101. številka, Ljubljana, petek 3. maja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
ffthmjti vsak dati, isvsemii ponedeljke- m dcevo po prasnioih, ter volja po polti preiouian HI avitro-oKorihu ueiole ta celo leto IS rUI., sa > o luta 8 . Id t ■i oetrt leta 4 gld. — Z* L j nbij SV O hre* poivjanjs na dom *a oelo leto 13 «ld., ^a četrt leta 3 jrld. 30 kr., xa on mesec 1 %ld. 10 kr.   Za pošiljanje na 4om m« računa 10 kr. z\ mosoo, 8Q kr, «$■ četrt leta. — Za tujo d eto le  oliko već, kolikor pofitnina isnaia. — Za gospodo neitolj e na ljubkih A«;lah in sa 41 j ako velja sni lan a OtUS in sicer: Ki Ljubljano &a eetrt loua 3 gld. 6o kr.. po pulti projoman xa četrt leta 3        — Za oznanila ie plačaj« od ftetiristopue Mtit-^TTfta 6 kr., *o »o osna-ailo enkrat, tiska,     frr., (e ■« dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi na) ae    i >(• .lackli-: •. — Rokopisi ae no vračajo. — Uredništvo .jo v Ljubljaui v Franc Kolnianovej hidi §*, 3 „glodaliska stolna". Opravciit vo . na kntero       **> rM»£ivvoUjo pošiljati naročnino Keklauiau.>je, oananila, L j. administrativne reAi, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hisl.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 2. maja. Tri odpiranji konservativnega kluba v Prcstonu je rekel minister notranjih stvarij Cross, da vlada nij vojnega duha polna, temuč hoče samo vzdržavati evropske dogovore in skuša soglasje mej evropskimi vlastmi doseči. Anglija ne bode z nobenim činom vojske proizzvala ali začela. To, kar Anglija .zahteva ne ponižuje Busije. Dogovor san-štefanski jc v svojej celoti poguben, kar bode angleška vlada na konferenci lojalno dokazala.
Iz Peterburga poroča „Times" od 2. maja : Dogo v ar j a n j a mej Londonom in Peterburgom bo se črez Berlin zopet začela.
Reuterjevo agentstvo poroča iz Bom-t>aya3 da je drugo oddeljenjc indijske Tojne ekspedicije odplavalo na Malto.
Pariz 1. maja. Razstava se je slovesno odprla, nadvojvoda Leopold je bil pričujoč, minister za trgovino je ogovor govoril. Mac-Mahon s tujimi princi je razstavo prehodil, ki daje krasen pogled. Avsiro-ogerski oddelek jc čeden videti, <da-si je še nezgotovljen.
London 1. maja. Ileuterjev bureau poroča iz Carigrada: Totlebnu se nij posrečilo doseči sporazumljenja glede ob-jedno čas nega  vzmaknenja  od Carigrada.
Carigrad 1. maja. Britanski konzul v Trapezuntu je sprejel deputacijo prebivalstva Datumskega, katera je izjavila, da se hoče v marž i ran j u Rusov v Batinu ustaviti in je zahtevala pomoč angleško.
Ik&6-tek.
Leon Brossy.
(Povt-Ht, in Hlovonil Kr. Kr.) (Daljo.) Osmo poijlarje.
P*.lo je po.^iav.l po konci deske, da jih loŽjo vzame, kadar bi jih potreboval, in jih položi preko jame, ko dokoma Btopnjice. Tako je delal, in kmalu prlSel do vrha. — „Tako je prav, moj t»in,** vaklikuo stari Marino, kojemu se je upanje po prostosti povrnilo. — „Šo par ireuotkov in prost boš."
Strahu vsklikno Palo, ko čuti, da se deska ua kuterej stoji zini raj bolj pod njim podira. — »Kaj j°i m°j sin V'1 vpraša oče a slabim glasom. — nKmalu bi bil padel," odvrne 1'alo, ko se jo na bližnjo desko rešil. „Zemlja je tako trda kakor kremenec, povsod imam uže ranjene roke iu konec deske nij
Rim 1. maja. V zbornici jc izjavil ministerski predsednik in minister vnanjih stvarij na dotično interpelacijo, da glasovi o italijanskem posredovanji v orijen-talncm vprašanji nijso osnovani. Italija se hoče vplctenja kolikor mogoče ogibati.
Svetovna razstava v Parizu.
Prvega tega meseca se je v Parizu slovesno odprla svetovna razstava, ki ima za francoski narod velik političen pomen, tako, da se ne da primerjati z druzimi podobnimi razstavami. To je namreč prvo veliko svetkovanje, katero dajo mlada francoska republika drugemu svetu, povabivža ga na goste, da mu razkaže: Francoska je bila v jednoj najkrvavejsih in najuesrečnejših vojsk tepena in ponižana, vendar more komaj sedem let po tej vojski dokazati svojemu ošabnemu preraa-govalcu in vesoljnemu svetu, da jo bogata, pridna, bolj srečna nego mnogoteri sosed, zlasti nego zmagalec.
In res bo sosedje Nemci precej, ko je bila misel razstave rojena, dobro razumeli nje pomen. Vedeli so, da jih Francotje kličejo z razstavo na kulturno menzuro, ua iudustri jalno, trgovinsko, umsko, znanstveno tekmo vanje. Tu pa je bil Nemec uže v razstavi hladelfijskej topen, bil mej zadnjimi mej večjimi zapadnimi narodi. Vedel je torej Bis-mark, da v Parizu Ne nit e ne moro meriti se s Francozom — zato je ukazal, da se Nemci razstavo ne udeleže ter se tako dejansko umaknil pobitju, a ne moru lično. Ako je Bis-mark morda s tem, da je sklenil neude leže nje Nemčije, nameraval škodovati ali celo izpodkopati p mišk o razstavo — predvčerajšnji slovesni dogodek, ki ga telegram poroča, ga je osramotil.
dobro držal v luknji, kojo sem naredil." — „Šo poskusi." — „Boin oče."
Zopet je začel delati, „No, ko bode ta deska držala, potem pa že eua in rešen sem." Delal je pridno naprej in stan očeta mu je dajal pogum. „Bi li Se gospodičiue ne mogle se vrniti V" — „No že. Lo potrpiva, upam da jih kmalu zugledava.
