze, ki jih nimamo preveč. Položaj pred spomladan- sko setvijo je tako nezadovo- ljiv, četudi je do setve same še precej časa. Med drugim ostaja še razrešitev vpraša- nja, kako aktivirati skupno mehanizacijo obeh sektorjev kmetijstva, da bi dosegli kar najboljše učinke. Kaže, da imajo pregled vseh pogojev občinske skupščine in da je vozni red v veliki meri v nji- hovih rokah. Nujna je blažja in pravičnejša davčna politi- ka za zasebnike, pa tudi ena- kopravnejša obravnava vseh kmetov pri zagotavljanju plinskega olja in podobno. Vsak nezoran košček zemlje pomeni odvisnost od uvoza in zato preštevanje na zdru- žene in nezdružene kmete gotovo ni rešitev. To tudi ni pot za hitrejše združevanje kmetov. Poudariti velja, da je na določen način to leto odločil- no za celotno srednjeročno obdobje, ko mora kmetijstvo zabeležiti stopnjo rasti 4,5 odstotka v poprečju. Lepih in uresničljivih želja nikoli ne zmanjka. Toda, če nam bo položaj ubežal iz rok, se lah- ko pripeti, podobno kot v preteklosti, da bomo vknjiži- li še eno neuspešno ali le po- gojno zadovoljivo leto. M. PETKOVIČ (Tanjug) JOŽE KOPRIVNIK NA RESNIKU JE »UNIVERZALEN« ČLOVEK Je eden izmed redkih na zreškem področju, ki naredi domala vse: od sodov do metel, ima kovačnico. podkuje ko- nje. napravi leseni voz... Vse naredi sami št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 alpinistični kotiček HERLETOVA PREPLEZANA POZIMI fiešen eden zadnjih MimskIh problemov Savinjskih Alp Od 9. do 11. januarja je uspel navezi Cankar Slavko, Zupan Jože in Srot Bojan velik podvig v severni steni Oj- strice. V treh dneh so prvič pozimi preplezali Herletovo smer, ki ima že celo tragično zimsko alpinistično zgo- dovino, saj se je v njej leta 1957 v mese- cu februarju smrtno ponesrečil eden najperspektivnejših mladih plezalcev Marko Dular s soplezalcem Zupanom. Problem smeri pozimi je namreč prav v zgornjem delu stene, V zadnjih 100 metrih v gladkih ploščah, ki so v trdi zimi in nizkih temperaturah po- polnoma zaledenele. Po zadnjem klinu z zanko, ki je ostal ob takratnem poiz- kusu Dularjeve naveze, je bilo razvi- dno, da sta padla prav v tistih ledenih ploščah pod izstopnim kaminom. Šo- štanjska naveza je sicer že 15 let nazaj preplezala Herletovo smer v zimskem času, ne pa v zimskih razmerah. Stena je bila namreč le popolnoma mokra in temperature so bile visoko nad ničlo. Vse odtlej je več navez poskušalo po- noviti Herletovo smer, vendar so se vsi poizkusi ponavadi končali s tem, da so plezalci prestopili ali v Ogrinovo smer ali pa opustili načrt že pri vstopu, saj je v tistem delu stene, kjer poteka Herle- tova, skala najbolj zasnežena in le- dena. Celjani so vstopili v soboto ob 5. zju- traj z vso potrebno zimsko opremo in preplezali v ugodnih snežnih razme- rah steno skoraj do polovice, to je do t. i. »Herletovega bunkerja«, kjer so si uredili bivak. Plezali so ves čas v dere- zah. Od tod naprej zimska Herletova pokaže zobe in tako so za naslednje štiri dolžine, to je za kompletno prečko do zajede, kjer so bivakirali drugič, potreboYali celo nedeljo. Težave naj- višje stdfpnje pa so jih šele čakale v belih ploščah v zadnjih 80 metrih ste- ne pod izstopnim kaminom, ki so bile skoraj popolnoma zaledenele in pokri- te s tanko plastjo pršiča. Ploščam so se izognili v levi kot pod izstopnim kami- nom, si pomagali s klini in celo bili prisiljeni vrtati svedrovec, da so teh 80 metrov preplezali do teme v ponede- ljek zvečer. Sestopah so po Kopinško- vi v megli in ker so ob sestopu zgrešili, so se vrnili nazaj na greben, se povzpe- li ponoči na vrh Ojstrice in sestopali nato ponoči preko Skarij do bivaka pod Ojstrico. Skupni čas čistega plezanja je 30 ur, težave v steni, na katere so naleteli, pa ocenjujejo vsi plezalci, z Zupanom na čelu, kot najtežje, kar so kdaj koli ple- zali v zimskih razmerah. Poleg tega, da je bil že čas, da prav Celjani izplezajo tudi pozimi Herleto- vo smer v Savinjskih Alpah, pa se naj- boljši tudi s takimi vzponi pripravljajo na predvideno 1. celjsko himalajsko odpravo, ki bi naj potovala leta 1983 proti nepalski gori Gauri Shankar. Obvestilo za vse planince in alpini- ste: Snežne razmere ža pristope na vrho- ve v Savinjskih Alpah so izredno ugo- dne, v stenah pa lahko povsod priča- kujemo mnogo ledu in ledenih sveč. Za plazove ni nevarnosti. CIC Skrajno težko plezanje v ledeni steni. NOVA SPOSOJEVALNICA VOZIL V CELJU Prejšnji teden so v Celju odprli 43. poslovalnico KOM- PAS HERTZ RENT A CAR v Jugoslaviji. Ta posloval- nica pomeni kompletiranje ponudbe v slovenskem pro- storu, kar je bila tudi želja gospodarstva in družbenopo- litičnih organizacij v Celju. KOMPAS, ki je drugi največji licenčni partner HERTZA na svetu, takoj za Japonsko, ima v Jugoslaviji okoli 1800 avtomobilov, preko 100 tovornjakov ter nekaj camp prikolic in čolnov. HERTZ ima okoli 320 tisoč avtomobilov in preko 3000 poslovalnic širom po svetu, to pomeni, da si vsaki dve sekundi nekdo sposodi njihov avtomobil. TURNI SHUK S ŠHtONONJA DO UBOJ Člani TVD Partizan Liboje se dobro pripravljajo na organizacijo III. TURNEGA SMUKA iz Šmohorja do Liboj v dolžini 7600 metrov! Imajo pokrovitelja: to je KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE! Imajo organi- zacijsko shemo tekmovanja: nastopajo lahko vsi sta- rejši od šestih let pa do veteranov, ko eni in drugi zdržijo na smučeh na zahtevni progi! Tekmovalci oz. sodelujoči bodo razdeljeni v sta- rostne kategorije, katere pripravlja organizator! Mladi od šestega do štirinajstega leta starosti se naj prijavijo v čajnici pri smučišču v Libojah na dan tek- movanja od 10. do, 11. ure, vsi ostali (starejši od štiri- najst let!) pa v Planinski koči na Smohorju na isti dan med deseto in dvanajsto uro! Proga je dolga 7600 metrov, od tega je okoli 4000 metrov čistega spusta, medtem ko je ostali del proge »ravninski« z rahlimi vzponi. Za morebitne težave na progi pravijo domači organizatorji, daje oz. bo poskrb- ljeno. Po končanem tekmovanju bo zbor vseh sodelu- jočih in razdelitev priznanj. Vrli Libojčani vabijo na III. TURNI SMUK iz Šmo- horja do Liboj vse ljubitelje smučanja - od tistih na smučeh do onih v čevljih, ki bodo samo spremljevalci in gledalci! IN CE NE BO V SOBOTO, 23. januarja 1982 dovolj snega? Potem bo III. turni smuk iz Smohorja do Liboj tisto naslednjo soboto, ko bo sneg! O tem pa boste pravoča- sno obveščeni! Tako je sporočil prizadevni odbor za izvedbo III. turnega smuka Šmohor-Liboje, ki se imenuje: TVD PARTIZAN LIBOJE VPISOVANJE OBRESTI To ste ugotovili že sami. V enotah Ljubljanske banke Splošne banke Ce- lje so pričeli z vpisovanjem obresti v hranilne knjižice že prvi delovni dan po novem letu, torej že 4. januarja. Hitro. Bili ste presenečeni. Prijetno presenečeni. In še nekaj: pripis obresti ni bilo treba posebej naročiti. To so opravili delavci, oziroma delavke pri okencih enot Ljubljanske banke Splošne banke Celje kar sami. V enotah, ki Imajo ter- minale, je to delo potekalo in še vedno teče avtomatično, v ostalih pa to opravljajo »ročno«, kot temu pravijo. Terminali so v vseh ekspoziturah celjske temeljne banke Ljubljanske banke, torej v ekspozitgri v Vodnikovi ulici v Celju in v Celjski mestni hranil- nici, zatem v Šentjurju, Šmarju pri Jel- šah, Rogaški Slatini, Slovenskih Konji- cah, Laškem in Žalcu. Terminale pa imajo tudi nekatare agencije, kot na Otoku v Celju, Šempeter, Prebold in Polzela. Vse te enote Ljubljanske banke Splošne banke Celje so torej neposre- dno povezane z glavnim računalnikom v Ljubljani. Zato so vsi podatki hitro na voljo in tudi pripis obresti za hranilne vloge, zbrane v 1981. letu, teče preko njih. Pomembno pa je vedeti še nasled- nje. Pripis obresti na glavnico prete- klega leta ni nujen takoj, prve dni ja- nuarja. Namreč pripis v hranilno knjiž- nico. Ta pripis je avtomatično zabele- žen že od 1. januarja novega leta dalje. To tudi pomeni, da vsakemu lastniku hranilne knjižice tečejo nove obresti. na novo glavnico, ki jo sestavljata sta- ra iz prejšnjega leta in obresti za minu- lo obdobje, že od prvega dne novega leta. Zato vpisovanje obresti časovno ni omejeno. Ne glede na to, kdaj pride- te v katero koli enoto Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje, velja že nova glavnica, četudi obresti iz prejšnjega leta še nimate vpisanih v hranilno knji- žico. Na kratko: nič ne izgubite, če vpišete obresti za minulo leto tudi ob koncu novega leta ali še pozneje. Za to skrbi banka! Ljubljanska banka Splošna banka Celje pa je minule dni pričela pismeno obveščati o obrestih tudi občane, ki imajo shranjene v bančnih enotah svo- je devize. Seveda, dobijo ta sporočila, pismena po pošti, samo tisti, ki so se tako dogovorili z banko. Drugi pa mo- rajo sami priti v bančno enoto, kjer jim bodo prav tako pripisali obresti na vlo- žena devizna sredstva. In še nekaj.. Sicer pa gre za novost. Tudi lastniki žiro računov so letos do- bili prva sporočila o obrestih na njiho- va sredstva, ki jih imajo na žiro raču- nih. Ljubljanska banka Splošna banka Celje namreč od 1. julija lanskega leta z enako stopnjo kot hranilne vloge na vpogled obrestuje tudi sredstva na žiro računih. Tudi zanje velja 7,5% letna obrestna stopnja! Ta sporočila so pi- smena in po pošti za tiste, ki so se v banki dogovorili, da jim izpiske do- stavljajo po pošti, vsi drugi pa bodo dobili ta sporočila pri okencih Ljub- ljanske banke Splošne banke Celje, seveda tam, kjer imajo odprte svoje žiro račune. