Tečaj I.
ftllt 3«.
Vredništvo:
n« Tratniku Il.t77,1. nadalr.(ono •krlii Udi ti raapoiilianjallala).
Prajmnajo ia *« pUfiilo vaakorl-n« onimi!« tudi v neilorenikam latlk«.1 . Hiii a« ia tlako natlino trato ■ kr., ia aa otnimlo «amo •nkrat natiaii«, t« dvalfral, •
kr., ia trikat, 10 kr. Povrh toga Io ta kr. u iUmpolj.)
vaak krat 50
LIST
^zhaja vsak potek.
Naročnina a jiotlnino vradmila. ia celo lat*i tfold., aa pal laU I gold.
Narofilna jiiama U »aklamacija naj aa potiljajo vradniltru
Poaamni lilti a« prodajajo Gorici pri iKikvarji g. Bokarji
t Travniku po i lolde.
posebno za primorsko-dožolno, pa tudi sploh sloveiiBke zadevo.
* ZGODOVINSKE DROBTINCE
0	farni corkvl v Kanalu na Gorlikcm.
(Konto-, glej 11.20, 21, 24, 27, 28 in 20.)
. Od 1705 do Hinrti 27[3 jo bil fajmošter č. g. Ivan Bovig (-16) domačineo, rojen v Gorcnjivasi. 13j7 1754. Izšolal ao jo v Solnoragradu izvrstno dobro. Ob času 1 Francosko vojsko je Sol okoli 25$ 1797 Napoleon I. j'vprvoakoz Kanal. Ko bo prišli Francozi vdrugo mesoa I novembra 1805 v Kanal, in ko ho v farovž fili. so ftyma-I $tor prestraši, skoči skoz okno, se nekaj pobijem Yfllqd I 1 tega straha in ndaroazgodaj po dolgi bolezni toiuu hvo-'
• tu slovo d*.	a.-.;.;:. ..«. :.;.! :'< t .
„ Od L 1806 do. smrti 17[4 1819 jo bil fajmoštor č. g. Miha Matevž Porcon, (-Porkon), rpjon v Gorici 19w 1746. Izvrstno dobro v bogoslovatvu Izurjen, sloveč pridigar in sploh dober pastir jo bil U č. gospod. Bil je poprej kaplan i. 1776 na Bahjšičab, 1787 v Kaln; 1792 v tigi (Marija Gola) in poslednjič 180» vikar vBočinju. Njegove bogoslovsko iu pridigareke bukve, y kterih se nahaja obilno žlahnih zrn- modrosti, jo za njim podedovala tukalfina oeikov, ; i '.vr . Sedanji moBt v Kanalu, (poprejšnji je bil. 1813 po-dert, ko so Francozi proti svojimu domu šli) jo dovršen h koncu 1816. •/ Vi ,'	: ..•. / v .
\ • j , L. 1816 in 1817 je bila huda lakot, po vsej naši j deželi, da so ljudje od lakoti pomirali..	•
/ r Okoli L 1820 so bilo v tej fari in tudi po farnik I cerkvah celo škofije namestu poprej navadnih latinskih' : večerniCL slovenske litantje pred izpostavljenim sv. Re-
1	injim Telesom.pri popoldanski službi Božji vpeljane *)
' T .jg.1^	mr, ^.^^BnUnji lo »}. vjjrftjJ, tlfa/nikih
še navadno.
Od L 1819 do smrti 4[2 1836 je bil fajmošter č. g. Miha Pegan, doma iz Branico Erzelsko na Vipavskem. Umrl je 60 let star.	,
Od 1. 1836 do smrti 24j4 1856 je hil fajmošlor č. g. Anton Vincenc Periiz, po naklučbi rojen v Karmi-nu 16[1 1791, doma pa iz Šcmpasa. Od 1.1825 do 1836 je bil fajmošter v svoji rojstni vasi v Šcmpasn. Y blagem spomina bo vljudni, uglajeni gospod v Kanalu vsikdar. On je vpob&l bratovšino proč. Sroa M. D. 1. 1849. Število udov te pobožne družbo znaša dans Žo čez 6000. L. 1850 od 6. do 15. novembra Jo imel tukaj benečanaki Slovenec č. o. Ant. Bankič jz Jezusovo Družbe ljudski misjon. Ob svoji smrti jo ta blagi fajmošter odločil v ohranjenjo bratovšino preč. Srca M. D. obilen kapital; tudi pa ni pozabil nb Kanalskih no Šcmpaakib ubogih, kterim jo lep kapital sporočil. Bog mu daj nebeško veselje!
Od 1.-1856 do 23i 10 1859 je bil fajmoštor v. č. g., jIvan. Ev. Budal iz HL Andreža (pri Gorici) doma, potem kanonik, šolski viši ogleda in kapit. aekan v
Gorici, in za njim jo nastopil 23|4 1860 fajmošter y. č. g. Andr, Wolf, iz Podbrda doma. Tob dveh poslednjih vrlih mož uolovanjo naj popišejo naši potomci.