Skoro je uže dodelal, kar čuje nekoga, koji je od jeze vskliknivši, se blišal. Pogleda kvišku in vidi, akoprum je bilo tema, moža. koji je prisopihal na kraj jame, in v njo pogledal. Ta mož je bil Muratin.
Deveto potjlarje.
V Karnarju je cel dan vso kipelo. Njegova barka še nij bila prišla in misel, zakaj ona čalupa vedno kroži ob obrežji ga je še bolj vznemirjala nego ona na vjetnika v za-tvornici in pričakovanje tekmecevo. Zaman se
Misel, osnovati za leto 1878 svetovno razstavo v Parizu, rodil jo prvi predsednik nove francoske republike pokojni Thiers. S tem jo hotel razen uže zaznamovanega namena tudi šo pokazati svetu, da Francija želi mini, da se hote najprej zbrati, da v pri-hodujih sedmih lotih no namerava nikako „ maščevanj ske vojske" zoper Nemčijo začeti. To je bilo vrlo politično od starega Thiersa. Kajti pruski Nemci so bili precej po frank-furtskeni miru videli, da nijso Francozov tako štrli kakor bi jih bili v svojej nemškoj Iju-beznjivosti radi. Zato je pred štirimi leti užo malo manjkalo, da nij Nemčija v drugič črez Francijo pala.
Zarad bodočnosti Slovanstva mora vsak nas le veseliti se okrepčanja francoskega naroda, naturnega in narejenega protivnika pru-silnega Germanstva. Zatorej želimo onega moralnega velicega vpliva pariškoj razstavi, katerega si sam Francoz obeta iz nje. Pri tem n&s niti ne moti to, da so nekateri republikanski časniki francoski, ki se ne morejo vzvisiti nad svoje dosedanje predsodke o Uu-siji in Slovanstvu, postali iz turkofilov veliki angh fili. Pravimo „nekateri" časniki. Kajti francoska vlada in zares politično previdne njene novine se drže in ostro zabičujejo ne-utraliteto in lord Boaconstield je brez vspeha na Francoskem iskal dejanskih zaveznikov. Republikanska vladajoča stranka tudi vidi, da so vse njej protivne monarhistične stranke po večjem rusoiilne. To in pa s časom doidoče boljše izpoznanje, dejan.ski čini in dobri vplivi osvobojenja orijentalnega Slovanstva bodo tudi na Francoskem še one nazore izčistili, ki nam zdaj nijso še povoljni. V toj nadi lehko francoski veliki narodni praznik s simpatijami pozdravljamo tudi Slovani.
je trudil poizvedeti kaj hoče šalupin kapiteu BrOBSvju,
Bil je to zanj jako dolg dan. Večkrat je žel v gozd z Moratinom ali je pa sedel v Mo-ratinovej spalnici in opazoval tujo ladijo. Tudi so nij niti Karli niti drugim ljudem pokazal, kajti vedel je, da mora biti varen, ako hoče svoj namen doseči. V tej samotarnnsti je preudaril in prepilil svoje naklepe in jih tudi srečno dovršil.
Z mrakom prešla mu je ta samotoljub-nost, prvič je moral oba Marina s poti spraviti, drugič izvedeti, kaj hoče žalupa v teh krajih in tretjič Karlo v tak kraj peljati, da bode, kadar jo bode trebalo pri rokah, da odrinejo, ker bode gotovo ladija pred dnevom dospela. Napotita se torej, prvi naklep spol-nit. — Palo, dasiravno truden, je vendar hitel, ker ne bi bil rad zasačen pri begu. Tudi spomin na ječo, na rešenje očeta in da znabit še sestro najde, ga je toliko okrepčalo, da se
O splošne) volilnej pravici.
t:—. V državnem zboru pri budgetnej debati so nekateri poslanci opozicije zelo grajali sedanji sistem in volilni red, ki se ne ozira na pravice vseh stanov in še manj vseh avstrijskemu žeslu podložnih narodov, in sve tovali spremeniti ves sedanji sistem in volilne rede, na katere se opira, vsem narodom pravičneje. Naš slovenski poslanec dr. Voš-njak in Nemec Sclimterer sta nasvetovala splošno volilno pravico, kakor jo v Nemčiji, Franciji in Se nekaterih drugih ev-rop>kih državah t. j. da bodo vsak polno leten mož imel pravico voliti naj plača kaj direktnega davka ali nič, torej tudi prosti delavec. Ta glas je izginil, a našel jo močen odjek v delavskih krogih to stran IJ tave, kakor tudi v Mngjnriji, kjer mnogi nijso s sedanjo vladno eistemo tudi nič zadovolnejši, nego pri nas. Zato se nadejam, da nij odveč, če izpregovo-rim o tej stvari nekaj iz slovanskega avstrijskega stališča.
Čehi, prvi slovanski rod v Avstriji, se dozdaj nijso toliko poganjali za občno volilno pravico, kakor za sploh pravičneji volilni red, naj mu bo uže podlaga količina davkov ali število   ljudstva;  drugače drugi   Slovani zlasti Rusini v Galiciji, katere močno zatira mogočnejši in bogatejši poljski narod, osobito plemstvo, akopram je v manjšini.   Po sedanjem volilnem redu so ustavoverni veliko posestniki tako bogato obdarovani s poslanskimi sedeži, da jim Često v svojih krogih za poslanstvo sposobnih kandidatov primanjkuje. Če primer jamo število po njih izvoljenih poslancev s tem katero volijo kmetske občine, ne najdemo nobene prave razmere z njihovimi davki. Po slovanskih pokrajinah so tudi s tujci in usta-voverci, kak breznačajnimi trgovci in obrtniki, mesta so tudi neprimerno boljše obdarovane s poslanskimi sedeži, nego čisto slovanske na rodne kmetske občine. V dve — ali mno-gojezičnih kronovinah volijo nemška, oziroma italijanska mesta, trgi in občine često blizu dvakrat toliko odbornikov v deželni in po slancev v državni zbor, kakor slovenska v sorazmeri s prebivalstvom ali jih zadevajočimi davki. Po tako umetno in nenaravno sestavljenih volilnih redih se nij čuditi, da imajo v mnogojezičnej AvBtriji nemški ustavoverci večino v državnem zboru in mnogih deželnih zastopstvih v kronovinah, kjer je večina prebi valstva slovanska. Po mestih in trgih bo pa
Se od svojih ustavovernih šefov odvisni urad niki, in privandrani tujci Često odločevali večino, ker je bila slovanske narodnosti se zavedoča večina prebivalstva ima po slučaju premajhnih dohodkov, in potem naravno pre majhnih davkov plačuje, oropana volilne pravice.