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ Moi^ipiščao KAKO SMO DOČAKALI LETO 1982 - Novo leto sem čakal do- ma in ob gledanju TV premiš- ljeval tudi o dekletu, ki sem jo spoznal pred nekaj dnevi. - Stel sem sekunde in ča- kal na tisto najprijetnejše... - Pričakala sem ga ob dol- gočasnem TV programu. Ob zadnji sekundi lanskega leta sem še pomislila nanj... - Bila sem pri sosedi. - Enostavno prespala sem. - S sestrično sva gledali do onemoglosti. Ob polnoči sem pomislila na skrite želje in si zaželela, da bi se mi izpolnile. - Poslušal sem glasbo in je- del narezke. - Pričakala sem ob TV in v pričakovanju, da bo prišel. - Z očkom sva igrala karte. - Ker na TV ni bilo nič za- nimivega, sem samo jokala in mislila nanj. Želela sem si sre- čanja ... - Pred TV sem bila do pol- noči, nato sem šla k prijatelji- ci voščit z željo, da bi videla tudi svojo novo simpatijo. - Doma sem bila. Ob pol- noči me je spreletel nekakšen nemiren občutek. - Ob 11. uri sem na kavču zaspala in tako prespala naj- lepši trenutek. Ko sem se ob 1. uri zbudila, sem jezna odšla v svojo posteljo in spala na- prej. - Doma sem bil s staro ma- mo in ji zaželel vse lepo. - S prijatelji in prijateljica- mi smo se veselili ob plesu in čas je minil, da smo se komaj zavedali, da je že leto 1982. Voščili smo si in bili še boljše volje. - Ob TV programu, ki mi je bil dolgočasen, sploh nisem točno vedela, ali je že leto 1982 ali ne. - Z bratom sva bila sama in veliko sem dremala. - Nazdravila sem s pene- čim vinom. - Doma smo plesali in se zabavali. Kmalu pa je prišlo novo leto in takoj z njim že nove želje. Učenci 8. a in 8. b OS Bratov Juhart Šempeter v Sav. dolini Z DELOVNIMI AKCIJAMI DO DENARJA Na na?i šoli je 199 učencev. 2e drugo leto zbiramo papir in steklenice. Lani smo zbrali 6200 kg papirja in 4200 stekle- nic. Največ papirja so zbrali učenci od 6. do 8. razreda. Denar, ki smo ga dobili, smo vložili v šolsko banko, na kartico naše razredne skup- nosti. Nabralo se ga je že pre- cej, porabili pa ga bomo za končni izlet. Vključili pa se bomo tudi v druge akcije, kot npr. sajenje smrečic, zibranje starega žele- za in očiščevalne akcije. Tako si bomo zaslužili pre- cej denarja, ki nam bo ob kon- cu leta še kako koristil. CVETA DVORSAK, 7. r. OS Lesično NA NAŠEM DVORIŠČU Naše dvorišče je malo. Tla- kovano je s ploščicami. Na sredini je greda cvetlic. Tudi okrog je vse polno vrtnic in tudi drugih rož, ki poleti lepo cvetijo. Čeprav je dvorišče malo, je še vedno nekaj pro- stora za moje igre. DUŠAN SPILE 2. b., OS Zreče TO SEM JAZ To sem jaz, Suzana Adam, hodim v 2. b. razred. V šolo rada hodim, najraje imam ma- tematiko. Ne jem rada, zato sem suha. Rada hodim k pev- skim vajam, tam se učimo pe- smice. Moji najboljši prijate- ljici sta Petra in Gordana. ADAM SUZANA 2. b., OS Zreče V OLIMJU Zadnjo sredo v starem letu sva se s stricem peljala k znancem v Olimje pri Podče- trku. Ogledala sva si kmetijo in potem še samostan Pavlin- cev iz leta 1550, v katerem je najstarejša lekarna v Evropi. Bila sva tudi v cerkvi, ki je bila dozidana pozneje, ampak je po potresu vsa razpokana. Stric je igral na orgle, in tudi jaz sem igral. Domov grede sva večerjala v Šentjurju in prišla zadovoljna zvečer do- mov. MARKO STOLFA, 4.a Prva osnovna šola, Celje ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA V Zrečah smo bili malo manj uspešni, ker organizaci- ja RK vsak drugi mesec pobi- ra odpadni papir. Odpadni pa- pir so zbirali učenci nižje stopnje in 8. a razred. To je 281 učencev. Zbrali smo 2007 kg papirja. Na celi šoli pa je 544 učencev. MILENA 0R02, 4.a OS Boris Vinter, Zreče MAMICA JE PRAZNOVALA ROJSTNI DAN v nedeljo je bila moja ma- mica stara 29 let. Mamici sem za rojstni dan kupila holahop- ke ter šopek nageljnov. Misli- la sem, da ji bom kupila copa- te, a jih niso imeli, prav jezna sem odšla domov. Darila je bi- la mamica zelo vesela, kajti mamica je skromna. Mami sem v soboto pospravila, v ne- deljo pa sem ji pomagala pri delu. MOJCA VREČKO, 4. a OS Primoža Trubarja, Laško DOBILA SEM PAPIGO 2e dolgo sem si želela kakš- no sobno žival. Najprej sem si želela morskega prašička. Ma- mica je govorila: »Morskega prašička ne boš dobila in pi- ka. To je podgana in ne bomo ga imeli v stanovanju!« Kljub mnogim željam in solzam ma- mica ni popustila. Druga želja je bil pes. Za psa mamica ni trdila, da je grd, a govorila je, da ga ne bom vodila na spre- hode in da pes ni za v stanova- nje. Nekega dne pa je mamica prišla domov z dobro vestjo: »Pri nekem učencu prodajajo papigo.« Silila sem v njo in je na koncu le privolila. Cez ne- kaj dni sem dobila vse potreb- no: kletko, hrano, dodatek in knjigo o papigah. Začela sem brati in se pri tem' tudi nekaj naučila. Malo mi je povedala tudi Anka, ki ima papigo že osem let. Komaj sem čakala torka. To je bil domenjeni dan, ko naj bi dobila papigo. In res. Z mamico sva se odpe- ljali na Otok. Tam sva poiskali stanovanjski blok in pozvoni- li. Od veselja so mi ufta segala do ušes. Komaj sem čakala, da vidim papigo. Porajala so se mi nekatera vprašanja: Kakšna je? Kako ji je ime? Moja vprašanja in misli je pre- kinila gospa, ki je pravkar pri- nesla ptico. »Ime ji je Dola,« je začela. »Dola«, sem ponovi- la. Ime mi nekako ni šlo iz ust. A sem se ga že navadila. Spis pišem in ob tem mi Dola pridno skače po zvezku. Mislim, da se bo moja prva žival dobro počutila v svojem še skoraj novem domu. Ksenija Ulaga, 6. b. SOS »Fran Roš«, Celje MOJ DELOVNI DAN Zjutraj vstanem, se umijem in zajtrkujem. Nato pomijem posodo in pometem kuhinjo. Ko vse pospravim, se učim in delam nalogo. Po končanem delu poslušam radio in ple- tem. Kadar imam krožek, mo- ram v šolo že ob enajstih. Oglasim se še pri mamici v službi. Nato grem v šolo. Po končanem pouku grem do- mov, kjer me že čaka kosilo. Po kosilu pišem domačo nalo- go. Nato gledam otroški pro- gram. Po risanki večerjam, se umijem in grem spat. TATJANA ZALOKAR, 2. b. OS Vitanje NOVOLETNO PRESENEČENJE Vsako leto ob silvestrovem nas v šoli preseneti dedek Mraz z vedno novimi darili. Tudi letos nas je obiskal. Bili smo ga veseli kot vedno. A še bolj veseli smo bili sladkih mandarin iz Brionov. Zelo smo bili počaščeni s tem dari- lom, saj je bila prav naša šola izbrana. V tem letnem času v trgovinah sploh ni veliko sa- dja in tudi zaradi stabilizacije ni južnega sadja kot so poma- ranče, banane in ananas. Vsem se nekako toži po ti- stem posebnem okusu, zato smo se mandarin zelo razve- selili. Zahvaljujemo se za to lepo darilo, ki ga ne bomo po- zabili, saj nam je res šlo v slast. MIHAELA GREGORC, 8. r. OS Frankolovo IZLET V BEOGRAD Generalturist Ljubljana je organiziral izlet v Beograd. Tudi gostinsko podjetje Savi- nja je prijavila svoje delavce za ta izlet. V tem podjetju je zaposlena moja mama in z njo sem odpotoval tudi jaz. Ob 16. uri smo se odpeljali z avtobusom iz Celja na Brnik. Približno uro smo čakali na avion. Stopili smo najprej na letališko stezo, nato pa v avion. Leteli smo približno 45 minut na višini 9500 metrov. Na avionu so nam postregli s pijačo. Vzeli smo svoje poto- valke in se odpeljali v mesto. Nastanili smo se v hotelu Sla- vija. Hotel Savija je visok in ima več kot 1000 sob. Pove- čerjali smo in odšli spat. Zjutraj okoli osme ure smo obiskali Kalemegdan. To je ogromna trdnjava, ki so jo Srbi zgradili za obrambo pred Turki. Sli smo celo 20 metrov pod gladino Donave, v Rim- ski vodnjak. Potem smo odšli na Dedi- nje, kjer je grob tovariša Tita in muzej 25. maj. Ko sem sto- pil v hišo cvetja, sem najprej zagledal množico raznovrst- nih rož. Na sredini so se na kvadru iz belega marmorja svetile zlate črke: TITO 1892-1980. Zazdelo se mi je skromno in lepo. Tudi straža v sinjemodrih uniformah se mi je zazdela veličastna. Kma- lu smo zapustili mavzolej in si ogledali muzej 25. maj. Tam smo videli vsa darila, ki jih je tovariš Tito dobil od naših dr- žavljanov, predmete, ki jih je dobil od tujih predstavnikov in predsednikov. Videl sem tudi veliko slik in štafetnih palic. Od tam smo se z avto- busom odpeljali na hrib Ava- lo, kjer smo obiskali grob nez- nanega junaka. Potem smo obiskali televizijski stolp, vi- sok okoli 120 metrov. Na našo žalost je bilo dvigalo pokvar- jeno, zato nismo mogli na vrh. Obiskali smo stadion Crvene zvezde. Ko smo se vrnili v ho- tel, smo nekaj pojedli. Potem smo imeli prosti čas. Naslednje jutro smo si ogle- dali mesto. Najbolj sem se za- čudil, ko sem zagledal veliko zgradbo, ki ji rečejo Beograj- čanka. Bil sem tudi na nje- nem vrhu. Od tam je lep raz- gled na ves Beograd. Potem smo odšli nazaj