Nam bodi dovoljeno lo toliko reči, da sta gotovo nar boljšim svojim prednikom kos. — fiog ju živil
„ slovenski klobuk. "
sp. A. Ž.
Njega dni—ako se ne motim, v J2. in 13. stoletju— so napravljali bogati plomenit&ši neke posebne shode ali vosolicc, ktorim so je reklo „turnirji." Tam so so borili eden z drugim, po dva in dva, ter skazo-vall svojo izurjenost v bojevanju. (Naši voli na paši, kedar so Že siti in spočiti, napravljajo Šo dandanašnji tem podobno „komeaijef"— Inter parenthosin^ Kdor je nasprotnika zmagaj, dobil je veliko Čast. To ti jo "bil vitoz brez grajol Taki vitezi so si dali, da bi jih ljudstvo lože poznalo, posebna znamqpjn slikati na svojo opravo, zlasti na ploščati šklt. Ta,kemu znamenju so začeli rekati „Wappen", po našem ,,grh." Grbov jo bilo pozneje V80 polno: narejali so Bi jih ne le vitezi, tomuČ tudi mcBta, dežele, kraljevine itd. Tako ima n. pr. Trst z okolico svoj grb, Istrija svojf Gradiška in Goriška dežela vsaka svoj, Kranjska svoj, Koroška svoj. Štajerska svoj in cela ocsarevioa Avstrijska tudi svoj grb. Ta poslednji je menda vsem znan. Kdor bi ga no poznal še, naj vzame soldič v roko pa naj ga pregloua na tisti strani, kjer je kronani orel z dvoma glavama (šfcvila cesarska) I
Kakor jo na* dvoglavni orel grb cele-naše državo, tako imajo tudi slovenske dežele skapaj svoj posebni grb, namreč „črn, rodeče obšit, proti vrhu nekoliko zčžon klobuk z dvoma, od znotraj tisečima, edon prek druzega križem djanima trakoma z nakončnimi, iz be-lib, plavih in rudečih nit zloženimi šopki."
In to jo tisti toliko imenitni „ klobuk slovenski."
Kaj pomčni tedaj ,.vrlndiBcher Hut"? On pomč-ni (po moji slabi pamoti) zedinbo vseh slovenskih dežel pod ednim deželnim glavarjem.
Govorili bomo torej najpred o slovenskih deželah in poslčd o zedlnbi pod ednim deželnim glavarjem. Povemo pa že zdty, da naš npis ni slcpccm namenjen, ampak lo zdravim očem. Začnimo I
Slovensko dežele—ktero so? Odgovor: Tisto dc-žolc, v kterih Slovenci prebivajo, ki slovenski jezik
fovorgo. Slovenci pa v teh lo deželah prebivajo: Na ranjskom, na Štajerskem, na Ogerskom, na Koroškem/ na Goriškem, na Beneškem, na Teržaškom, v Istriji.
Na Kranjskem prebivajo skoraj sami Slovenci, in lam bo (vsaj po nektorih krajih) nar lepši slovonaki jezik govori. Tam je jodro slovcnikogu govora. Od tod
iika^e, da -pravijo tam noktori ljudje ' sloVeuakumu jo- ' jflta „ kranjski" jezik ali co!6 „ kranjska šjiraha." TuJ " di nemška gospOda na kranjskem rcčo jeziku, ki ga kranjski Sloveuoi po svojih materah znajo, čo dandanašnji ,, krainorischo Spraeho", ker H ri^du predvsem svetom pričala, (la ha Kranjskem imji Mih »lovcndri jQzik domovinsko pravico —sam OM jo ^kraSneriBOh''— vsi drugi jeziki so tam lo ptujcL gostoti. Tako pitto- j vanjo tudi kaj velja; nouiškutatjl, zafMlo uli pa Bb-reiito si jo na tišosa!
Zunaj Kranjska (dežele) bo pa nikakor ne smo govoriti „Kranjska Sprana", ampak lo slovenski jezik. To jO odino pravo, lmp našemu maternoinu jeziku^-„ slovanski jezik-*' Ta*o ga imenujejo od nekdaj vsi južni Korošci ter prcbivuvci oh goranji Soči in Niuliži. Tako ga imenujojo tudi starodavno hukvo nli (»itfnia. ' Bere so v življenjepisu qy> Konstantina glav. 14; „Bukve T vaš slovenski jezik." (To bo besedo cnra Miha-ila, kteri jo knezu Jtaslicu na Moravskom poslal ' Učo-nika Konstantina I. 8(xM fJore so v znamenitem pismu papeža fladriana II., poslanem knožoma BoSticu iu fco-cela: „ knigo jezika alovooskago,* „ slovenska gratho-ta." t" pišiffa papoža Ivana VIII. na kritju Svatoplu-ka: ,,t,ftetoia Blavinisoaš (šlovonlcas)": V žlvljenjopllia sv. Nethod» (spis. v 10. stoletju): T,SIovČnsko knigo." V bukvah čereorisea Hrabra (11.stoletje: nSlovČuska-ja pismena." V grškem žirljonjupisu sy. Klcuionta (II. Btolctje): „ ra	ypxppxrx." Tudi ruski lotopi-
scc Nestor (U. stol.) pravi: „SIovčuskijo knigo«" ' Itoo j, slovensko'" jo tedaj žo silno staro, pa tudi . .
