MIRCE KOSIN: Pozabljeni. Hvaležen sem tovarišu F. Rantu, da je podrezal v zadnji številki »Učit. Tov.« pod gornjim naslovom v materijelne razmere, ki vladajo pri ekskurendnih šolah. Pridružujem se v polnem obsegu njegovemu naziranju, ki ga je poiasnil v svojem člatiku, ter podpišem oberočno njegovo zahtevo po sedanjim razmeram odgovarjajoči regulaciji osebnih nagrad. Ker pa marsikomu najbrž še niso popolnoma jasne razmere, ki vladajo pri takozvanih nagradah za pouk na ekskurendnih šolah, sem se namenil to storiti v sledečih vrsticah. Ekskurendna šola je le tam ustanovljena, kjer je število šoloobveznih otrok manjše nego zakonita določba, ki zahteva za sistemizirano enorazrednico 42 šoloobveznih otrok in so pota in oddal.ev.ost taka. da tistih manj kakor 42 šoloobveznih otrok re more niti po leti, ni.I po zim. obisteovati bližje šole. Iz tega je razvidno, da so ekskurendne šole ustanovljene le zato, da država, ki je sicer dolžna skrbeti za vseh državJjanov izobrazbo in vzgojo, prihrani stroške za vzdrževanje 13 učnih oseb, kl bi jih morala nastaviti na teh še ne sistemlziranih mestili. Poglejmo približne stroške. ki bi Jili imela država v slučaau, da stori svojo dolžnost. Ako nastavi samo začasne učne osebe na ta mesta, se obremeni državna blagajna na plačah in draginjskih dokladah učiteljstvu za četrt milijoiia kron. Ce računamo za stavbe, učiteljskio stanovanje, kurfavo in snaženje šolskih sob zopet približno četrt miltjona kron, medtem ko izda šol. uprava daiies v nagradah učlteljstvu za vzdrževanje teh šol komaj iakih 10.000 kron letno. Če smotrimo še uspeh ma ekskurendnih šolali, ki je povsod v splošnem zaUovoljiv, opazimo dobiček, ki ga ima država s temi šolami. Zato jc res že zadnj) čas, da se tudi višji šolski svet v tem oziru malo pobriga ža plače učiteljstva ekskiirendnih šol in jih danaŠnjim razmeram pn.._erno zviša. Ako mi varčujemo državi na izdatkiii .'e ujena dolžnost, da tudi ona ne pozabi iia onih 13 čebelic, ki ii s svoio pridnost.io ;n poži'tvovaltiostjo prihranijo letno pol rrsiUjona kron. Pripomniti pa moram takoi, da naj r.am višji šolski svet nikar ne prikroji nagrado po številkah. Vsakemu ie z^nano, da odsrovarja vsak povišek v icronah predvojnim vin. Ka] sl moremo pomagati, čc mi i/iesečno prirnakiiejo tudi 100 K, ko ra v resnici ta svora več nc vclja nego nrcišnji stari goldinar. Evo dokaza. Danes dobiš pri nas za sto kroti 3 kg prosenc kaše in 3 kg suhih češpelj. Pred vojno sem pa vso to robo dobil za eno krono. Za mo>o ekskurendo je dobival moj prednik pred vojno mesečnih 50 K. To Je bila za tiste čase primerna nagrada, kcr ie lahko kupil eno novo obleko, v kateri se ie lahko pokazal v vsaki diužbi ali pa 3 pare dobrih čevljev itd. A danes? Od takrat so nagrado trikrat popraviii, tako da znaša danes mesečno 100 K. reci in čitaj sto kron. Za ta denar je treba danes 8 do 9 krat prekoračiti 16 krn dolgo, slabo in kamenito gorsko pot. Da te bo r>a preje konec, gazi 6 do 7 mesecev do »letra debel siieg in za odlikovanje stanovske Rorečnosti si nakoplji temeljtt preiilad, ki mu sledi neizprosna jetika. Razilrapaj pri tem nehvaležnem poklicu 2500 kroi. vredno obleko in dva para čevljev vredr.ih 900 K. Vse te dobrote so ti poplačane z mesečnimi sto kronami. Res, človek ne ve ali bi se sme.ial ali Jokal. Ves »špas« stane državo na m«sec 100 K, a jaz riskiram vse: zdravje. obleko in obutev. Pouk je pa seveda gratis. To mora človek napraviti za »božji lon« kot so nekdaj rekli stari l|iud.c. Menda ni človeka pod soincem*' ki bi nie zavidal za ta sijajni postranski zaslužek. Ali z R\ tov. Rantoni rečetn tudi iaz: smilijo sc mi ubogi otroci, ki bi brez menc ostali žalostni anafabeti tcr bi bili sebi v napotje, a državi v breme. Samo iz tega vzroka še vlečem to revščino na svoji grbi in koračim vsaK ieden dvakrat k svoji dmžinici, ki se veseli mene, a jaz nje. Kljub težkočam, ki ine ovirajo prlmojem poklicu, bi mi bilo vendar težkoopustiti to gorsko svetišče prosvete in Iz-obrazbe ter uparn, da se zgane držav:isama in molče izdatno pomaga pozablfenim. j