v hotel. Ob 20. uri smo imeli odhod izpred hotela Slavija. Na letališču Surčin nas je pospremil glav- ni vodič. Slovo od Beograda nam je deloma skvaril dež. Ta izlet je name napravil globok vtis. Upam, da bom še kdaj obiskal naše glavno me- sto. BOJAN PETRIC, 7. d OS Primož Trubar, Laško V KUMROVCU v petek zjutraj smo se od- peljali v Kumrovec. Voziti se je bilo prijetno, ker je pihljal rahel vetrič. Med vožnjo sem opazovala polja. Ko smo pri- speli v Kumrovec, smo šli gle- dat Titovo rojstno hišo. Na spominski plošči je pisalo: Ovde se rodio maršal Tito. V hiši je bilo veliko stvari, ki jih nisem poznala. Vpisala sem se tudi v knjigo obiskovalcev. Zelo sem bila srečna, da sem videla Titovo rojstno hišo. KARMEN SMALC, 4. b. OS Dušana Jereba, SI. Konjice ZIMA Vsi otroci smo že komaj ča- kali, da je zapadel beli sneg. Na beli poljani se sedaj lahko smučamo, sankamo in dela- mo sneženega moža. Naredili smo si tudi stezo za drsanje. Na strehah so se že naredile velike ledene sveče. Sedaj, ko je zima ptičke in divje živali v gozdu zebe in nimajo hrane. Ptičkam nastavimo v krmilni- ce pogače in drobtinice. Tudi lovci napolnijo krmišča v gozdu. IGOR KUSTER, 3. a. COS Zreče NOVO LETO Srečno novo leto vam želimo silvestrovega se skupaj veselimo, že zdaj o februarju govorimo. Ravno zdaj je čas snega, čas veselja našega, pobelil kmetu je vsa polja vse do našega morja. Ena, dve, tri se smučar veseli, ko reče smučar, da je prima, takoj dedek se za to zanima. Črna vrana sredi dneva prav žalostno na glas prepeva in smili se nam do srca, ker ne vidi modrega neba. Narave take pač je vrana misli, ima vse zarana, v resnici pa je vrana lena kot mačka, ki ji nagaja štrena. Oh, zdaj ko sneg je ...to je raj, če ti všeč ni, kar priznaj. Imam pa raje če mi lažeš tako veselje snega mi izkažeš. DEJAN URANKAR, 7. a OS Bratov Juhart, Šempeter v Sav. dolini ZLATARNE - CELJE Delovna skupnost skupnih služb komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge FAKTURIST Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje - da imajo ekonomsko srednjo šolo - da imajo vsaj 1 leto delovnih izkušenj pri opravlja- nju sorodnih ali enakih del - za sklenitev delovnega razmerja je trimesečno po- skusno delo. Prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne skupnosti skup- nih služb Zlatarne-Celje, 63000 Celje, Kersnikova 19, 15 dni po objavi. SLOVENIJALES LIK »SAVINJA« CELJE o. sol. o.. Mariborska 116, Celje Komisija za delovna razmerja TOZD Pohištvo Šempeter objavlja oglas prostih del in nalog VOŽNJE Z VILIČARJEM (dva delavca) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za opravlja- nje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - opravljen izpit za voznika viličarja - 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Kandidati naj svoje pismene prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev, ki so določeni s tem oglasom, poš- ljejo v petnajstih dneh po objavi oglasa na naslov: DO LIK »Savinja« Celje, Mariborska 116, oziroma se lah- ko osebno zglasijo v TOZD Pohištvo Šempeter. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30. dneh po končanem zbiranju ponudb. Gorenje - GLIN Lesna industrija n. sol. o. Nazarje TOZD STAVBNO POHIŠTVO Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi.pooblastili in odgovor- nostmi: pomočnik vodje TOZD STAVBNO POHIŠTVO Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev iz- polnjevati še naslednje pogoje: - da ima najmanj srednješolsko izobrazbo lesarske ali gozdarske smeri in 5 let delovnih izkušenj - da je moralno-politično neoporečen Mandatna doba traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih po- gojev pošljejo kandidati v roku 15 dni od objave tega razpisa splošno-kadrovskemu sektorju DO Gorenje GLIN Nazarje z oznako »Za razpisno komisijo TOZD Stavbno pohištvo.« Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od poteka razpisnega roka. ZBOR DELAVCEV DELAVSKE UNIVERZE CELJE RAZPISUJE v skladu z določili statuta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE Kandidati za razpisana dela in naloge morajo poleg splošnih z zakonom določenih in v družbenem dogo- voru o kadrovski politiki sprejetih pogojev, izpolnje- vati še naslednje: - da imajo višjo ali visoko izobrazbo - da imajo vsaj pet let delovnih izkušenj - da imajo sposobnost organiziranja in vodenja izo- braževanja odraslih - da imajo moralno politične kvalitete in da pri svo- jem delu uveljavljajo načela samoupravljanja - morajo podati predlog o načinu realizacije razvoja načrta DU in opredeliti svojo vlogo v njem. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v zaprtih ovojnicah v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DELAVSKA UNIVERZA CELJE, Cankarjeva 1, 6300C Celje - za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva ko bo potekel razpisni rok. št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 18 PETNAJSTO POGLAVJE Cez navadno mero užito vino in dolgo bedenje je mla- dega našega prijatelja tako uspanjilo, da se je stoprv prebu- dil, ko je bil že velik dan. Zofa je bila prazna. Doktor Zober je bil menda tiho vstal in odšel. Lisec se odpravi na svoje delo v gozd. Drugi dan gre v vas in išče Zobra, a reko mu, da je starec v jutro svojo puško in torbo vzel in na lov šel ter da ga ob takem navadno ni pred nočjo domov. Zvečer je čakal, da se mu morda zopet oglasi, a ni ga bilo. Isto tako več večerov ne. Ker je mladi inženir poznal posebno skrb svoje hiše gospodarice za njeno hčer, da ne bi v društvo prišla, name- njen je bil ogibati se nje in vseh v gradu, čeprav bode to težko. Zdelo se mu je da so mu stanovanje nalašč zaradi tega tako odkazali na severni strani, kjer je imel celo pose- ben izhod. Ali vabile so ga ženske same na skupno večerjo. Čudil se je temu, a ker je poznal Senčaričin argument, da se v Pražanku mora vse brez ugovora storiti, kar gospa hoče, šel je v družino. Pri večerji je gospa graščakinja po svoji navadi molčala. Govorila je pa tem več »teta«. Kadar je bil Lisec nekoliko bolj domač, videl je, da je tudi gospica Lina premagala dekliško bojazljivost in bila jako veselega temperamenta, to seve, kadar so bili sami, t. j., kadar je stara gospa prej vstala in spat odšla. Ali je mogoče, da bi mlad človek sedel nasproti lepega, 'tistega, nedolžno deviškega obrazka in ga ne pogledoval občudujoč krasne linije in forme, katere je risala sama božja roka, največja umetelnica. Lisec je tako sedeval. Od početka iz gori omenjenih vzrokov on niti ni rad začel hoditi k tej skupni večerji in se izgovarjal ali ostajal v vasi, kadar je mogel. Videlo se mu je, da je to gospenje vabilo nasledek Zobrove neistine: da je njegov nečak in zaročeni Zoprna mu je bila laž. Da se ji tu ni upiral, bil mu je samozagovor' bolezensko stanje gospe in smešnost njene fiksne ideje in - Lina. In ko bi mati tudi ne bila blazna, nego trezno sodeča žena, ki ve, zakaj ne pusti v moško druščino hčere - nanj to vendar ne bi šlo! Saj je on pošten človek! Mož, ki dolžnost in čast pozna! Ona pak, deklica, da, ona je bila tako čista, da sije noben človek ne bi upal ni poljubiti, boječ se, da otrese cvetni prah poezije teh ustnic. In tako je kmalu prišlo, da se je Lisec ves dan že veselil na večer in po jedi je obsedal rad dalje, nego je bilo treba, tako da je sicer zgovorna Senčarica večkrat naveličala se čakati, kdaj bode gospod gost vzdignil se, in je ona prva vstala. Ob četrtkih se je vozila gospa v farno cerkev k maši kakor v nedeljo. Dve uri je ni bilo tačas nazaj. Baš ob tem času je zalivala mlada gospica svoje cvetlice v gredo na južni strani gradu. Dasi tam ni bil bližnji pot, hodil je ipak Lisec tam mimo, menda slučajno, in govoril preko nizkega plota z njo. Ob tistih dnevih so se tudi cvetlice zalivale vselej vsaj dobro četrt ure dalje nego ob navadnih dneh, včasi pa še več. In jutranje sonce je posebno ljubko osvetljevalo lice pod belim slamnikom gospice Line. Nekdaj je imel on velik račun delati. Zmotil se je in iskal napake, a bil je tako razmišljen, da je ni mogel najti. Igraje se začne risati glavo, in, ko je bila gotovo, imel je portret, prav dobro s svinčnikom dovršen - Lino. Zakaj baš njo? Ustrašil se je zdajci sam pred seboj in papir je raztral. Zakaj se mu njena podoba v misel sili? Kri mu od srca v glavo udari. To ne sme biti! Kako je uil v tej hiši? Vstane in hodi gor in dol po sobi. Razmišlja, a nazadnje strese z glavo in se zopet usede, češ ne bodimo smešni. Volja, volja! Drugi dan je bil slučajno zopet četrtek; on gre mimo grede, pozdravi gospico in, misleč na včerajšnji sklep: vo- lja! - hoče dalje iti. Ona ga pokliče - in zopet je slonel na plotu in govoril je ž njo prijetne, dasi neznatne reči, dolgo. Ni bilo prav, da ga je klicala. Ko je šel proč, bilo mu je tesno pri srcu, kakor da bi bil nekaj storil, kar ni prav, tesno, a tudi nekako veselje je bilo v tej tesnobi: neugoden čut, katerega se pa znebiti ni želel. Lisec je sedaj, to se razume, tudi natanko poznal razmere v gradu. Mlada hči Karlina je bila na Pražanku