CfcBir^jVo jo, kor si ni Šo nikoli omadeževalo lic^ s tlačenjem drugorodnih imČn ip jezikov. Ocptitljivo> ker-ni še nikdar svqjim nasprotnikom toliko nudeča povrnilo, kolikor mu jo, bilo posojenega. Gcstitfiivo^jo, ker je znalo svoj i in obrok o va vce m b nošlonun .ujanjem usta zapirati. CotffitljeVO je, kot- so rimski papeži, zda-sti Joaa. Vlit žo v letu 880.-tedaj pred tisoč loti— rado voljno duli oblast svetemu Metodo,. da se v „ plo- j venskem" jeziku sv. maša berb in vso druge cerkovno molitve opravljajo, in to kl^ub vseinu. nasprotovanju nemškega dahovstva. Čestitjjivo je, ker •sije znalo to pravicoT ohraniti do ^današnjega dne xvsaj v nekterih škofijah Mrijanskih in Dalmatinskih. Ccstitljivo jo^kcir si vkJjub stoternim nasprotstvom ve in zna iz lastno moči življenje oliranitl in viši omiko pridobit!. In ker je i}slovensko" ime ne le staro, tunpak tudi Čestit^jivcL izgovarja naj vsak s spoštovanjem —„ slovenski jezik"! 1 , \'t)aJj$ prihod*).
dopisi.	. ,
, -I* Sleme (aa Toihantkem, v Italiji) 2 avgusta.— j Čudim ne, da še niste zvedeli, drugi rojaki, da imamo ' tukaj V Toškaui prav dobro mtnb evilnih črtov (k&rtr lirjev), ker tukaj niso bili še nikoli bolni. *) Nolti gv-spod uii Jo naročil, da naj vam naznaaim, da ima on mnogo toga semena na prodty; prodna ga po 10 frankov ali 4 gld. srebra 'ončo<. Ako bi ga kdo žele),, naj lo meni pišo; prav rod poBkrbitn, da ga dobi, da-siravno se s tim ne pečam. Veselilo me bo, nko bo jih veliko za to seme oglasi, in zagotovim vas, da se ne boste keoali, če Bi ga naročite.	'i
Alojzi JvQ j. : j
uuitcJJ u« kr. kolegiji Tolomei v 8ieni d* Tosksuskcm. •}
1* komiia. avgusta.—^a-^- „V Zndnjcni Va-'••Sem dopisu sto nas in tke naše domorodce rtmžtiMli, *)
•) fto iUUJftiuki naj M oMrtdi n»pia <Uk»*lfc! ALPrttfstisaimo Slg*orr, a Sig. Hiffi Jug, Mieairo il 'IL GoJUgio Tolomi.
• j .	■ . . tiiaia (Toicfms)
*•) TTsvhO p pfavern času nam 'jo čloilo lo Valo pojaanilo (do>-
rflkši, da ium» llili poprod vsi v «gipthi tomotu" Kaj ' do "tf zdi, ',;D.M,'to»ko grenko mora tvoj ifonlsnik slišati.— Gotovo, v nbčnoiu poiuonii toh hosedi In' ako no bi hoteli provdariti, kaj jo ž njimi rečeno, bi iinoli no-kteii -tisti, ki mi to očitajo-pruv. Pa iuO to nekoliko mzjMliiik V »rti polovici mojega dopisa so naši kr«p U hme^e pelvM^eni, tedaj no vem, kukč da luUOeri drugo polovico kot nucžatyivo rntlagajo? Mislim, da ni voe edeo, ako j« ^ovcr o omiki ali pa o—»fl>-orfnf ne-' mvdkotiif — Qit betio.distiiigiiit, bone docet. To, da se proininju egi|>ška temola (v narodno iu ozira Vr.) v jirijotno in nudopoluo svetlobo, m da so narod 6« daljo bolj zaveda svojih pruvio in svojega poklica, fanO-nujo vsak omikani človek alavepdloi prihodek, pošteno dojanjo in no—razKuljenJe. Lo naj premislijo tisti, koliko truda In dola nas bo &e stalo, da dosežemo naš pravi namen in da so no homo več uruiuovuli prod drugimi narodi. Tod»y šo onkrat: Slava vsem tistim, v kto-rih prsih byo domoljubno eroo, vasto ca narod in za svollobo narodne zavcduosti.
domače vesti.