Zato bomo tudi mi avstrijski Slovani z veseljem   pozdravili  splošno   volilno pravico, ako bodo le vsi stanovi po njih številu volili enakomerno število  zastopnikov v postavoda-jalne zbore. Ako se enkrat vpelje splošna volilna pravica, ne bodo več odvisni ljudje odločevali volitev po naših mestih in trgih, nego bo prišlo mnogo narodnih  volilcev iz nižjih razredov prebivalstva; potem uradništvo ne bo imelo tako močnega vpliva na izid volitev. Nižji razredi prebivalstva so Rkoro neizključ-1 j ivo n a r od ni,  ker so  večinoma domačini, toraj  potem  z  vbo  verjetnostjo upamo narodne zmage tudi pri volitvah v mestih in trgih. A mi bo le potem prav moremo zadovo-liti z kakim novim volilnim redom, če se bo število poslancev enakomerno določilo, v kmetskih občinah kakor  v mestih,   v slovanskih pokrajinah kakor v nemških, tako pri velikih posestnikih,  ali z ozirom na davke,  ali še bolje, z ozirom na število prebivalstva, to je, da bi kmetski občinski okraj in mesto, če plačujeta enako število davkov, ali če štejeta enako število prebivalcev, volila enako število ljudskih zastopnikov, in ravno tako nemško in slovansko mesto, z enakimi  davki, ali z enakim številom prebivalcev, volilo enako število poslancev. Za volilni red, ki bi nemškim pokrajinam ali velikoposestnikom odločeval preveliko število poslancev, če  bi tudi vsakemu volilno pravico zagotavljal, bi ne marali, ker enakopravnost in zagotovljenje občne volilne pravice bilo bi le  navidezno, v resnici bi pa utrjeval le gospodstvo nekaterih  narodov v Avstriji. Mi smo prijatelji splošne volilne pravice uže zavoljo tega, ker želimo za vse enake pravice in enake dolžnosti. Nij prav, da bi ta, kateri nema nobenega premoženja, bil prikra-čen v političnih pravicah (t. j. v volilnej pravici), ker tudi  on mora v nevarnosti braniti drŽavo in celo žrtvovati za  njo, za vaacega najdražjo blago, življenje. Dokler nižji razredi ne zadobe pravice, pošiljati zastopnikov v državne in deželne zbore, si no morejo po postavne j poti zboljšati svojega stanja in so dani v roke oderuhov,   ki  z njimi počenjajo, kar hočejo.
Vojne priprave fn vesti.
Iz San Štefana se piše ,P. C.": Veliki knez Nikolaj pregledoval bode lil), aprila vojsko. Kar je bilo bolj oddaljenih polkov, pozvani 80 semkaj; vseh skupaj ie 300.000 mož. (Pregledovanje je bilo izostalo, kakor telegraf javlja. Ur.)
Na dalje se v vojaških krogih v S.in Štefanu govori, gda ima ruska vlada 15 milijonov rabljev pripravljenih za opravo pomorskih lovskih (kaperskih) ladij, da bodo anglošks trgovske ladije lovilo ali uničevale. Dvajset amerikanskih parnikov je v različnih krajih uže popolnem pripravljenih v ta namen in čakajo le ugodne prilike, da bodo rusko zastavo pokazali. A ta knperska flota še nij cela, kajti postane še veliko večja. Tudi sloveči vodja nekdanjih indijskih vstašev, strašni Nana-Sahib, o katerem se je pravilo, da je uže davno v neznanem asilu umrl, obljubil je baje ruskoj vladi v Indiji pomagati. Angleži se tega moža še dobro spominjajo, in vedo, koliko jim je ob Času v iztočnej Indiji škodi).
Velik pomen imajo baje morska preiskovanja   Angležev   v   Sakarija reki mej Ismidom in črnem morjem.   Angleži namreč hočejo  iz   te reke v črno morje torpedske čolne poslati, ki bodo ruska prevažanja Živeža na potu iz Odese v Carigrad lovili, kajti sodi se, da je vojna mej Rusijo in Anglijo neizogibna. Sultan Abdul Hamid jo dejal proti raznim diplomatom: „razvidim, dabosta Anglež in Rus drug druzega streljala, a da bi se to le tu ne godilo in bi me oba v miru pustila. Mr. Lnyard se je pri sultanu, ko je prišel iz Ismida, pritožil radi iz reme mbe turškega ministerstva in je upanje izrazil, da bode Turška v vojni A ngle-žev s Rusi, vsaj nevtralna ostala. Svetoval mu je tudi, naj se v onem slučaji sultan v Bruse v Azijo preseli, da bode mogel prosto — delati, ker drugače ga bodo morebiti Rusi ujeli. Sultanu se ta svet nij koj dopal. Iz Tif lisa se istemu listu na daljo  poroča, da jo ruski vojni minister, generalni od j u ta nt Mi ljuti a za povelnika kavkaske vojske imenovan. Veliki knez bode le imenom ostal carjev namestnik in vrhovni poveljnik, a ne bode odšel iz Tirlisa, ako bode dobil Miljutin v resnici poveljniHvo nad armado 200OOO mož. Kavkaska vojska bode dobila 13 polkov, don-Bkita kozakov, 15 druzega opolčenja, jedno divizijo rezerve harkovskegu vojnega okraja, ia 20 baterij. Razdelila se bode ta armada p ri-
je deske prijel, da nij v jamo nazaj padel. A pri prihodu teh dveh je splavalo vse upanje po vodi.