zrasla. Njena učiteljica je bila po očetovi smrti - kakor spredaj že enkrat omenjeno - samo gospodična Senčarjeva. Prej je bila v otroški šoli v mestu. Kar je dorasla nekoliko, bila je v mestu samo dvakrat za en dan po opravkih - kakor že drugje povedano. Vso drugo vzrejo je imela le Senčarici zahvaliti. Vnajbližnji soseščini ni bilo dosti omikanih ljudi, in odkar je bila pražanska gospa na glasu, da je mnogokrat duševno bolna, ni prišel čistno nihče v vizite. Kakor da bi se bili ljudje bali. Tudi Langman prej v okolici ni bil nikdar priljubljen. Tako je bila Lina sama zrasla in zaradi tega je bila v mnogem oziru naravnejša in drugačna nego druge deklice. Tuja ji je bila vsa umetelnost, skrivati svoje misli in svoje srce. Zato v svoji naivnosti niti ni znala skrivati, da jo občenje z mladim inženirjem zanima. Lisec je moral tudi zapaziti njeno nagnjenje do njega, ker kmalu mu je zaupala svoje male skrivnosti in govorila z njim kakor otrok z otrokom, kakor da bi bila od mladega skupaj. On pak, ne da bi bil pomislil resnih nasledkov takega čuta, menil je, da je to sestrsko sočutje, prijateljstvo, in veselilo ga je srčno, saj je zavest, da nas kdo rad ima, tako prijeten čut in dober človek je hvaležen za vsako ljubezen. Spremenila se je bila - glejte čuda! - pak stara gospo- dična Senčarjeva Liscu nasproti. Ona ni več toliko in ne več tako zaupno govorila ž njim kakor nekdaj. Lisec je to pripisoval slučaju, da je nekoliko občeval z doktorjem Zobrom, kar starki ni bilo po volji. _ »Kako dolgo ostanete še pri nas?« vprašala ga je ob neki priliki jako mrzlo. In ko ji Lisec pravi, da bode vse njegovo delo prav kmalu dovršeno, molči ona, niti ene besede obžalovanja zaradi njega odhoda ni imela. ŠESTNAJSTO POGLAVJE Lepega jutra pride v grad do kolena bosonogi desetletni sinko Šolarjev, in ker ni bilo nikogar pred gradom, na pragu pak je silni Sultan dremaje leno namežikoval, ob- stane na oglu, potiplje z eno roko za lase, drugo v hlačni žep dene in strah ga je, ker »naprej ne ve, nazaj ne sme«. Že je na tem, da bi i h tet i začel, kajti solze se že nabirajo v velikih očeh na debelem licu pod lasatim čelom, ko priskače iz veže gospica Lina in, spoznavši dečka, veselo vpraša: »Kaj bi rad, Janezek? Pojdi no sem, ne boj se!« 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ NM KRATKO PIONIRSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO V ŽALCU Pod pokroviteljstvom Druš- tva prijateljev mladine so v Žalcu pripravili občinsko ekip- no prvenstvo za osnovne šole v šahu. Med st. pionirji je zmagal Žalec pred Petrovčami in Griža- mi, med ml. pionirji Žalec pred Grižami in Petrovčami, med st. pionirkami Griže pred Žalcem in Preboldom ter med ml. pio- nirkami Galicija pred Šempe- trom in Gotovljami. Tekmova- nje je odlično organiziral Ša- hovski klub Žalec. Vsi najboljši bodo nastopili na območnem prvenstvu. Po končanem tek- movanju ^ mojstrski kandidat Franci Brinovec odigral z naj- boljšimi simultanko na 15 de- skah. Zmagal je štirinajstkrat ter oddal dva remija Suzani Urisek iz OS Griže in Marjanu Marinšku iz OŠ Petrovče. FB IZVRSTNI OJSTREŽ V Slovenski Bistrici je bil tra- dicionalni hitropotezni turnir na katerem so sodelovali šahisti 19 klubov. Med njimi tudi šahisti Celja, ki so osvojili z 52 in pol točkami tretje mesto. V celjski ekipi so igrali Ojstrcž, ki je na četrti plošči osvojil 15 točk, Mikec pa je zbral 14 točk na tretji plošči. Igrala sta še Stud in Bervar. NASTOP PIONIRJEV Osnovna šola I. celjske čete ima daleč najboljše šahiste in ša- histkinje med pionirji. Na občin- skem prvenstvu je namreč med pionirji nastopilo osem ekip, med pionirkami pa štiri! Vojnik je sicer pri pionirjih ugrozil vode- či položaj OS I. celjske čete, toda pri pionirkah je bila ekipa te ^ole daleč najmočnejša. Končni vrstni red občinskega prvenstva: Pionirji: I. celjska četa 18,5, Vojnik 18, Veljko Vlahovič in I. OŠ 16 in pol. Store 15, IKE 14, Ivanka Uranjek 7,5 in Polule 6 točk. Pionirke: OS I. celjske čete 12, Store 5, Hudinja 4 in Vojnik 3 točke. J. K. OB RUDARSKO SVETILKO v Hrastniku je bilo jubilejno, 20. tekmovanje z zračno puško za trofejo »Rudarska svetilka«. Zmagali so strelci Postojne pred Hrastnikom, Celjem, Kovinar jem - Store in ostalimi. Nastopilo je 10 slovenskih ekip, ki v tej dis- ciplini »igrajo« glavno vlogo. V celjski ekipi so nastopili: Jože Jeram 357, Marjan Dobovičnik 360, Mladen Petrovič 360 in Tone Jager 365 krogov, ki se je s tem rezultatom uvrstil med posamez- niki na 6. mesto. V ekipi Kovinar - Store pa so nastopili: Vili Deč- man 355, Ivan Kočevar 362, Jože Cesnik 362, in Fric Rezar 363 kro- gov. OBČINSKA LIGA V II. kolu občinske lige z zrač- no puško je v I. ligi med ekipami nekoliko presenetljivo zmagala SD »Kovinar« - Store. Med posa- mezniki je s precejšno prednost- jo zmagala Alenka Jager s 369 krogi. V II. ligi je bila najboljša SD »Franc Steklič« - Skofja vas in med posamezniki njihov član Željko Lamut. V III. ligi je prijet- no presenetila z zmago Natalija Strašek, ekipno pa je zmagala II. ekipa Kovinarja. Po dveh kolih vodi v I. ligi »Celje«, med posa- mezniki pa Alenka Jager. V II. ligi zanesljivo hiti k končni zma- gi naproti »Franc Steklič«, med posamezniki pa član te ekipe Željko Lamut. V III. ligi je vod- stvo prevzela druga ekipa »Kovi- narja«, med posamezniki pa Raf- ko Gorenšek iz »Metke«. TONE JAGER AMADEUS POROČA Saj navsezadnje točko- vanje stanovanj ni tako slaba zadeva, le njegov smisel bi bilo treba nuj- no spremeniti. Namesto kvadratnih metrov in števila prostorov bi bilo dobro točkovati kako- vost opravljenih del gradbincev in njihovih kooperantov, pa po de- janski kakovosti oceniti stanovanja. Toda bojim se, da bi v tem primeru morala gradbena podjet- ja plačevati stanarino stanovalcem, da bi hote- li stanovati v takšnih izvedbenih »mojstrovi- nah«, kot jih danes pla- čujejo stanovalci s krep- kimi milijoni za kva- dratni meter! št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 DVA PORAZA Hokejisti na ledu Cin- karne so v kratkem času doživeli svoj šesti poraz v letošnjem prvenstvu. Zla- sti poraz proti Medvešča- ku je bil nekoliko nepri- čakovan, kajti vsi vemo, da letos Zagrebčani niso posebej močni. Toda tudi tokrat so Celjani vzeli sre- čanje v začetku nekoliko nelagodno, kar so izkori- stili domačini in povedli z 3:0. Kljub odlični igri v zadnji tretini pa Celjani niso uspeli spremeniti poraz v zmago. Dosegli so sicer dva zadetka preko Jana in Vrtovška in s tem tesen poraz 2:3(0:1, 0:2, 2:0). Sobotno gostovanje v Ljubljani proti Olimpiji ni obetalo mnogo. V ekipi Cinkarne zaradi poškod- be ni igral Felc, manjkala pa sta še Kerkoš in Mar- čec. Toda kljub temu so igralci celjskega moštva pokazali v dveh tretinah zelo dobro igro in si niso zaslužili tako visokega poraza. Zmagala je Olim- pija z rezultatom 3:8 (0:2, 1:1, 2:5). J. KUZMA TELESNA KULTURA V MOZIRSKI OBČINI 1981 LANI LEP NAPREDEK Poudarek na množičnosti - prisotna kvaliteta v mozirski občini so lani dali največ poudarka mno- žičnosti. To kažejo razne trim akcije in športne prire- ditve po krajevnih skupno- stih, ki jih lani ni bilo malo. Takole ocenjuje športno in rekreacijsko življenje v mo- zirski občini Rudi Zager (na sliki), predsednik skupščine TKS Mozirje: »Čeprav nismo v občini dosegli kakšnih posebnih vr- hunskih rezultatov pa me- nim, da smo dosegli določen napredek tako pri množično- sti kot pri kvaliteti. Prvič v zgodovini športa smo v naši občini dobili drugoligaša. To so mlade odbojkarice iz Ljubnega. Na pokalnem tek- movanju SRS so med člani- cami osvojile drugo mesto. Nogometaši Elkroja uspešno nastopajo v II. slovenski no- gometni ligi - vzhod. Glede množičnosti pa je treba poh- valiti delo v SSD v Gornjem Gradu, Lučah, Mozirju in Ljubnem. Pripravili so več kot 30 različnih tekmovanj. kjer je nastopilo več kot 2400 mladih. Pri množičnih akci- jah se dobro vključujejo tudi društva TVD Partizan, pla- ninci, strelske družine, (teh je deset s preko tisoč člani) in še bi lahko naštevali. Tudi taborniki so pripravili svoja tekmovanja s taborenjem. Aktivni so tudi mladi smu- čarji skakalci na Ljubnem. Za sezono 1981'82 se bodo udeležili kar 60 raznih tek- movanj po Sloveniji. Tudi na domači 65-meterski skakal- nici bodo pripravili več tek- movanj. Na novo ustanovljen ko- njeniški klub je lani dosegel lepe rezultate. Brez napak pa so pripravili republiško pr- venstvo v preskakovanju ovir. Glede objektov se ne moremo pohvaliti preveč. Res je, da imajo vse štiri cen- tralne osnovne šole pokrite objekte za športno dejav- nost, vendar pa nam manjka- jo še zunanji. Novih lani ni- smo gradili. Konec januarja bo skupščina TKS Mozirje na kateri bomo pregledali uspehe vseh športnih dru- štev in organizacij ter spreje- li program dela za letošnje leto. Tokrat bomo obravna- vali tudi financiranje telesne kulture. Financiranje bo vse- kakor temeljilo predvsem na množičnosti in financirali bomo takšen program, ki bo , dejansko vključeval največ ljudi.