OoHee. —- Vse mesto jo osupnil preteklo nedeljo nepričakovani uradni ravjtia vodjo ve in vmA iitilcIjskiA tlulb »a tukajšnji c. k. normolki, ki si-oor a povišanimi plačami. (Vodja 1000 gold., katofcet 700, pomočui katehot S00; 2 učitelja po 700,4 po-«00, 2 po G00 in 1 podsčfteU s »50 g.).— kakor mera-vsak pnjatcl šolstva in ljudsko oiniko toga vouot in vladi hvaleion biti, da bo aaslugo n^lteljstva ljudskih učilnic priznavajo, in da so mu jo materialni stan ; zboljial j tako je po drugi strani omenjoni razpis tukajSnje Slo-voneo razžalll, ker se med pogoji za prevaino^ vodjev mesto nahaja samo ,, znanj o nem&cena in iiul^janx»k«fa.'', jezika. Ročeno jo sioor, da kdor tmdi ttovenski zna, bo Smel pradstvo, aK pravi, neobhodni pogoj slovenščina mu UčiKščc, ktero šteje 4 italijanelrih m 4 slovenskih raznedoT, mora Imeti direktorja, kteri ob» dežehm jezika slovnično zna. Na d jam o se, da se bede pri imenovanji novega direktorja na to glodalo. (Imonovanja je minitftorfltvo sebi pridržale.
—■ Za tukajšnji yimnazi jo razpfesmo mesto za slovenščino v vsoh in za—matematiko v 4 nižih rasro* dih. (S to iclatzulo težko dobimo preekafcetvog« učitelja za slovenščino).	5 -J,; • •
»I il Mil.. M.r ' jI
(Predileka . ieleznica).. Vesolje jo brati, kako so zdaj vsi tržaški časniki, tudi častitljivi „Osservatore Triest", ki je do zdaj o tem molčal, soglasno poga-iyijO £& uoou Suaku-pfčučluko žoitsuiiuiio črio. Gu iu>u pa neki na enkrat ta gorečnost? Beneški časniki ao jih tako navdihnili. V Vidtnu in Benetkah sb dela na vso kripljo za potabeljsko črto, *) ((vendar pa jo glasovalo v vidomski provincijalni kongregnciji 6 zastopnikov eoptr potabeljsko črto, češ, da naj bi so počakalo, da Avstrija k^j sklone, in da, če pogde železnica
piaa—a— U Komna ▼ lialu 31. „Dom."j— Prejeli smo namr^fi » U>-rclc CjS lb'di Io. drugi iopli f lej Itdevi v imenu nekUsrili udov iSlav-ni&llb, lteri ae i« nad nektarimi drtnfmi beacdarai »podtikajo. Veaoli ni a, il« v, hvala ta uatano>U«njB fiUmiflo koiaanakoftc »Mm sodaigito udom", iof, da ao aa Ia davao vai 'trudili za klavnica ia slovetiiM*) »ploh. — Gudno so nam idi, da sa nekteri čilavniiarji nad tako dolthiml lescdarrii, kikor.je dopi« - a apodllk^Jo; oo dopisnik, na mdniitto Jih ni tako rasumelo in le m muel Jima ni prillo, da ota-pie U»U dopis ko^a ratialili. ČiUfnifaije komenake torqj ptšar&oo prOaitno, naj bodo atoini in saj ai Ho Jemljejo vaako malenkosti n slo; oaeba ui nič — nagon, namen io djside jo vse! Unitit viribus; slaga 'Ja£iorjem' ih 'sojem, "(i ,pa r hrano 'vlači; če U sadi!-bom pa Jet zalival, če bomo likt) delali, pfjde. dragaČi ne. Oiebnosti-pa [hi i mu rakom Eviffal!	Vr.
•) ProviočijilftO KastOpstvo o Vidmu je od<nwilo tjt milijona lir u doseg« potabejftk« Črte, pdvrh ttga ie drtmh zoamenilih močkov, da a. pr. iearfjilča krupla£flo preptisU itd/— U4m sa od aa-lih' nasprotnikovi	Vr.