„Alo, tu je za nas dovolj dela," vsklikno Karnar, koji jo Moratinu sledil, „beg!u — Moratiu se tega tako prestraši, da mu sapa zastane, mislil je, da je Bennor Marino uže rešen, ko pa vidi, da sta oba še tu, se zado voljno zareži. „Kakor se mi zdi, ravno ob pravem času," šepeta. Obupnost spreleti Pala, ko vidi hudobneža. Misel na očeta in njega samega ako se uda, ga še bolj osrči, in pripravljen j'' bil se braniti Skoči na komaj položeno zgornjo desko, potegne dvocevko iz žepa in misli na Karnarja sprožiti, pa ta ga prime za roko in potegne w. jame, ter vrže Moratinu z besedami:
„/.vežite ga in mu vzemite orožje, Bennor Moratin. — „Seimor Moratiu," si misli Palo, „to je tisti." Hranil se je 'obupno in skušal Moratinu ustreliti,  a ta ga je kakor prikle-
njenega držal, in črez nekaj trenotkov zvezal| koli, ko sta šla v mojo hiso, jih jo Fernan-
z vrvmi, koje je Moratin BOboj prinesel, da bi oba iz jame potegnil. „No," do Karnar, „sedaj ste popolnem v mojej oblasti, najbolje pa storite, ako molčite." Boječe vprašujoč ^las se je čul iz jame. Stari Marino jo dovelj
dez prišel iskati po tej poti." — „Tako bode/ reče Karnar. — „Mciiim, da oni šum, ki Bva ga na tej poti čula, nij delal nihče drugi, ko on. Pa motil so je. Sum, katerega sta čula, sto vzročevule Karla in Jola, ko  sto šle po
čul, da se je zgoraj nekaj pripetilo, dasiravno j jed za ta dva, tako čudno najdena, človoka. nij vedel kaj in kako. „Kjo si moj sin V" je — „Jasno je, da je Fernandez odšel po jed zaklical, ..nič to ne vidim, ali ti hočejo in tudi, da bi ljudi sklical, v vas. Na vsak t;sti možje pomagati ali . . GHbb jo ob-J način no sineva niti trenotka zamuditi. Kaj molčal. Palo je hotel odgovoriti, pa moža sta; storiva B6 starcem?' — „ Popeljeva pa z njemu zapovedani, naj ne črlme besedic*. gov m sinom v svojo hišo." — Moratina pre-„ Hočem vam povedati, kdo vam je prišel trose nekaka groza in obledJ. „Kako ga za-pomngat, vaš prijatelj iz Mazatlana ltuy Por- t morem srućuti," šopečo, „kako mu moram v nandez!" — „8uj sem si mislil!" vsklikno1 obraz pogledati?" Karnar so zaničljivo na-Moratin. — „Ali se spomnite?u nadaljuje smeje. „Saj mu nij treba v obraz gledati," Karnar, „senuor Marino je dejal, da jo Fer-; reče potem, „govorite bolj tiho iti hripavo in nandez z njim prišel, ker mu nij hotel njego- pomislite, da se užo dvajset 1 t nijsta vidda."
vili izdatev plačati predao nij vedel,  ako so res denarja  vredne." — „Ak,  sedaj sprevi-I dim. Ker nijsta nazaj v vas prišla, ali kamor
— „Dobro tedaj, le pori z njimi"
Palo je večkrat čul Moratinovo ime iz ust tovariša. Pazljivo jo opazoval obra« odpe-
tem v jeden kavkaski in jeden armenski od delek pod poveljstvom Loris-Melikovem in general Ileimanovem. (Poslednji je te dni, ka-kar je telegam poročal, umri. Ur) Batu m imajo Se vedno Turki, Štabni Bef general-lej-tenanta Oklohodžro, oberst Kasbek je v tej zadevi dolge pogovore z Derviš-pašo imel, a brezvapešno. Mušir je pa zagotovil, da se bode turška posadka v kratkem odpeljala, ker so ladije za prevažanje v Trapezunt uže priprav Ijene, in sam vedno pričakuje instrukcij *a to stvar iz Carigrada. Kdaj se bode trdnjava izročila Rusom, nij mogel Derviš-paša povedati. Rusi sumijo, da so vso to le prazni izgovori, in da Turki za to nečejo trdnjave zapustiti, ker jo mislijo potem popolnem obdržati, ako se vojna mej Rusi in Angleži prične. A ker je Batu m za Ruse tolike važnosti, dA ho 1. 1864 Turškej 40 milijonov rubljev za to luko in trdnjavo ponujali, bodo jo Rusi, ako je ne bodo Turki z lepa oddali, bč silo vzeli.
Ruska vlada nabira pomorščake trgovinske Hote za pontsko floto, zato, ker rezerva pontske flote ne zadostuje akciji, katero hoče pomorsko ministerstvo na morji izpeljati. Sko raj vse privatne parnike črnega in knspiškega morja je ruska vlada najela, in jih bode primerno za vojsko opravila liže od 6. aprila se vedno sem vojni materijal dovaža. V tukajšnjej orožnici je G3 velikih in 41 malih kanonov, 140 podstavkov (lafet) in mnogo streliva. Vse to, 4500 vojakov in G50 častnikov odšlo bode v Armenijo.
Politični razgled.
IVotrttiiJe I<».
V Ljubljani 2. maja #>#'^««-### i-lior so je 30. aprila zopet sešel. Ali poznalo se je, poročajo dunajski listi, da so poslanci na praznikih bili. Zbornica je bila močno prazna. — Denes je zopet seja imela biti. Na dnevnem redu je nova postava o obdavkovanji društev na akcije.
Iz i9ošte se javlja „N. Fr. Pr.", da po-loženjo Sennyeyevega mandata dela veliko senzacijo. Govori se od jedne strani, da se on neče več političnega življenja udeležiti in da potuje v Italijo. Veruje se pa, da no ga politični motivi nagnili, da je odložil mandat, posebno zadnja fuzija nij bila po njegovem godu.