« TONE TAVČAR NA KRATKO črepan v kladovu v Kladovu so pripravili mo- čan šahovski brzoturnir, kjer je nastopilo več kot štirideset ša- histov iz domala vse Jugoslavi- je, med njimi tudi mojstrski kandidat Marjan Crepan iz Žal- ca, ki je v močni konkurenci osvojil solidno osmo do deseto mesto. skok pred štormanom Na klubskem prvenstvu S K Savinjčan v Šempetru je zmagal Stane Skok 6,5 točke pred Marti- nom Stormanom, 5,5 točke, Jože- tom Stormanom 4,5 točke itd. J02E GROBELNIK strelci v libojah Na avtomatskem strelišču v Libojah so izvedli II. kolo občin- ske lige v streljanju z zračno pu- ško. V II. kolu je zmagala ekipa SD Griže II. 1353 krogov pred SD Griže 1.1347, SD Šempeter I. 1335, SD Liboje L 1316, SD Pre- bold 1311 krogov itd. Po dveh kolih vodi SD Griže I. pred svo- jo drugo ekipo, Libojami, Šem- petrom, Preboldom itd. Najbolj- ši posamezniki II. kolo: 1. Franc Kotnik, SD Griže I, 360, 2. Pold- ka Zagoričnik, SD Šempeter, 356,3. Jože Turnšek, SD Griže II, 353, 4. Ivan Novak, Liboje, 349, 5. Ivan Uplaznik, Prebold, 344 krogov itd. Tretje kolo bo na sporedu v nedeljo na strelišču v Libojah. DRAGO GERSAK šentjur premagal zlatorog V zadnjem kolu prvega dela II. republiške lige vzhod so košar- karji Šentjurja doma premagali laški Zlatorog 83:69 (35:34). Strel- ci za Šentjur: Hernaus 4, Skor- janc 7, Bevc 5, Zalokar 8, Jug 17, Zorko 2, Prezelj 30 in Esih 10, za poražence pa je bil najuspešnejši Požin 24. Šentjur je na 7. mestu, v prvem kolu drugega dela pa bo igral v soboto ob 18. uri doma proti Pomurju. V 6. kolu slovenske kadetske lige vzhod pa je Šentjur doma izgubil z Elektro iz Šoštanja 88:100. Za Šentjur je dal Skor- janc 43, za Elektro pa Tomic 29 košev. DANILO RAZBORŠEK kadeti libele še brez poraza v 7. kolu republiške lige za kadete vzhod je Libela doma premagala trboveljskega Ru- darja 109:69 (61:26). Strelci za Libelo: Ulaga 2, Govc 20, Vrček 2, Polutnik 19, Hudina 2, Benči- na 6, Turk 26, Urbanija 23, Ra- doševič 2 in Martič 5. V zadnjem kolu prvega dela bodo kadeti Libele nastopili 14. februarja proti Elektri v Šoštanju. Vodijo Sami brez poraza! Včeraj so kadeti Libele kot re- publiški prvaki odpotovali na državno prvenstvo v Skopje, kjer bo nastopilo osem ekip. Tekmovanje bo trajalo do nede- Ije. RUDI JERIC celjanke klonile pred vodečim mengšem v predzadnjem kolu prvega dela SKL so košarkarice Libele na gostovanju v Mengšu klonile pred prvouvrščeno domačo eki- po, ki je tudi tokrat zaigrala izre- dno kvalitetno in s tem še potrdi- la upravičenost svojega visokega položaja na lestvici. Sicer so Ce- Ijanke poraz pričakovale, a jim je končni rezultat 89:51 dokazal, da bodo morale še veliko trenirati preden bo ženska košarka dose- gla raven slovenske kvalitete tu- di v starem športnem središču ob Savinji. Kljub poprečni igri Ce- Ijank velja pohvaliti Janžkovo in Hajdinjakovo, katerima je trener Subotič prvič v letošnji sezoni ponudil priložnost, da preizkusi- ta svoje košarkarske sposobno- sti. Poleg njiju, ki sta dosegli Janžek 9 in Hajdinjak 6 košev, so ekipo Libele še zastopale Koželj 14, Franko, Božič 6, Cerjak 16, Ferme in Cenčelj. JANA BOŽIC igralke cometa presenečajo v SKL za ženske so košarkari- ce konjiškega Cometa gostovale v Mariboru in zmagale 58:47, najboljši strelki za zmagovalno ekipo pa sta bili Pajenkova 19 in Celarjeva 18. Rogaška je doma premagala Jesenice 77:66, največ košev pa sta dali Cuješeva 26 in Kamen- škova 14. Na lestvici je naibolje uvršče- na ekipa Cometa, ki je tretja. Rogaška je četrta in Libela de- seta. Pari prihodnjega kola: »mali« derbi za vrh bo v Konji- cah med vodečim Mengšem in Cometom, Rogaška gostuje pri Senožečah, ki so sedme, Libela pa bo poskušala osvojiti nov par točk doma proti Novemu mestu, ki je deveto. TV vsi trije razočarali Končan je prvi del tekmovanja v SKL za moške, vse tri ekipe s celjskega območja pa so (razen delno novinca Kovinarja iz Stor) razočarale. Elektra iz Šoštanja je pristala na šestem mestu (5 zmag, 4 porazi, 10 točk). Kovinar iz Stor na sedmem in Comet iz Konjic na osmem mestu'(vsak po 4 zmage, pet porazov, 8 točk). V zadnjem kolu prvega dela je Co- met dom? izgubil z Branikom 88:71, derbi v Šoštanju pa je do- bila Elektra proti Kovinarju 86:78. Prihodnje kolo: Kovinar gostuje v Trbovljah proti Rudar- ju, Elektra igra doma proti Za- gorju, Comet pa proti Triglavu. TV ROKOMETNA TRADICIJA V Velenju je bilo republiško mladinsko rokometno prven- stvo Slovenije. Kot že mnogokrat do sedaj so tudi tokrat mladi igralci Aera pod vodstvom Franca Ramskuglerja osvojili naslov republiškega prvaka. Popolnoma z.asluženo v borbi z odličnimi mladimi igralci Slovana iz Ljubljane, In- lesa iz Ribnice, Izole ter Šoštanja. Kakor je bilo pričakovati je bil turnir izredno izenačen in ob koncu precej negotov. Mladi igralci Aera so ponovno pokazali svojo izredno igro in to zlasti v srečamih proti Slovanu in Izoli. Le v začetni, uvodni tekmi proti Šoštanju, še niso bili dovolj razigrani in so to srečanje odločili v svojo korist z minimalno zmago 10:9 (7:4). Vrhunec so pokazali proti Slovanu, kajti že rezultat 19:7 (11:3) pove, daje letošnji prvak mnogo boljši od lanskoletnega. Izola je prikazala dober rokomet, toda Celjani še boljšega in končni rezultat je bil v korist Aera 22:11 (9:8). Le v zadnji, četrti igri, so Celjani nekoliko popustili. V srečanju proti Inlesu so igrali le toliko, da so iztržili točko in rezultat 16:16 (9:8) jim je že zadostoval za končho zmago. Osvojili so prvo mesto, medtem ko je bila mlada in nadar- jena ekipa Šoštanja tretja. Za letošnjega republiškega pr- vaka pa so igrali: Lesjak, Guček, Filipčič, Regner, Bala, Medved, Manček, Seško, Kovačič, Doberšek, Ramšak in Kapitler. Rokometni klub Aero in Zavod Golovec pa sta pri Roko- metni zvezi Jugoslavije vložila kandidaturo za organizacijo državnega prvenstva, ki naj bi bilo v Celju od 28. do 30. januarja! To bo že sedmo državno prvenstvo. Na vseh šestih so Celjani sodelovali. Leta 1976 so bili na Reki drugi, 1977 v Celju prvi, 1978 v Beogradu drugi, 1979 v Ajdovščini prvi, 1980 v Prilepu prvi in 1981 v Skopju drugi. Torej trikrat so Celjani bili državni prvaki in trikrat drugi. J. KUZMA CELJE, LAŠKO, LJUBLJANA To so kraji, kjer so naši na- grajenci ŠAHOVSKE NA- GRADNE IGRE za kupon številka 24. Ko smo med več kot sto prispelimi kuponi iz- žrebali tri srečneže, je bil navzoč tudi direktor Kopi- tarne iz Sevnice JOŽE ŠTI- MEC. On je opravil žreb in trije bodo dobili iz sevniške Kopitarne njihove izdelke. To so: 1. nagrada: IVAN REPAR, Košnica 29;d, Celje, 63000, 2. nagrada: VESNA KAV- ZER, Aškerčev trg 4, Laško, 63270 in 3. nagrada: ANDREJ PIN- TER, Tesarska 4, Ljubljana, 61000. Jože Štimec je ob obisku v uredništvu NT - RC sprego- voril tudi o dosežkih, proble- mih in načrtih delovne orga- nizacije Kopitarna, največ pogovora pa je namenil na- daljnjemu razvoju športa v Sevnici. Združeno delo zdru- žuje sredstva tudi za telesno kulturo, vse skupaj pa Se je zataknilo koncem leta 1979, ko je najprej propadel kra- jevni samoprispevek (ki naj bi dal del sredstev tudi za telesno kulturo) pa še skupni težavni pogoji so nastali in so bile večje gradnje novih objektov ustavljene. Tako je vprašanje, kdaj bo Sevnica dobila večnamensko halo z zunanjimi športnimi objekti! Menda se jim bo posrečilo od vsega velikega načrta iz- peljati samo to, da bodo še letos začeli z gradnjo odprte- ga bazena olimpijskih di- menzij, v katerem naj bi bila ogrevana voda iz Kopitarne. T. VRABL PREJELI SMO ODGOVOR NA PISMO ŠAHISTOV ŽELEZARNE, KI JE BILO OBJAVLJENO V NOVEM TEDNIKU 7. JANUARJA 1982 ZTKO Celje, strokovni svet za športno rekreacijo, kot organizator sindikalnih športnih iger v šahu za leto 1981, daje odgovor na posamezna nejasna vprašanja, ki so bila izpostavljena v omenjenem pismu: 1. Na osnovi rezultatov in protesta ekipe Emo je bila v dopisu 208/81 objavljena končna lestvica I. lige v šahu - jesenski del. V tej lestvici ima ekipa Železarne res samo 14 točk. Pri ponovnem pregledu je bilo ugo- tovljeno, da je pri prepisu rezultatov bilo pomotoma objavljeno končno število točk. Pri ekipi Železarne je pravilno končno število 17 točk. Ta sprememba bo dostavljena v vednost vsem sodelujočim ekipam I. lige. (V medsebojnem srečanju Železarne in Cinkarne je zmagala ekipa Železarne z 2,5:1,5, zato je tudi bolje uvrščena)! 2. V pravilniku SŠI v 5. členu piše (citiram): na tekmovanjih lahko nastopijo člani DO, ki v razpisani panogi ne nastopajo za ekipe, ki tekmujejo v višjem tekmovanju od občinskega. Za DO ne morejo nastopiti praktikanti, štipendisti in začasno zaposleni hono- rarci! i 3. Po pravilniku ŠZJ je potrebno pred pričetkom posameznega dvoboja igralce v zapisnik prijaviti po jakosti za posamezne deske. V tem primeru, ko je igral štipendist (ni imel pravice nastopa) na drugi deski, bi morali vsi igralci od 2. do 4. deske dvoboje izgubiti s kontumacom in ne samo igra- lec na 2. deski. Vendar po pravilniku sindikalnih šport- nih iger ekipa, ki krši omenjeni pravilnik izgubi vse dvoboje z najvišjim možnim rezultatom na katerih je nastopil igralec, ki nima pravice nastopa po pravilniku SŠI. Po pravilniku SŠI točka 7: protest je možno vložiti samo na pravico nastopa posameznih tekmovalcev. Protest se vloži na ZTKO samo v pismeni obliki. Po pravilniku je ekipa Železarne imela možnost vlo- žiti protest, vendar tega ni izkoristila, temveč je iskala potrditev njihovih zahtev preko odprtega pisma v No- vem tedniku. Protest na pravico nastopa posameznega igralca lahko vloži vsaka ekipa, ki sodeluje v razpisani panogi! 