čez Predčl. ni Italija svojO črto z manjšimi broški taji
iz Kobarida doli potegno). Bojni krik j« zdaj: liouat. ko ali Trsti Ti dve mesti ho pripravljalo nu dvoboj. Tvoja Hinrt mojo življenje!— tako si kričite drugo dru-zemu nasproti. Itudolfovu Žoloznloa bo namreč glavna žila no Io evropske kupčije, Uiuuti vesoljno, kajti kodar bo Huelki prekop na rojen, obrne se vsa kupčija iz vuliodnjo I tulijo in drugih krajev v Aziji skoz to strugo v srednjo in jadransko murjo iu <|aljo y Trst ali Benetke, t j. v tisto teb dveh. ladjostaj, do ktero nojdo speljano žolozitieo Rudolfom, ktčra ima prevažati zamorsko pridelke in izdelke v srce široko Nemčijo Itd.— Unl dau-Jt), ko so Jo tržaška doputacija na Dunaji za 1'rčdul poganjala, jo je zagotovilo minister-stvo, da Zclciulca mora priti v—Trst. Dokler j« Beneško #o k Avstriji spadalo, dalo so je Jahko rnialiti nn Potabolj, zdflj lo več no gre. Kdor nj za predel, ne ljnbl Trsta, jpavi „0h«. Tr.n; mi pa uaj io pristavimo, da, kdor id za Pradčl, si Arstriiaa. *)
OGLED PO SVJ^TU.
Veliko iutujo io jn bodo še is imeli tu dni Časniki opraviti z Napoleonom, kteri vrid&ua gotovo (ne, kakor smo v poslednjem Hrtu rekli, 7 t. m:, ampalO 17. ali 18. nvgUBta zjutraj, torej za cesarjev rojstni dati v Saleburg, da po fcuo, kar so jo f Jfcbiku zgodilo, našemu cesarju hVoJo miloVanjo osebno izkaže- Ž njim ni4db tudi cesarica frattcojjka Evgcnlja. Cesar'Vrane Jožef mu jjojdc v Pariz vi/.i to povrnit 27. ali 28. L »i. Niliče nu venama, da gre pri teh snidenjih samo na moreno vljudnosti iti dvoriti vosti; tem *cč vos sret je prbtcijen, dd se bodo o teli prllikali tudi politika delala, in sicer prav važna; Bog daj, da srečna za Av: strjjoJ Napoleon namreč potrebuje uas, bodi si r Ncm-čiji zoper Prusa, ali na Turškem, ko bi tam josoni ali prihodnjo Bpomladi kaj vStalo. — Med notranjimi zadevami v Avstriji io od' včeraj naprej posvetovalo sboMst/i dsfH&a&j. -dunajsko in pčštenske, nar važnejšo. Khr popre« so bo fcnfcalo njuno razpravljanje krog Jiu natotnih e/iden: kolike državnega tfolga' da imajo prevzeti Ogri in koliko jiafio deželo takraj Utavo; koliko davkuv imajo odnrjtavnti Ogri in koliko mi Itd. Kakcur ae liažc, bi Imeli Ogri nar rajše sume pravice, dolžnost *p® Tako, na primer, mislijo—čo jo res, kar časniki trdijo—oti vsakih 100 goldinarjev državnih dav-: kor samo kakih 32 ali oolč le 27 gold. plačevati, vso 4pigo naj bi plačnvali mi. To bi bil menda vendar lo p^Ovoč ftvertast dualiz^tn. Sploh z Ogri bo-fio križ. Tista stranka, klor«; načelniki so ob prekueiji i. 1840 našo cesarsko rodovino v Debrecinu odstavili, so jo za^-čda jako -živo -gibati, -jn -bati -šoto, -da bodo -zmernujni Deakovi stranki in vladi anarsikake jitaoati in zadro-ge napravi j al*, nekako kakor garibaldovcš vladi itali-
— Dunajski \driavtri ebor zdaj počiva, samo no-kteri odseki njegovi delajo. Med tim bo marsikaj pripoveduje o pogajanjih mbt rasnimi: politiškimi strankami: sosobno so {udi govori, da si misli drž. kane. baron Beust česko opposicijo pridobiti in češko poslance, kteri niso hoteli do sedqj na Dunaj priti, v zbor spraviti, in to po privoljenji avtonomijo in šo druzih privolitvah. V kratkem so mora pokazati, koliko jo nad Lom resnice. — Na JCaridiji niso še Torki punta zadušili. — V Jdthilcm, bode v kratkem voljenjo novoga predsednika republike; Juarcz bo brž ko no vnovič izvoljen.
Poslednji dnevi
cesarja Vlaknsnlllfsma v Meltiku.