Ne niš k list, ki se je z vsemi močmi branil zasedenja #f in Hercegovino od avstrij
ske strani, piše zdaj: »Avstrijska zato nij hotela zasesti teh dežel, ker se je bala,  da bi
ljavca svoje sestre in se je tako zamislil, da je vse trpljenje in nevarnost pozabil. „Je li mogoče," si je mislil, „da je Karla s takim hudobnežem zaročena? Ne, ne, uže misel na to je prestrašna. Nečem verjeti." Naenkrat si domisli, da je bila ena izmej onih dveh žen njegova sestra. „Ko bi ne bil tako truden," si misli, „tako v skrbeh zavoljo očeta, kako ga rešiti, — gotovo bi jih bil za imeni vprašal. Ako bi mi bila le ta misel takrat v glavo prišla?" — Karnar je deske, katere je Palo položil eno vrh druge na tanko preiskal in šel po njih v jamo. „/budite se stari mož," reče, ko pride na zadnjo desko. „Sto li gluhi ali spite?1* Komaj je to izustil, uže se je prepričal, da nij vganil, kajti starec mu nastavi pištolo na čelo, rekoč: „Niti koraka bližje, drugače ustrelim!" — „Nmmnost, Btari/ reče Karnar, „ne bodite neumni in pomislite, da je vaš Bin pod varstvom mojega prijatelja, in da vsako malenkost, katero storite, maščujem nad njim." Stari mož mu zre
se narodna opozicija v Avstriji ne pomnožila po bosenskih in hercegovinskih Slovanih; zato smo bili za to, da Turška sama v teh dežebib uvede reforme. A zdaj smo se preverili, da je na vsak način potrebno, da zasede Avstrijska Bisno, — to zahteva njen lasten obstanek, in nko bi se se za sedenjem šo daljo čakalo, vzrastlo bi iz tega mnogo škode Avstrij skej."
Vnmile <l
Severno - netmilei listi prinašajo ob začetku tega meseca ir, D ti naj a dopise in poročila, o katerih le želimo, da bi resnični bili. „Schw5ib. Merkur" j« izvedel, da je spora-zumljenje mej Rusijo in Avstrijo skoro do gotovi i eno. D d je poroča sicer zanesljivi dopisnik ,.Bresl. Zrg.**, da je mej Dunniem in Poterburgnni trdna zveza sklenjena. Drugo poročilo trdi, da se v okolici csrievei hvalijo, ka je nemški cesar \Vilhclm znbranil zvezo Avstrije z Anglijo in pomagal skovati avstrijsko zvezo z Rusijo.
Iz Wii'flf§tfw javlja telegram: „Nord. Allg. Ztg." piše iz Petorhurga, da bode svet strmel, kako vojn n moč bode razvila K u s i j a, ako pride do vojske.
Mtitl*t<t ^e ve Ino bolj oborožu jo — poroča nemška „National Zfg.a preko JLmdnna. Italija ho^e namreč ekspolieijo na albanij-sko obrežje narediti nko in kadar bode Avstrija v Bosno vmarš'raln.
MKtri*: je bil HO aprila, ob preddnevi razstave, močno razburjen. dirardinova ideja, mesto rnzsvetliti in z z.*.stava mi prepreči, našla jo velik odziv. TTže na pred večer je bilo polno zastav. Mnogo je odvisno od vromena.
lM0tknwH«dfwn*Uš vstiši v Bolgariji
imajo hajo angleške oficirje za poveljnike; utrdili so se v južnem rodopsketn pogorji pri Pašnmahalijii. Turška vlada so jo izjavila, da no moro vstaje ukrotiti.
Dopisi.
Iz Idufoiiierii 29. aprila. [Izv. dop.] „Občni zbor našo okrajne posojilnice" bil je za 1 1877 nedeljo, 28 npr. Doslo je bilo okoli hO družabnikov. Zbor je otvoril društveni načelnik, g Ivan Ktikovec. V imenu nadzornega svetovalstva, kateri jo bil račun za lansko leto pregledal in potrdil, poročal jo gosp. Dr. lluber, na kar je Še Bam g. načelnik račun in delovanje društva razjasnil. Poudarjal jo, da bi društvo veliko več lehko storilo, ako ne bi treba tako ogromnih zneskov davka plačevati. (V 5 letnem obstanku je društvo skoro 3OO0 gld. davka plačalo). Izrekel je upanje, da po novi postavi katero državni zbor kuje, no bode morda tega davka več. Vsled tega je društvo  imelo lani samo
nekaj trenorkov neprestano v obraz ter se trese: ,,0 Mog!" vsklikne omahnivši, „pustite sina in vzemite tu edino orodje, katero bi mi moglo življenja ohraniti." — „To je bilo najbolj pametno, kar bi mogli storiti," odvrne Karnar zmagovalno. ,. Podajte mi roko, da vam iz tega neugodnega prostora pomagam, predno nastane noč." Trudni sto in lačni gotovo tudi, zato vas povabim z menoj večerjat iti.
Marino jo premagal občutke, kateri so mu navdajali dušo, in gotovo bi bil žaloval, a vedel jo, da bi mu vse to nič ne pomagalo. Po lm lem notranjem boji poda Karnarju roko, kajti jasno mu je bilo, da sam ne bi mogel priti iz jame. Karnar ga pelje po deskah, io krnalo jo stul polog svojega sina. .letnika se bolestno spoglodata in so udastu v svojo osodo. Moratin se trese, videvši moža, katerega jo tako hudo rnzžiilil in si zaviše ovratnik črez obraz. „Tukaj ste!" vsklikne stari in stopi k Moratinu; „bojite se mi v obraz pogledati," Moratiu se obrne proč. „Saj
5G0 gld. čistega dobička. Vo3 rezervni fond posojilnice bi znašal zdaj skoro r>O0O for. Nekateri društveniki so želeli, da bi se ta denar razdelil mej nje, kar pa no gro 1. po pravilih ne, 2  bi bo društvo potem preveč oslabelo.
Račun je bil potem potrjen in načelstvu so je dala odveza. Bile so potem še nekatere volitve, namreč 6 udov v nadzorno svetoval-stvo in 8 v cenilno komisijo. Naposled ne je vsakemu udu nadzornega svetovalstva dovolilo !/j gld. m g rade za vsako sejo, in g. podpredsedniku pa .r>0 gld. nagrado za vsako leto. To naše društvo zasluži in tudi uživa popolno zaupanj o in je na veliko korist tega okraja. Kdor je izmej družabnikov v denarni zidregf, pomagano mu jo brez vseh stroškev, ra?en 8% obresti. Kdor pa hoče denar plodonosno naložiti, temu dajo posojilnica Ol/n%i kar je gotovo znamenito, in kar poleg varnosti društvo najbolj priporočuje.
Domače stvari.