4. V zvezi sodnika, ki je vodil tekmovanje in nasto- 'pal za svojo ekipo, bi želel opozoriti tudi to, da v zadnjih devetih letih odkar delam na področju športne rekreacije je to prvi primer v šahu, da je katerakoli ekipa vložila protest v zvezi nepravilnosti pri tej pa- nogi. Menim, da je šah ena izmed redkih iger v kateri sodnik nima, če bi tudi želel, nobenega vpliva na potek posameznega dvoboja! 5. V zvezi denarnih nagrad, ki naj bi jih prejele posamezne ekipe, bi želel pripomniti to, da po pravil- niku SŠI zmagovalne ekipe prejmejo darilne bone in ne denarne nagrade za nakup športne opreme po izbiril Na koncu želim obvestiti vse delovne organizacije, ki niso bile seznanjene s tem problemom oziroma so za njega izvedele iz časnika, da v primeru problemov najprej poiščejo pomoč ali tudi vložijo protest na pra- vem mestu - ZTKO, ki kot organizator*SSl ima zato pristojno komisijo (7 članov), ki niso samo rokometaši, ampak amaterski in profesionalni delavci, ki oprav- ljajo naloge športno rekreacijskih referentov v različ- nih delovnih organizacijah. Želim, da s to objavo prekinemo nadaljno polemiko v Novem tedniku, temveč se vsedemo za mizo in sku- paj rešimo probleme sami, brez obremenitev bralcev, ki jih morda ta problem ne zanima toliko, kot pa vsi drugi, ki so prisotni na športnem in rekreacijskem področju. S športnimi pozdravi! Strokovni tajnik: BOGDAN POVALEJ ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 25 Zadnjič so slovenski šahisti'osvojili naslov državnega prvaka leta 1968. Janez Stupica je delil prvo mesto, Bruno Parma pa je bil tretji. Vprašanje: v katerem izmed navedenih krajev je bilo leta 1968 odigrano državno šahovsko prvenstvo za posameznike LJUBLJANA ZAGREB CATESKE TOPLICE Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite in nalepite na dopisnico ter vse skupaj pošljite najkasneje do 10. februarja 1982 v naše uredništvo NT-RC. Tokrat podeljuje nagrade JUTRANJKA iz Sevnice, industrija otroške konfek- cije! 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ TELESNA KONDICIJA TRI M IN Z DR A V JE Piše: Doc. dr. mgr. Janez Kraševec Kljub težavam z delovnim časom, prezaposlenostjo, živčno napetostjo in poklic- nim življenjem moramo kar najbolj koristno uporabiti tudi svoj prosti čas, vsaj tisto tretjino dneva med spanjem in delom. Od športa in zdra- ve zabave naj ne bi bil nihče izvzet, ne otroci, ne njihovi starši. Ni nujno, da bi gojili zahtevne športe. Zadostuje tisto, kar nas veseli nas dela gibčne. Vse statistike doka- zujejo koristnost telesnega utrjevanja za zdravje. V zad- njem času vse bolj pišemo in nam je dostopen pojem tri- ma,- kolesarjenja, veslanja, pa tudi teka. Na žalost govo- re podatki, da le dvajset od- stotkov odraslih redno nekaj trenira ali se ukvarja z vzdr- ževanjem fizične kondicije. Seveda, da smo velikokrat v praksi postavljeni v mat po- ložaj v mestih, saj v neposre- dni bližini mestnih jeder ni na razpolago večjih športnih in rekreacijskih igrišč ter opreme. Tudi urbanizacija nam odžira še tisto malo ze- lenic in parkov. Nekoliko si tudi mi, kot v svetu, pomagamo z gradnjo športnih in rekreacijskih ob- jektov v neposredni bližini urbanih površin. Le izrablje- nost teh ni vedno popolna. To velja posebno za tiste pre- dele dežele, ki je izpostavlje- na slabemu vremenu, dol- gim zimskim in temačnim večerom. Zato je važno, da je vsak dobro voden rekreacij- ski objekt dobro obiskan čez cel dan. V poznih večernih urah ga lahko uporabljamo za različne dejavnosti, kot košarko, odbojko, gimnasti- ko, judo, tenis, pa še celo za ples. Tu in tam jih uporabijo za prireditve, gledališče in zabavo. Take možnosti smo načrtno večkrat izkoristili tudi mi pri gradnji novih šol in telovadnic, ki so vsaj na deželi lahko center vsega ta- kega dogajanja. V vseh sre- diščih pa naj bi le gradili ta- ke objekte, kot so v nekate- rih naših mestih. Ne smemo gledati le na hotele, tovarne, stanovanjske bloke v smislu naselij nočnih spalnic in na- poslovne zagradbe. Le tako bomo dosegli tisti zaželjeni cilj: šport vsem in po . sod. Strokovnjaki so ugotovili, da je večina umrljivosti v srednjih, najbolj produktiv- nih letih starosti zaradi koro- narne, srčne bolezni. Nadalje v zvezi z nepravilno prehra- no, mastmi, kajenjem in tele- sno neaktivnostjo. Zato je te- lesni trening za vsakega nu- jen, posebno v boju zoper ri- zike koronarne tromboze in infarkta. V neki študiji pri 16 tisoč angleških uradnikov srednjih let so ugotovili, da je pri tistih, ki so se kakorko- li udejstvovali v svojem pro- stem času, bilo le tretjina po- dvrženih srčnim napadom. Pri nekadilcih in pri normal- ni telesni teži so nastopali srčni napadi le pri devetini primerov od celotnega števi- la opazovanih v primerjavi s kadilci in prekomerno debe- limi. Ne glede na to, ali gre pri utrjevanju in vzdrževa- nju dobre fizične kondicije v prvi vrsti za telesno in du- ševno ugodje, je res eno: na- ložba v telesno kondicijo.se zagotovo izplača v obliki daljšega in zdravega življe- nja. Fitness, trim in podobno pomaga preprečevati nalaga- nje masti in maščobnih ki- slin, pospešuje presnovo li- pidov, pomaga v borbi proti Sklerozi. Obolevnost in umrljivost pri kardiovaskularnih obole- njih je s stalno telesno aktiv- nostjo vsekakor zmanjšana. Seveda, pa moramo upošte- vati tudi kasnejše nabiranje maščob v podkožju in orga- nih pri bivših športnikih, ki so opustili treninge. Seveda, so posledice različne, če je kdo pet ali deset let gojil športne aktivnosti, pozneje pa deset, dvajset let to opu- ščal. Takšen ravno tako sodi v skupino tistih, pri katerih se pojavijo kardiovaskularne težave. Torej, vzdržuj mo stalno fizično aktivnost!. Raziskava pri veslačih, 294 po številu, ki so tekmovali od leta 1829 dalje v regati Oxford - Cambridge, je po- kazala, da so ti preživeli v poprečju dve leti več, kot je življenska doba v Angliji. Drugi ugotavljajo, da je bilo med danskimi športniki vr- hunske kategorije med 25 in 50 letom starosti 39 odstot- kov manj smrtnosti, kot pri ostalem prebivalstvu. Po 50 letu starosti pa je ta odstotek pri obojih že enak. Seveda, nastopajo tudi razne vmesne bolezni s svojimi posledica- mi. Udeleženci veslaške re- gate »štirih miy« iz Harvarda in Vale, ki so med leti 1882 in 1902 sodelovali najmanj en- krat, so v poprečju živeli šest let dlje, kot njihovi kolegi, fizično manj ali pa sploh neaktivni. Prednosti redne- ga gojenja fizične aktivnosti se odrazijo v več smereh: srce se okrepi. Ob poveča- nem krčenju srčne mišice je povečan tudi krvmi obtok. Srce mora hitreje in bolje prekrvljevati telesne mišice. Skratka, črpalka dela bolje, ekonomičneje in z večjim učinkom. Redna telesna ak- tivnost zviša krvni volumen in pospeši pretok krvi skozi pomnoženo kapilarno mre- žo, mišičje pa je s hrano in kisikom bolje oskrbljeno. Tudi v mišičnih celicah se godijo številne spremembe. Tako gre pri povečani aktiv- nosti za pospešeno zgoreva- nje maščob, povečana je tvorba sladkorja v jetrih itd. Skratka, tudi obnavljanje te- lesa je pospešeno. Z lahkoto obdržimo enako telesno te- žo, če smo stalno in primer- no fizično obremenjeni. Povečana telesna aktiv- nost stimulira zgorevanje maščob in porabo energije. Tudi možganski center za apetit je reguliran na primer- no jemanje hrane, pravoča- sen občutek lakote in pri- merno presnovo in porabo energije. S starostjo se seve- da zmanjša mišična masa, to pa lahko ima za posledico nalaganje maščob v tkiva. Primeren redni trening, trim in gibanje preprečujejo pro- padanje mišičevja in padec metabolizma. Izkušnje kaže- jo, da lahko na primeren na- čin vzdržujejo primerno kondicijo do 75 leta starosti in še več. Tudi kosti in hrustanec, ki- te in sklepi imajo pri giba- nju, športu in rednem trenin- gu za posledico večjo moč, prožnost, bolj odporni so proti poškodbam, udarcem, boleznim. Tudi živčevje po- tegne iz zdravega, fizično primerno treniranega orga- nizma svoj dobiček. Raziska- ve so pokazale, da imajo fi- zično bolj aktivni boljše reakcijske zmožnosti. Starej- ši, ki so v dobri fizični kondi- ciji, reagirajo hitreje, kot tisti s sedečim načinom življenja. Dosezimo cilj: šport in zdra- vo življenje za vsakogar. (Dalje prihodnjič) TOVARNA USNJA KAMNIK TOZD MALOPRODAJA Na osnovi sklepa OMRD TOZD Maloprodaja RAZPISUJEMO prosta dela in naloge POSLOVODJA TRGOVINE V CELJU Pogoji za zasedbo del in nalog so: - poslovodja ali VK trgovec - najmanj 2 leti prakse na takšnih ali podobnih delih in nalogah - 3 mesečno poskusno delo Prijave z