Dežela, ktero moramo imeti pred očmi, kedar flli-
*) V Trtl'i Jo bila do lihmal ena mogočna stranka (kapčJjala
zbornic«), ki .ia J« potogicali aa PotabelJ. Znabiti, da zd^J italjanalu .prizadefanja Benetkam r_prid. Indi olel mrmu). iiutcgiiojo, U inu ie kaj pravega aratrijakaga rod olj ulja t tebi. •	Vr,
širno o.eosarju Maheimilijemu poslednji Čas njegovega vojskovanja in življenja pripondovatl, je jatal del muhi1 katiske drŽave; mesta si moramo zapomniti sesebnO tri: Kvcreuiro, Mehiko (glavno mesto) in Včralrrue. VerakiuO Jo primomko mesto ob zalivu mehikanskem; tft do stopi na Muho, kedar se prido iz fevroiM) tje. Daleč noier srod deželo, skoraj naravnost proti zahodu jo Mehiko In od tod proti severozahodu, kako 8 dni ali 67 ur. hodu Jo močna trdnjAva Kvcretnro, ponleduje npaiijo Maksimiltjftnovo in klač določno zmage, ali «gu-bc in pognbe. V to trdnjavo je bil prfftol eosar M. z enim oddelkom svoje armado žo inoaCea februarja tega leta, prooej potem, ko so bili 1'Vancoti odšli. Cesarski so bili tudi Še v Mehfku in Vcrakruci; vhs druga dežel« jo bila v oblasti republika nov u!i Juarezovo vlado-; v vsek treh mestih so republikani cesarske oblegovalil Viši poveljnik Ofesarjcvo posadke v Mchiku jo bil Mar-quoz. Cesar v Kvcrefaru jo imel skčr vps čas grižo. Tako «o stalo reči, ko Je prišla nesrečnu noč od 14. do 16. dne meseca maja tega leta. Tisto noč (ob 8 u. po pohiočil je en polkovnik (obcrst), Mih. Lopem m) cesarja za 2000 unč zlata izdal; pustil je namreč nk nar močriejil strani trdnjave Jdarezovc vojako noter. Sel je bil > ta namen že 4 dni popred v noprijateljski ta-lior so pogajat. Cesar je spal iu ko so zbndi, zapazi bri, da Jo izdan; mogoče mu je pa še vendar bilo, u-makmti se na en grič (Oerro dclbi Campana) na zahodni strani mosta. Th se jc hoicl še braniti; čakal je generala Kiramon-a, toda Miramon jo bil zadel medtem na neprljatle, ki so ga ranili in vjeli. Tako jc pretokel drag? Čas; kterega bi b5 cesar lahko porabil, da bi bil s svojimi -nhežal ali pa neprijateljsko čote predrl. Ko jo zvedel,' k*j se je z Miramonom zgodilo, jc bilo za bog »o T^moMO- Vcči del ccflarskih vojakov, kteri so se med oblegovamjem tako zvesto in hrabro obnašali, je bil nenadoma v jot iu razkropljen. Ko jc cesar videl, da-jo vso zaatopj, in da bi so lirez vsega vspeha kri prelivala, ko bi se še nadalje vstavljal in branil, vzame on sam belo bandcto in so podA ^eneraln Biva Pa-lacie-n {sinu advokata tega imena, ki ga jo pozneje zagovarjal.). Jzdajavoo Lopez je dobil namesti 2000 nnč zlata, samo okoK 7000 prastrov, fako da, kakor je cesar sam prerajtal, pride na vsako glavo cesarjeve armade 11 realov. **)-- Tako jo pripovedoval vjeti Maksimilijan sam c. k. avstrijskemu jioslancu baronu Logo-tu, ko jo prišel s poslanci druzih evropskih držav iz Mehika v Kverctaro. Poslnšajmo zdaj baron Lago-ta samega, kteri v svojem sporočilu od 22. junija nafio-mu ministru tako-Io piše: „Po mnogih zadržkih, ker me nI hotel namestnik, general Marquez iz mesta fMe-hlka) pustiti, sem vendar 31. maja srečno prišel vun in so v Kvoretaro napotil. S. junija po noči Bem dospel v Kvorataro. Že brž drugi dam sem dobil od republikanskega višega generala Eakobedo-a piBmeno dovo!jeqje, da smem iti, kedar hočem, k cesarju. Podal nem se nomadoma v ječo v „konvento delaš kapučinas." Našel »om oosarja v postlji, bolehal je za gnžo; doba pa Je bil čvrstega, na vso pjipravljen iu v Božjo voljo vdan. Po Btopnjieab in mostovftih do njegove sobico je ležalo vse polno vojakov (republikanskih); soba cesarjeva (samostanska -cela) -jo bila na koncu nekega koridorja v 1. nadstropji, 10 korakov dolga in 6 široka; dni2C-ga ni bilo notri, kot vojskna postelja, en Škrlnj, en stol s slonilom ir. trstja, in 4 drugi trstovi stoli; pod jo bil z opoko krit, itnola je vrata in eno srfmo okno na tno-stovž. Prfcd vrnti je stala straža, prod oknom je ležal nu štorji en oficir; po noči so bili pred cesarjovo sobico na ztraži en general in 8 polkovniki. Na tistem mo-storža ste bili še 2 dragi sobi, v kterih sta bila cesar
. .*) Imel .ga jo ccair u oar a*aal^(*fa pr^atla.	Vr.