— (Trop a d industrijo in kapitala.) Včeraj je bil pri ces. kr. sodniji na I.rdu na eksekutivnej dražbi prodan mlin, Id ima zanimivo zgodovino glede propada naše domače industrije. Pred 14. leti je kupil oni mlin za 10000 goldinarjev g. K. ter zazidal vani, ker ga je preustrojil v umetni mlin, še 24.000 gold. Prodan je bil mlin potem črez osem let za 15.000 gold. na eksekutivnej dražbi in kupljen po g. C. Isti je izgubil pri njem svoje premoženje. Predvčeranjem je bil mlin zopet na javnej eksekutivnej dražbi prodan za 4500 goldinarjev, akoravno je bil sod-nijsko cenjen za 33 000 goldinarjev. Tako propadajo mlini — pa zakaj? Čudo nij, ako jo prevoz žita iz Pešte v Trst cenejše, nego iz Pešte v Ljubljano.  Čudno pa — resnično.
— (V Bledu) so je odprla za to poletje zopet telegrafska starija.
— Iz Celovca) svoj dopis v včerajšnjem listu dopolnjujemo po nemških listih s tem naznanilom, da je dobil narodno konservativni mestni kandidat v III. rnziedu g. Itossbacher od 96 prišlih glasov 73. Torej velikansko večino.
— (Vabilo) k veselici, katero napravi društvo „Ivlinost" v Ajdovšni dne 5 moja t. I. svojih prostorih. Program. 1. Igra: Zakonske nadloge. 2. Petje. 3. Deklamacija. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina k igri L'0 kr. sedež 10 kr.
vam nič ne pomaga, poznam vas vse eno, kajti tacega hudodelstva ste le vi zmožni, ki sto me mojega otroka oropali 1 Kje jo Karla? povejte mi, kje je?" — „Prenehajte z vašimi vprašanji, nij časa sodaj za to, kajti predno se stemni, moramo oditi. Primite se mi za roko, sennor Marino, popeljal vas bodem v svojo hišo, kder vam hočem dobro večerjo pripraviti." — „Večerjo?" ponavljal je starec, „raje bi z indijskimi otrovniki jedel, nego z vami!" — „Dobro, čo nočete večerjati, bodete šli pa lačni spat. Jaz no zahtevam nič druzega, nogo to, da vas imam v svojej oblasti; drugo izročam vse vašej volji." Prijel je sennor Marina pod pazduho tako, da jo bilo razvidno, da ga nečo prej pustiti, dokler ne prideta do njegovega doma. Moratiu je pomagal Palu na noge in je večkrat imel priložnost videti zaničevalni pogled njegov.
(Daljo pri h.)
— (Kviščanakn čitalnica)bodo imela •t nedeljo ;>. maja svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu bodo: 1. Poročilo tajnikovo. 2. Račun blagajnikov. B. Nagovor predsednikov. 4. črtanji pravil. 5, Volitev predsednika novega odbora. 6« Odločitev veselic za prihodnje leto. Prav uljudno vabi odbor gospode ude k občnemu zboru, da so voli v novi odbor taksno može, ki bo vneti za narodno sveto »tvar.
— (Predstava Kristusovega trpljenju) se jo predvčeranjem v ljubljanskem gledališči pričela, (davno podobo so to-le: Zadnja večerja v 8 podobah, Kristus na olj ekej gori — spijoei npostelni — angel s kelibom, Judež pripelje rabeljno in vojake — aposteljm ee preplašeni zbudo ■— Judež poljubi Jezusa
— Peter odseka Malhu uho — Jezusa zvežejo in odpeljejo. Kristus pred Poneijem Pilatom, ki zlomi palčieo v znamenje, da jo kriv — Pilat si umije roke. Kristusa bičajo — mu dajo trst v roko in trnjevo krono na glavo. Kristus pado pod kiiftem— breča svojo mater. Veronika z ženami; — Jezus pade drugič pod križem — Simon Cirenski mu privzdigne križ.
— Veroniku mu poda potni prt. Kristusa slo-čojo — na križu povzdignejo. Kristus visi ua križi — dajo mu jesiba piti — unirjo in vojak prehode njegovo Btrau. Kristusa s knža snamejo. Kristusa v grob polože. Kristusovo vstajenje. — Predstavo so prav dopale. V nedeljo in poudeljek se bode zopet igralo in naj nihče ne zamudi gledišča.
— (Umrljivost v Ljubljani.) Leta 1877 je mrtvaški ogleda imel 958 mrličev v Ogledovanji, 483 možkih, a 475 ženskih. Leto 1870 jih je bilo 84 več. Mrtvo rojenih jo bilo 22 detet. V prvem letu je umrlo 143 detet 20 menj kot lani; od 2 do 20 leta je umrlo jih 187; od 20 do 00 pa 382; črez 00 jih je umrlo 224.
— (Iz vode izlekol) in smrti rešil je ▼ nedeljo opoldne Franc Čelešnik iz Krako-vega z lastno smrtno nevarnostjo otroka, ki je padel z brega v Ljubljanico. Pogumnost njegova je vsega pripozuanja vredna.
— (Nesreča.) V nedeljo se je Iz Vev-cega proti domu peljalo več ljudij iz Dobrujne in Matej P«gačur iz llrušico. Med potjo zadenejo zarud teme tuko hudo na neke bruno, ki bo predaleč na cesto molili, da popadajo z voza in si Matoj Pogača r tako zelo pretrese možgani in hrbtenico, da drugi dun dopoludne vsled tega unirjo. Mulomurneža, ki jo brunu pustil ležati na cesti, so uže naznanili sod nji.
— (Iz Slovenske Bistrice) so piše „Slov. Gosp." da so tamošnji žanilarji s po močjo konjiških zgrabili glasovitega tata Jož. Pirša iz Kostrivniie v Ločah pri posestniku Štefanu Lcbru, ki je ničvredueža nad kletjo V krmi skritega imel.
Bazne vesti.
* (Kako so prišli U u si na sveto goro AthoB.) O tem se piše iz Aten: Prvi samostan je sezidal po nekaj pripovedki Konstantin Veliki, dencs jo sumustuuov na tej gori UŽ8 9:ir». Prvi ruski menih vstopil jo še le leta 1818 v samostan Pantalejmon. Leta 1830 bilo je 25 Hu80V in 800 (irkov, zdaj je 20(H) Kusov m 50 (Irkov. Ker so bili ti samostani revni, jim jo čestokrut Rusija pomagala. Gora Atlios je nekaka avtonomna drtavica, in ne stoji s Turško v nikakej zvezi, a vsako leto plačati jej mora 8000 funtov stori. Nobeden iiiohamedan ne sme na to sveto zemljo stopiti, razen onega, ki pride po
davek.  Kuski vpljiv je velik na tej gori. Zatorej Bi jo Uusija v san-štefanskem miru po krovitoljstvo to gore pridržala.