dokazili pošljite v kadrovsko službo Tovarne usnja Kamnik, Usnjarska cesta 8, Kamnik. Razpis velja 15 dni po objavi. EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA, n. sol. o. CELJE DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ERC OBJAVLJA "naslednja prosta dela in naloge: 1. Programiranje zahtevnih del za EOP - 1 izvajalec 2. Programiranje obdelave EOP - 1 Izvajalec POGOJI: - ad. 1. Visoka ali višja šola tehniške, ekonomske, omanizacijske ali druge ustrezne stroke in VS - 2 leti delovnih izkušenj ViŠ - 3 leta delovnih izkušenj - ad. 2. Višja šola tehniške, ekonomske, organizacij- ske ali druge ustrezne stroke in 2 leti delovnih izku- šenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih v objavi sprejema Sektor za kadrovske in samoupravne odnose EMO v roku 15 dni od dneva objave. št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 OSUMLJEN DAVČNE UTAJE ZARADI NIČLE V PRIPOR Janko Meh naj bi oškodoval tudi sise Za 5,982.000 dinarjev (no- vih, seveda) naj bi v letu 1980 oškodoval velenjsko davčno upravo 46-letni zasebni obrt- nik iz Podkraja 8 pri Tito- vem Velenju Janko Meh. Ve- lenjski javni tožilec je zato zahteval preiskavo zoper za- sebnika, ki je od 16. novem- bra lani v priporu. Janko Meh je 12. maja 1980 na velenjski davčni upravi' registriral račun, ki se je gla- sil na znesek 754.000 dinar- jev. Velenjski davkarji so ra- čun potrdili. Meh pa ga je kasneje, kot je navedeno v ovadbi, popravil -oziroma pripisal ničlo in račun s ter- jatvijo 7,540.000 predložil obrtno nabavno prodajni za- drugi v Slovenj Gradcu. Za- druga je račun poravnala, ker so Mehu v resnici toliko dolgovali. Delavke zadruge so kasne- je povedale, da so sicer opa- zile, da je račun popravljen, vendar pa so znesek plačali, ker so zasebniku iz velenjske občine dejansko toliko dol- govali. Niso pa pri tem pomi- slili, da je lahko vmes tudi davčna utaja. Janko Meh naj bi dajal tu- di napačne podatke o oseb- nih dohodkih pri njemu za- poslenih delavcev, s tem pa naj bi oškodoval nekatere sise. Tako od 1. januarja 1980 do 1. junija rani ni prijavil zai skupno 1,077.277,15 dinarjev osebnih dohodkov, ki jih je izplačal delavcem, in na ta način naj bi oškodoval sise pokojninsko invalidskega zavarovanja, otroškega var- stva in zdravstvenega zava- rovanja za 250.897,79 dinar- jev. Velenjski javni tožilec, ki je dal zahtevo za preiskavo, predlaga, da Janku Mehu podaljšajo pripor, saj ima po- leg našega tudi zahodno- nemški potni list in držav- ljanstvo. Obstaja sum, da bi Meh, če bi prišel na prostost, verjetno pobegnil in se izog- nil kazenskemu postopku. Prav zaradi tega javni tožilec tudi odsvetuje varščino, ki je Mehu glede na imovitnost ne bi bilo težko plačati. SREČKO SROT PREVRAČAL SE JE PO TRAVNIKU Iz Planine proti Sevnici je vozil z osebnim avtomobi- lom DRAGO KRIŽNIK, 23, iz Podloga pod Bohorjem. V Planinskem vrhu ga je zara- di prehitre vožnje začelo za- našati in zapeljal je na trav- nik, kjer se je avtomobil pre- vrnil. Iz vozila je padla so- potnica HELENA POTOČ- NIK, 21, iz Boja pri Lesič- nem in se težje poškodovala. PO NESREČI POBEGNIL Po Partizanski cesti v Tito- vem Velenjvi je vozil voznik osebnega avtomobila IVAN KORTNIK, 52, iz Titovega Velenja. Pri hiši št. 15 je trčil v pešakinjo SLOBODANKO MITROVIČ, 20, iz Titovega Velenja, ki je hudo ranjena obležala na cestišču. V kri- tičnem stanju so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, voznik Kortnik pa je s kraja nesreče pobegnil, naslednji dan pa se je sam javil na velenjsko po- stajo milice. Z AVTOMOBILOM V PAKO Skozi naselje Paka pri Ti- tovem Velenju je vozil z osebnim avtomobilom MI- LAN PETROVIČ, 32, iz Ce- lja. Zaradi neprimerne hitro- sti glede na stanje cestišča ga je začelo zanašati in je z zad- njim delom vozila trčil v sre- dino avtobusa, ki je pripeljal nasproti. Odbilo ga je v kup snega, od tam v ograjo mo- stu, avtomobil pa se je nato prevrnil v Pako. Pri nesreči sta se lažje ranila voznik in 7- letni deček, težje pa sopotni- ca JELKA PETROVIČ, 33, iz Celja, ki je še isti dan v celj- ski bolnišnici umrla. ZNOVA OPROSTILNA SODBA Celjsko sodišče je tudi po drugem sojenju (prvo je bilo pred nekaj več kot tremi leti) oprostilo obtoženca, 34-letnega Jožeta Kovača, ki je pred nekaj manj kot osmimi leti na Čopovi ulici v Celju s kombijem zadel 8- letnega učenca Renata Janačka. Le-ta se je takrat igral v skupini otrok, potem pa iznenada skočil na cesto, tako da Kovač ni uspel pravočasno zavreti. Renato je še danes invalid. Celjski javni tožilec je odstopil od kazenskega pre- gona, pač pa je zasebno tožbo vložila Marina Kome- rički, mati poškodovanega otroka. Pred tremi leti je potem celjsko sodišče izdalo oprostilno, sodbo za voz- nika Kovača, po pritožbi pa je višje sodišče vrnilo zadevo na prvo stopnjo v ponovno razsojanje. Sodišče je Kovača tudi tokrat oprostilo in menilo, da voznik ni mogel pričakovati, da bo otrok iznenada skočil pred avto. Zasebna tožnica se je na oprostilno sodbo pritožila. S. S. OBSOJENA TATINSKA TROJKA Petčlanski senat velenj- skega temeljnega sodišča je obsodil 22-letnega Huseina Beganoviča na enajst mese- cev zapora, 21-letnega Dže- mala Mešiča na devet mese- cev zapora in 19-letnega Slavka Miletiča na leto in de- set mesecev zapora. Beganovič in Mešič sta la- ni v avgustu ponoči napadla in okradla občana J. M. v Aškerčevi ulici v Šoštanju. Vzela sta mu 2000 dinarjev in še nekaj drugih stvari. Bega- novič je tudi vlomil v stano- vanje na Rudarski cesti v Ti- tovem Velenju. Slavko Mile- tič je lani v avgustu v Prešer- novi ulici v Titovem Velenju od zadaj napadel občana I. M., ga zbil na tla in mu vzel denarnico s približno 3000 dinarjev. Miletič je tudi v ve- lenjski Nami ukradel zlat prstan, vreden 4163 dinarjev in hlače. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo, da nihče od njih še ni bil prej kaznovan, pri Beganoviču pa, da je poma- gal razjasniti nekatera kazni- va dejanja. Senat jim je do pravnomočnosti sodbe po- daljšal pripor. S.Š. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA n, sol. o. ŽALEC SVETVIO • .razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA delovne organizacije Vzgojnoizobraževalne organi- zacije Žalec za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za ma^ndatno dobo 4 leta. Za sprejem na opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat izpolnjevati razen splošnih še nasled- nje posebne pogoje: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo peda- goške ali druge družboslovne smeri - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj - da je moralno politično neoporečen Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec, Šilihova 1, Žalec. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30. dneh po preteku roka za prijavo. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 3 - 21. januar 198; ^ št. 3 - 21. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 ZAPISI S POTI OKROG SVETA P(.'ti kontinent - Avstralija jt' komaj malo manjša od E\-rope skupaj z evropskim delom Sovjetske zveze. Na njenih pro.stranstvih pa živi komaj 16 milijonov ljudi, od tega jih je samo v Sydneyu iikrog 5,5 milijona. Marsikateremu obiskoval- cu Avstralije se zdi značaj tamkajšnjih ljudi nič kaj po- doben angleškemu. V njiho- \ em obnašanju je poleg oto- ške hladnosti zaslediti tudi precej oholosti in prezira do \'seh ostalih priseljencev. Prvi beli prebivalci so bile skupine angleških kaznjen- ce\-. Ko so podjarmljeni Sko- ti. Valižani in Irci začeli pov- zročati sitnosti angleški kro- ni. so se temu primerno pol- nili tudi zapori. V času, pred 210 leti, ko je kapitan Cook plul okrog sve- ta, je ob pusti avstralski oba- li videl idealen kraj. kamor bi lahko spraznili prenapol- njene kaznilnice. Prve ladje s kaznjenci so prispele na ju- govzhodni konec avstralske celine, kjer je zraslo veleme- sto Sydney. Kaznjenci so živeli težko življenje na pusti in neobde- lani deželi. Vendar se je veči- ni od njih uspelo rehabiliti- rati. Problem je bil v po- manjkanju žensk, zelo razšir- jen je bil homoseksualizem. No, tako je še tudi danes, kljub temu, da je žensk do- volj. Za kaznjence od tam ni bilo poti nazaj. Imeli so izbi- ro - uspeti ali pa propasti. Od tod verjetno izhaja trdo- živost avstralskih farmarjev, zgubljenih na širnih travna- tih prostranstvih. V začetku je bila Avstralija pod angleško vojaško upra- vo. Dežela je bila še nerazi- skana in nihče ni imel last- ninskih pravic nad zemljo. To so izkoristili prvi prise- ljenci in zemljo zasedli. Z drugimi besedami - ukradli so jo temnopoltim domači- nom. Zastonj so dobili velike površine zemlje, za katero so si kasneje pridobili zakonita lastniška potrdila. Ti so bili ponavadi potomci bogatih angleških zemljeposestni- kov, katerim ni bilo dano obogateti doma. Za delovno silo pa so jim na samem za- četku služili kaznjenci. Veči- ni ka/njenccv se je uspelo re- habilitirati s tem, da so vzeli v zakup zemljo in na njej .sa- mi /ase delali. Do lota 1930 so prihajali