•tj T. J. ako h 70 a«Wor.	Vr.
j o v«, zvesta generala Miranion in Mejia; dovoljeno jima jo s cesarjem skup priti in ae £ njim pogovarjati, •V. druzih 2 manjših sobicah, sta stanovala cesarjev zdravnik dr. Basch in 2 služabnika oesarjova, ki ju jo bil iz Evropo s sabo vzel; ti trjjo pa niso bili v jetniki. Kar sem prišol v Kvorotaro—piše na doije b. La-go—som so vsak dnn po več ur s cosarjom pogovarjal; bil jo prav milostljiv, ponižon in priljudon ub.meno, in mi jo marsikaj zaupal. Hodili so ga tudi pO gostom obisku vat drugi poslanoi (ali opraviluiki), ki so bili iz Mohika v Kvcrctaro prišti, n. p, pruski (baron Magnus), belgijski (Hooriksj in italijanski (Curtopatei). Dos I i so bili iz Mehika tudi 4 advokati cesarja |ti|go-varjat: Riva Palaoio, Martiuoz do la Torro, Ort^ga in Vasouez (izvolil si jih je bil oospr snin Vr.), Ko siho videli, da ni nič kaj dobroga pričakovati, smo poslali prva dva advokata v San Luis de Potosi (inoslo, yiŠ0 gori proti sovcrju, še več ko toliko daleč od KverctOf ra, kot od Mohika do Kvorctara Vr.). V toni moitu jo bil predsednik Juaroz in sodež njegovo vlado. Nadjali smo so, da tft utegnota mord voč opraviti, kot V Kvo-rotaru, kjor sta bila žo una dva zadosti. Brž potom, ko sta bila prišla v San Luis, sta nam tolografovala, da je vso njihovo prizadovanjo zastonj. Sosobno ,sfca botola dokazati, da vojskna sodnija, ki jo bila V; JČvOi rotaru sostavljona, nima oblasti cesarja soditi; al|predi sodnik ni hotol o tom nič slišati. Bilo jo pa sloiobq ^topništvo iz G stotnikov, kterim jo bil predsoduik on kovnih (oborstlajtuant). Advokatjo so hoteli, a* uaj J>1i so izročila pravda sodniŠtvu iz generalov soityvljenswiu ali, pa narodni skujjffini (zboru). Vsled šo družili sporočil iz San Luis-a, in kor so advokata .tako hotela, BO jo podal pruski poslanec baron Magnus t)o, da bi iMMftrju milost ali vsaj to izprosi^ da bi se soanijskaobravnava odložila.— Hotel sem tudi jez v San Luis iti, to^^dvp-kata (y Kvcretaru), sta mi odsvetovala, či&da.jtakot avstrijski poslance, bi več ikodil. kot ponosi,-la-ko Bčm ostal v Kvoretaru. Cesarju je bilo to po folji; rekel je, damo th bolj potrebuje. Odpogajanja s.pr^.-, sednikom ni Nj. VeltČastvo nič pričakovalo žali Bog pokazal, d* se ni motilo. 12 in 13. junui&ij* pričela sodnijska obravnava v mostnem—gl^iŠ(ij'(tQ*~ trn). Sodniki in obdolženci so bili na odru, poaMaVpt (kakor pri glediščni igri) v ložah ali spodej na -jadu; gledišče je bilo lo borno razsvetljeno. Cesar*. kop,jO. bil zelč bolehen, pa tudi zato, ker ga je to razžalij^ tla, so bili za obravnavo gledišče izvolili, ni hotel p' kakem pred sodnijo iti, razuu, ko bi ga b. silo. tje vili. Zatorej se je obravnava zoper njega ustav prišla sta" poprej na vretogoberala Mejia ktora Bta morala ba gledišfinroder- priti. 14 jas. ( dopoldne sta začela advokata cesarja zagovarjati, potem ko sta bila dokazala, da se pbrayhava in obsodba, lab-ko opravi, tudi čo ni zatožepee pričujoč. Cesarja sa dolžin, da si jo kot ptujcc nar _ vise vladarske obirati v Mohiku po nopostavnem polastil, da jo vzrok dftavfc IJansko vojske itd.; nar hujšo pa (med t8 pregrflški), kar so je ceaajjn očitalo, jo to, da je potrdil in p<jd|& sal postavo od 3r oktobra 1864. (Po tej postavi so imor li cosarski pravico, vaacoga Juarozovega vojaka^ ktero: ga so z orodjem v rokah violi, ustreliti. Po ti poti »aro; reč, ki mu jo. j? bd neki francoski viši general Bazalno nas v o tova|Je; botel Maks. vojski hitrojo koneg. storiti, ter si republikansko stranko podvroči. (Cesar je imol ta ukaz kj za žuganjo in jo vsakemu, ki je temu ojstromu dekretu zapadol, ako ga jo milosti prosil, rad vso prizanosol). Mnogi liberalni, voljaki trdijo, da jo prišlo vslod te Maksimilijanove postavo v 2 letih it, pdl okoli 40 tavžont Ij^di Juarozovo stranko ob žlvli^ftje, Dolžili so torej Maksimilijana, da je _on za vsa ajmja svojih podložnih odgovoren in torej, vse to prelite krvi
kriv. (O pravdi in obravnavi, pravi bar. La£o, da bo poanto ouširnejo sporočava^.— , :	(I)alf$ prih.)