* (Pomorski kaperji za Kusijo.) Mnogo so govori o patn.ku „( imbrija", ki je piisel pred kratkem u novega Jorka v Hum burg, a (i. t. m. zopet odšel .skrivaj in naglo, tako da mkilo no vu kam. Sodi se, da je i uska Vlada kupila od nemškega društva to Indijo, da jo boile kot lovsko ali kapersko Indijo porabila. „Cunbrija14 je jedna najhitrejših ladij, in tudi Angleži nemajo mnogo tacib, ki bi jo lehko v hitrosti prekosile. Kakor se misli, lovila bodo ta ladija angleške trgovske ladije v morjah zapadnih nabrežij južne Amo nkanske, Kalifornije, Avstralije, Japonske m Kinesko. Predno se jo „(Jimbrija" iz H um burga odpeljala, naložila si je 000 postelj :n živeža za toliko ljudi j v treh mesecih.
* (Požari.) Mesto Uradejev ua Oger skorn, ležeče ob cesti od Prešov proti (iali-škem, je skoro popolnem pogorelo, — vso notranje mesto m tudi^ većinom predmestij, skupaj nad 200 hiš. Skoda je posebno zgodovinskih ziiaineiiitostij, tako n. pr. jo zgorela stara velika cerkev, sezidana 1. 1111. Sicer so iz cerkve rešili vso dragocenosti, a streha je popolnem zgorela, tudi zvonik, zvonovi bo bo stopili. Nesreča jo velika. — Tudi liptov-sko mesto sv. Miklavž ju zgorelo 20. t. in., le 18 hiš je ostalo nepoškodovanih. Uraduijo, cerkve, šole, vse jo po/ur uničil. 2000 ljudij je zdaj, ki ne vedo, kam bodo zvečer legli.
"*(Vlak povozil.) Iz Diseldoifa so po roča, da je 25. t. ni. nek olieir, l imenom baron Schell jezdel proti Železnici baš ko prihaja vlak, ter je čakal pred srango njegovega odhoda. A konj se prihajajočega vlaka prestraši, skoči črez, varovalno verižico, in pade baš pred mašino na tla. Vluk jo vlekel kouja naprej, a drugi vozovi šli so ravno tre z nesrečnega jezdeca. Desna noga jo bila oficirju pod kolenom odtrgana, lova nižala so je pa le šo za muh košček mesa. Prenesli so potem nesrečnega častnika v bolnico ter ga tam prevideli. Ljudje ga jako obžalujejo, ker je bil častnik splošno priljubljen. Čudno je pa, da se konju nij nič hudega zgodilo, razen malenkostnih ran sem in tje po truplu. Ko je vlak odpeljal bo dalje, poskočil je konj in zbežal.
* (Pijance v a smrt.) Delavec iz rum-burske grajsko pivarno jo imel navado, svojo pivo, katero jo kot poboljšek dobival, v srebro spremeniti, m za to srebro so žganja na vleči. To so mu je pa prepovedalo. V svojem obupu, da žgočo kapljice no bode zdaj tako pogostoma pil, spleza v četrtek vrh kotla, kjer bo je pivo kuhalo, iu ko so je bil od svojih tovaršev z besedo: „z ltogom" poslovil, skoči v vrelo pivo. Izvlekli so ga takoj, — a bilo jo užo prepozno — zadušil se je bil v hiuoluo ječmenovej juhi. 120 veder pive izpustili so potem zaraii tega v potok iu nov kotel vzidali.
B»aF~ 3Dora.es
bode ho v deželnem  nl«-«U-.<«i mliulćito-|»la>«
HtK'IIO   prodal ;i\Ij.ilo
„Trpljenje Kristovo"
v   12  podobah ,   po oherainorgavskih panijonskih igrali.
Podobe jo aranžiral I ... I>«mii n«*Ii. Predstavljali  hodo ud jo uieatiu'^a glodišea v ('olovci. V jioboto so no bodo predstavljalo.
I\« tleljo, ."». 1. m. bodetl «lve pre«l~ HlHVl.' (140—1)
•M
Trpotcev sok.
Ta nopreecnljivi Rok (duži M zdravilo proti bolečinam v prtih m na pljučib, proti Z.-iftliženju bronhij, kaliju, hripavici itd. (Vtia vidik«) sklcniei z mivodoiu HO kr., maloj sklo-
niri z navodom *io kr.
Zaloge v Kranjskej; Viktor v. Trn-komj . lokarnioar „pri zlatem j<uliior«i^uu v Ljubljani, na moatnotu trgu št 4.    (78—H)
Tffriaacr csBaa«
T I jul l.-i .i 1. maja t. 1. PSenioa hektoliter     gld.   4 Ur.; — rož (i gld. :il kr.; — joĆuum f» gld, 99 kr.; — ovm «i gld.  11 kr.; — ajda 6 gld. 8b kr.; — pfOSO   li  gin. bU ki.;
— koruza ti goid. <»() kr.; kiouipir LOO aiiogra.n v :i gid. 0;> kr.; — tižol huatouinr iO gi. — kr., m.uiia ailograui — gl. IU iu,; — uiadl —' goi. 88 kr., — Jpoli t risu n—gl. 70 kr.; — «poU jiovojoii — gl. 74 kr.
— jajco po i! kr.; — uiloka Utor i ar.; — govedu.no kilogram 0-1 kr.; — to.ciu.uo o 4 kr.; — avinj ..... uiouu OS kr.; — auuu iiAi aulOgramuV  1 gid. iJ.) ur.;
— »lamo 1 gold. 78 kr.; —OTV* Cfd* 4 a. v. uioirov i gold. bU ar.; — uiuik.i 4 j,      . 0 ar.