priseljenci predvsem z bri- tanskega otočja, Španije, Ita- lije. Pravi naselitveni val pa je zavel po končani 2. svetov- ni vojni. Tja so .se selile mno- žico emigrantov iz vzho- dnf)C'vropskih držav, Grčije, Jugoslavije in od drugod. Na terri odmak.ijenem konti- nentu so si našli zatočišče številni Hitlerjevi simpati- zcrji in tudi Zidje. Srečamo pa tu tudi ljudi, ki so se zbali načina življenja v vzhodnoe- vropskih državah in emigri- rali. Dolgo časa potem, ko je bila v Avstraliji zlata mrzlica in kamor je pridrlo veliko Kitajcev, z namenom da bi zaslužili kar največ in odšli nazaj domov v cvetlično de- želo, so bila vrata Avstralije za rumeno raso zapita. Vse hitrejše odpiranje delavnih mest in najemanje rumene delovne sile v Ameriki in Ka- nadi, je tudi v Avstraliji malo odprlo vrata Kitajcem, Indo- nezijcem in Japoncem. Se vedno pa je močno omejeno število sprejemanja prise- ljencev drugih ras. Kot pra- vijo njihovi politiki - Avstra- lija naj ostane "bela-. Najštevilnejše priseljeni- ške narodnostne skupine se- stavljajo: Grki (večina jih je iz grške Makedonije), Italija- ni, Spanci, Portugalci, kakš- nih 300.000 Jugoslovanov, Cehi. Ukrajinci, Vzhodni Nemci, itd, Plodna tla za svoj poklic so našli tudi lopovi od vsepovsod. Avstralska velemesta so podobna velemestom na Za- hodu, to je po prometnem vrvežu, podnevi in ponoči zavijajočih sirenah policij- skih in reševalnih avtomobi- lov. Čudno je žjveti v veleme- stu. Imel sem priložnost sez- naniti se s predelom Sy- dneya - Kings Crossom. To je zabaviščni del velemesta. V pravi podobi zaživi šele zvečer, ko se v številnih salo- nih za masažo prižgejo rdeče luči, na ulico pa v bikinijih stopijo prostitutke. Po ploč- nikih se prerivajo radove- dneži, zvodniki ter lopovi vseh vrst. 24 ur na dan so odprte male trgovine z iska- nim blagom, v oDcestnih ex- press restavracijah se cvre krompir in hamburgerji. Iz nočnih klubov se slišijo zvo- ki trobent in disco ritma, va- nje te v črnih oblekah vabijo portirji. Javne hiše nemote- no delajo pod raznimi imeni, kljub temu, da je prostitucija v Avstraliji nezakonita. Poli- cija zatiska obe očesi, Kings Cross je filter za lepo število socialnih problemov. Denar pa kroži. Dosti ga gre za pija- čo, drogo in tudi ne tako ma- lo za dekleta. 2iv-žav se po- veča ob koncu tedna, ki de- lavci dobijo mezde. Ljudje - sirote, ki jih je po- vozilo življenje, ki jih muči nostalgija za daljnjo domovi- no, si iščejo tu zatočišča. Lju- dje, ki nimajo urejenega dru- žinskega življenja, iščejo tu užitke v alkoholu in kuplje- nih dekletih. Za 20 $ si lahko kupiš 5 minut hladne žen- skosti v kakšnem izmed šte- vilnih salonov za masažo.' Žalostno je gledati nekatere še mladoletne prostitutke, s kakšno narejeno prijaznost- jo iščejo .svoje kliente. Na- slednje, jutro se v Jaguarjih pripeljejo lastniki bordelov in poberejo izkupiček. In, je verjeti govoricam, je lep del nočnih lokalov in bordelov na Kings Crossu v rokah na- ših rojakov. Kakšno miljo stran od tod pa cvete prostitucija z mladi- mi fanti, ki se po ulicah in lokalih prodajajo homosek- sualcem. Kakor izgubljeni in \dani v svojo žalostno uso- do, tavajo po ulicah temno- polti domačini. Takrat, ko so si Angleži prilastili peti kontinet, so' našli temnopolte domorodce Avstralije skoraj še na stop- nji kamene dobe. Ti so v svo- ji zgodovini redko prišli v stik z drugimi ljudstvi, da bi se od njih kaj naučili. Po pu- ščavi so lovili, kuščarje in ostale plazilce, ter jim malo povaljane po žerjavici, jedli. S tem so dobili v organizem nujno potrebne snovi za ob- stanek v tem neizprosnem vročem svetu. Za lov so upo- rabljali kopja in bumerange. Bumerang je obdelan kos veje v obliki strešice. Izvir- nost tega orožja je v tem, da če zgreši cilj, se sam vrne na isto mesto, od koder je pole- tel iz lovčevih rok. Kljub pri- mitivnosti pa so ta plemena poznala zapleteno medseboj- no omiko. Takšni, kakršni so bili, so se zdeli prvim belim priseljencem pravi divjaki. Skoraj jih niso razločevali od živali. In ker so si domačini kdaj pa kdaj -drznili" s kopji napasti bele vsiljivce, so bili deležni pravih lovskih pre- gonov s strani »kulturnih« Angležev. Domorodci so se umaknili še dlje v puščavo, kajti njihova plemenska raz- drobljenost in nizka raz- vojna stopnja, nista bili kos oboroženim belcem. Bili so obsojeni na propad, na iz- trebljenje. Sidney VITANJE Weitenstein), stari grad Na strmi skalni pečini južno od istoi- menskega naselja. Občina Sloven- ske Konjice. 24. oktobra 980 je cesar Oton II. podelil v Konstanzi grofu Viljemu Breže-Selškemu 20 kraljevih kmetij z vsemi pritiklinami v grofiji grofa Rachwina med gorami Dobričevec (zahodni del Konjiške gore), Stenico in goro Brezen (jugovzhodni del Kozjaka). Po Viljemovi smrti je po- sest dedoval njegov sin, grof Viljem mlajši. Tega so o. 1030 skupaj z nje- govim bratom Hartvikom ubili, de- diščino pa je prevzela njuna mati Hema Breže-Selška, vdova po Vilje- mu I. Hema je vse svoje posesti po- darila ženskemu samostanu v Krki na Koroškem, ki ga je ustanovila 1042, a so že kmalu nato prešle v last novo ustanov^ene krške škofije. Tej je cesar Lotar III. potrdil v Wurzbur- gu 1130 med drugim tudi vitanjsko posest v Marki - et predia in Marc- hia: Dobrich, Stenniz, Frezniz... Ze kmalu nato, 1140, se v sicer ponare- jeni listini, ki je nastala med leti 1172-1176, omenja grad Vitanje. Grad, ki ga je Herman, morda sin koroškega vojvode, z vojsko napa- del in vznemirjal - Častnim... Wi- tenstain... quod Hermannus in- pugnat et infestat, je tedaj rimski kralj Konrad III. poleg posesti potr- dil krški cerkvi. Vendar je prvi vi- tanjski vitez Marchward de Witen- stain nastopa že prej, 1107, drugi po Vitanju imenovani vitez Odalskalk - Odelschalkus de Witenstaine pa je priča v listinah iz let 1154 in 1173; v eni izmed njih se omenja tudi njegov oče Eberhard. 2e citirane omembe kažejo, da gre za enega najstarejših gradov na Slo- venskem Štajerskem. Njegovo .ime je bržčas slovenskega izvira. Po Pet- tauerju pa ni verjetno, da bi šlo v korenu za osebno ime Vitan, pač pa za izvedenko besede vitati, ki je nek- daj pomenila prenočevati, muditi se. Vitanje so bile edini večji kraj pb potu iz Konjic oz. Celja v Mislinjsko dolino, zato je tu takšno ime upravi- čeno. Nemški Weitenstein potemta- kem ni drugega kot ponemčena oblika slovenskega imena. V sred- njeveški obliki nemškega imena gradu in kraja je temeljna beseda Wit in ne Weit, kot pozneje. Koren je torej isti kot pri slovenskem imenu, stein - kamen na koncu imena pa ni drugega kot pogo§tna oznaka za zi- dan grad. Grad Vitanje se pozneje v virih še večkrat omenja, tako n. pr. 1311 kot castrum Weitenstayn, 1322 in 1369 pa že kot altes haus. Z naše- ga vidika je zlasti pomembna omem- ba iz 1201, ki jo je Orožen v svoji Celjski kroniki povzel takole: 4. ma- ja je bil v našem kraju tak siloviti potres, da je mnogo stanov ino gra- dov razsulo. V vitanskem gradu se je poderl tum, ki je štajerskega mi- nisteriala Hartroda ino sedem dru- gih oseb pobil. Na gradu, ki so ga po potresu ob- novili, so vse do 1430, ko je njihov rod izumrl, gospodovali vitanjski vi- tezi, krški ministerialci, ki nastopajo največkrat kot priče ali pečatniki, na njem - in castro nostro Weitenstein pa so se pogosto mudili tudi krški škofje in tu neposredno urejali svoje zadeve. Vitanjskim vitezom so v po- sesti gradu sledili razni kastelani, oskrbniki in najemniki, ki pa so hkrati upravljali tudi drugi, mlajši vitanjski grad. Iz teh let (1434, 1436, 1440) se je v krškem škofijskem arhi- vu ohranilo več računskih knjig, ki nadrobno opisujejo tudi orožje, ka- terega so takrat hranili na gradu. Po Santoninovem sporočilu iz 1487 je bil grad tedaj tako kot mlajši istoi- menski grad še dobro ohranjen in trden. 1542 so ocenili njegovo vre- dnost na 100 funtov, že kmalu nato pa so ga bržčas opustili, saj je na Vischerjevi upodobitvi iz o. 1681 že hudo opustel. Da bi ga bil 1439 zav- zel celjski vojskovodja Vitovec, ne drži. V Kroniki grofov Celjskih ome- njeni Thum zu Weittenstein ni vi- tanjski grad, pač pa v urbarju iz 1404 omenjeni dvor, stolp v Ljubnici. Razvaline starega vitanjskega gra- du so ohranjene vrh prepadnega skalnega stožca. Po strmi, umetno v skalo vsekani in obzidani poti se z juga povzpnemo navkreber do graj- skih razv^in. Znajdemo se na obzi- dani terasi, kjer so razvrščeni ostan- ki stanovanjskih stavb. Njihov zgod- nji nastanek izpričuje značilno »ro- mansko« fugiranje stikov med lom- Ijenci, ohranjenih pa je tudi nekaj značilnih, s kamnitimi prekladami prekritih svetlobnih rež. Organizaci- ja talne ploskve ni več povsem razvi- dna, vendar je očitno, da so bila po- slopja prislonjena k obzidju z delno ohranjeno zidno krono na sam rog prepadnih sten. Vzhodno od terase je strma kopa, ločena od nje s ska lovjem in zidom. Razvaline starega vitanjskega gradu na začetku 20. stoletja NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik NoVega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369.23-105.