„Jui?ni Sokol" v Ijubljani jo po vladlbotn sklepu raz-puftiin! {Ustavljen ni,,bil, kakor smo nnikrat rekli, zavoljo t?ga, ker jo liotol v Zagreb Iti, ampak Iz drtmih vzrokov,) / r, ji . . - .	- l,«ih.y .-i
. .. i v, '	• '■ ■ ; ''■" " '■ ■•' i	v . j,::
;To poletje, jo prlšlp v Vam vesoljno, razstavo ;or glodat, ali prav za prav .poklonit se Napoleonu 40; c^ sarjev, kraljpv, in knezov, 8 kraljleo in 1.0 kuožfrj.:
j-i ■ ..,*, ' .' L' I' " I • 1
Umrli y Cjorioi : i . . . ; . • . "
ifc7 Krtino ftuuti, 4S l.,ik|ol*iflar, la pldkiao; Jolef IMfon, 18 1., Ikaloo, u v)u«nlno; Jol«fa Jfomil, II »-. k««4ki otr»k, aa grl-, fo; 47|7 Maria Hvalic1!, H m., kinačkl otrok, la pilo; Marija Cucua, 11 1„ kmatioa. aa aulioo (v buhiluito)! SB|7 Klliabeta Marini«, M I., Ia-ionirja lena, aa rakom v lolodou; l.uilmila Sknelini, 1 J, S m,/ opravil-nika, olr. ta lovami; Katarina Knmel, U I., ii dUlltfrjabŽJ, u la^arjam) Anton Zatelli, 40 1., o, k. atoUiik v pokoji, u aulico; S0|7 Jolo/a Maral, B m., n. soda rja otrok, *»» |rll». MiT Alojll |tovotny, 1 1., * m., n, pisarja otrok, ya ftrflo; Viktor l»ai«r, 7 m., poieatnlka otrok, ta gri žo; 1|fl Katarina Joliid, M )., krojila bfll, aa i>lu&iio*; SiS Paaka KoU-dor«, 1 J., kollirja otrok, n oiapnicaml; SiU Marija tkargar, 78 J,) kmplica vil, u vodoniio; Toroiljs Krjavlu, tO L, tkalca Um, aa »p»-tico Irir.-...........'»
Uradni oznanilnik,
aepL
n^J evrde Uij^tva pismooo itkalaj«. C. k qkr. »odn, v tprninu Jan. Kalelifia nenaiojoai it tiirka v porirnavo s dodiil Jlnai-oviisi v, ia dnfch." ' " ' V" ' 1 .	.. .
.	/-i,' . ; ■•.:]...-./ V);H|	uitalii!
Boranl Kura na Dttnajl 8. avgusta: Ve-
talliques 57:—; narodno posojilo 67:70; London 126:90; adžjo srebra 122:00;.'c«kipi 6:— : • -'-i •Wl7i •	■ t !.o i. ■.'■ - - •-! >.>.•.'»
Zltna cena v Gorlel 8. avgusta: Pšenica po 2 gold. in 80-90,; turšjea. rumena 1:78, bela 1:70,-nova %10? ajda l:80;.ječiuon.!8:3l6| fižol 2:66, (kaxn.)
Llatnlcavrednfi^ vmiGt'. Prihodtn ič.— Q,f Ant. U. v T. v iirih. lista. HvalaJ^.Bimt* -)tL: Dopisi morajo biti (za vrbdništvo) s praviEn im«-nom podpisani ' ",,> . '
Llitulea oripravnlitvsi: Jan. Bir* v Bih.:
smo
nas t drugo
poslali; ^l.--^-"- HTi^i^-i	-----:-cr-rr-
(t^- Podpisana bukvarnica priporoča č. duhovščini in šolskim prddBtojništvom obilno, svojo zalogo za Šolska darila primernih knjig r. slovenskem in nemškem joziku.	? ■; u hrti
V Gorizi meaeea julija 1807. .. .sinL; .j	:. . aois^iv';
'OZNANILO. ; ;
Naznanjam, da BemJodni gostilnico pri „zlatarn križi" (po domačo; ,,pri.Liti") na svojo roko odprl; in da imam dobro pijače, okusnih jedi, in za prenočet vanjo prav snažnih Bob.	.
Pozna mo veliko gospOdo žo od „Fnjfarja" som^ kjor som skoz voč let, uo sih inal. stregel; zato so n»-djam, da me bodo za naproj rajio tudi v moji goatil-nici obiskavali.	. ^
........'T Gorici mesca avgusta 1867. ' 1-.________
Jože Šolnik, .