Dunajska Loi^a 2 muju. (Izvirno telcgian&io i-ojucilo.;
L not n i dri. dolg, v	Liil.i.u v m.	i.o gld,		b.r)	ki.
k&OUil uri. titi^ v	tllLlu .	1 A	n		*
		i 1	n	-	n
ihtu diž. pobojno		. no	n		ii
Akcijo liAruutiu ur	':kc . .	. v.u	»t	—	•
t, UUlllIU akcijo			n	60	n
1.«   l.U.ill         .       .      . .	• •	. i^a	n	•^:»	»
^apol.....			n	Hi	M
o. ai. cekini   . .	•   •   • «	O	n	Hi	n
		106	n	KO	n
i^i y.;..ni. iLUiko	•   •   • •	uu	t»	KO	■
•c
mm bolnim moč in zdravje hrei lekai In brei Hiroškov po Izvrntni
EBialestiaro ii Barry
.50 lot miš Jn alj holenl, ki bi Jo ae bila oulra-•ll.i t« prvotna zdravilna hrana, pri odradćnnih i i; ..■i**di broz (iiodioin in atro^ikov; stiravl vso boloznl * •' i'.desi, na iivoih, daljo |.r.-no, i na jutrah; ftioa-. i Muho, holnčino v lodvioah, jotiko, kuAolj, nopre-■r..-ijoiijo, taprtjo, problajouj o, no»p.uijo, olaboati, zlato •il.>t vodeniro, mrzlico, vrto^Javjo, uilcnjn krvi v glavo, ...m.onjo v uioaih, alahoati in blovanje pn m»8iv.ih, litoinoat, diabot, trganje, ahuiaanje, blodioioo in pre-•.ij.jonjo; poaobno ae priporufta M dojoiiMi in jo bolje, n tgo dojnifiino mloko. — Izkas Iz moj HO.OOo Hprioo-'al zdravilnih, broz vnako modioino. moj ujiiui spri-Aevala proloaorj* Dr. VVurzerja, F. V.Benekk. pra-.'Ohu profoaorja tnodioine na vHiuiAi!n.li v .d ari I mru, •r.draviltioga avetnika Dr. Angulototna, Dr. HhoroUiida, - i iiiinj.bolla, prol'. Dr. Dode, Dr. Uro, grofloj« llaatlo-itutrt, Murki/.o do Hrohan a mnogu druzih imenitnih oaoli, wo razpoailjava na poaobno aahtovanjo taoouj. Kratki lskuz is 80.000 iprlinvalor.
Na D u naj i, 13. rprila 1872. I'r«llo jo i'*o lodcut oioHi cov, od: ur boui bil v brofiipnuni nt hoji. Trpul bi-m valod prani n i i 6ut> nioinli bolečinah, In aicor tako, da a 'in od dno do dno \ idno gmil, in to zaprosilo jo d<d^o r-. u. mojo fiii j c. Cul urin od VhAo čudapolno KcvaloHoiOro pri<ol acm jo rabiti in sagutoviui Vait, da ho ćutim po iiii'M-i'iit-iii užitku V..ho tecuo iu okuano iio.'a-leaciero popo nem zdrav, tabo, da broz nujma .joga tri-H nja morom zopot piaati. Zaradi toga pripuščam' vfi-iu bolnim to p'itiu:iiu> prav conO m okuano brunu, kut Lajboljai psuioui.čok, tor osUaom Vail a dani
G a b r i o 1 Ton^hnur, ■Iniatolj javnih višjih trgovakih šol. 1 isum visoko plouiunito markizu do Hrohan.
Neapol, 17. aprila IH&2. Guapodl Valod nuko bolozni na jotrali bilo jo mojo stanjo linjfianja in boločin Vsake vraio sodom let boui atra&no. Nijaoin mogla niti čitati niti pisati, ItohIo ho ho vso cutuico ua coloiu llvoto. slabo pro-bav(jonJe, vodno noapunju, tur som tipola vodno na raidrafonjl iUtulOj katoro uio jo tunu tor tja proga-ajalo m mo no jodni tronotok ua muu pustilo, in pri ioni bila Bi-in molauboli6iia uajviAjo atopiujo. Mnogi zdravniki puBkuaili ho vho, broz da bi mojo boloiuuo zlajaali. V polnuj obupnoali poakuaila hoiu Vasu lievaloaoioro in sudaj, ko jo uiivaiu tri meseoe, zali vuljigoiu mi bogu. liovaloacioro aaalnli iiajvooje lival«), prldobiUl mi jo zopet zdravju i uio Htavila v Htanjo, ua inoicm mojo druHtveno po/.icijo lopet uživati. L»ovolik.o goapod, zagotov jimju mojo priHrouo bvaložuosti iu popolnega BDOltOVanja.
i. Marki 16 do Hroban.
bt. 75.H77. Flor. Kiillurja, c. kr. VOjalki oakrb-nika, Voliki Varaždin, na pljiuVum ka|\|l iu bololuuji dužnika, omotici iu tifteanji v pruih.
Uovalonci6ro jo 4krat toiuo|L.ji., nogo ruow>, tot se pri oUrudeoiidi in otrouib prihrani i>Jk.r.u vk>c j>* OUUi, ko pri zdravilih.
V plebuitili pndioah po pol funta 1 gold. K) kr., I tnni A gold. t>0 br., 2 ttnitu I L BO krM 6 fantov »vJ (5old., L'2 tuutov 'JO gjld, V^dgOia, t ovaiosciuro-Btaonitan v ya*io.\h in KovaloHoioro-Chucolatoo v prahu i'2 tas i gld. tO Iu« M tki Jgl. .o kr., 4« tim i g|. bokr., v pr.vhi. tal 10 gk
i . D     Itc;;-y  : y    ;n p. ua ll>tt i v'., C/mIJ-
:aot;kiiRbauaid it. 8, kaker v vaoh nuMstih pri dobrih UikaJrJkb m av^aorijakih irgOVOlhj tnuH .Ky.;»oai!ja da-i-i^Ai^fc bite na veo krvjo poafioUl u'r..«uo:uj ali povve^in, V H--j5ul>Lj;riBiZ .J mt. J. Svobod*, Uikai uri „zlatom or:uJ, v Itel*.! pri lokaiji J. 1» r u oamu, v <eiuv«n pu loktirju Hira oaolior j u, v ■* »•'.*«•»»» P" ibkarju Aljiiioviću, v Iraia pn icki/iju Jakobu bcrravallo, pri drogoiiatu P, iiooo a iu J. iiirsobu, v Zadru pn Audruviću. (18t>)
Izdal Ij m urednik Jouip Jurčič.
Latitnina in tisk BNaiodnu tmkaruu".