Posamezna številka 6 vinarjev* Stev. 53. Ljubljane 8 vin. v LJubljani, v torek, 5. marca \m. =~ velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta ,, . „ 13--za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2~20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za colo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejeman mesoCno K 1-70 Leto xl. i Inserati:: Enostoipna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * za dvakrat . ... „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ ia večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostoipna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhajal: vsak dan, izvzemši nedelje la praznike, ob 5. nri popoldne. Urednifitvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol Štev. 6. Avstr. poštne bran. račun št. 24,797. Ogrske poitne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. J** Današnja številka obsega 6 strani. Pred zasedanjem državni zbora. Avstrijski deželni zbori so te dni končali svoje, delo in danes dopoldne se je sklical po dvomesečni pavzi zopet državni zbor na Dunaju. Ko bi sodili delo v sklicani dunajski zbornici po položaju v deželnih zborih, bi ne smeli od državnega zbora veliko pričakovati; kajti skoro v vseh deželnih zborih jc obstrukcija opozicijskih strank delovanje preprečila. Gališki, češki, sleški, zgorajeavstrijski, tirolski, štajerski in dalmatinski deželni zbor je vsled medsebojne napetosti političnih strank počival. Ko bi tedaj iz razpoloženja poslancev v deželnem zboru sklepal kdo na državni zbor, bi se mu nudila bolj žalostna perspektiva. Ali v državnem zboru so popolnoma drugačene razmere kakor v posameznih pokrajinah, na Dunaju pridejo popolnoma drugi momenti v poštev in večkrat gredo stranke, ki so doma v najhujšem boju, na Dunaju pod pritiskom razmer skupaj z roko v roki. Zato upamo, da se bo državni zbor zavedal svoje naloge, ki ga čaka in se spravil na delo, ki se je med tem nakopičilo. Veliko pomanjkljivost našega parlamenta tiči v tem, da nima pravzaprav nobene stalne večine. Po sestavi ministrstva sodeč, bi sodili, da tvorijo večino v parlamentu Nemška zveza, Poljaki in češki klub. Ampak ta večina je silno spremenljiva; skoro pri vsakem važnem glasovanju gredo stranke v nemški zvezi in češkem klubu narazen in tako je vlada zmirom v skrbeh za usodo vladnih predlog. Posebno zadnji čas se o češkem klubu ne sliši nič dobrega. Češki agrarni in mladočeški poslanci hočejo z vlado, medtem, ko se druge stranke temu branijo in hočejo na vsak način stopiti v opozicijo proti vladi. Pravijo, da se bo še jutri odločila usoda češkega kluba. Po izjavah čeških listov bi sodili, da bo šel klub narazen. Ko je šla Slovanska enota narazen in so se Čehi od jugoslovanskih poslancev popolnoma ločili, so bili nekateri ljudje, ki so si od češkega kluba veliko obetali. Danes, kakor vidimo, so se ti možje fmotili. Češki klub je samo slika politične raz- LISTEF. H. Sienkiewicz: v pešcem puščavi. Prevedel dr. Leopold Lenarcl. (Dalje.) II. Doma ju je čakala pri obedu vesela novica. Gospoda Tarkovvski in Rawli-son sta bila pred nekaj tedni naproše-na kot izvedena inženirja, da ogledala in ocenita dela, ki so se izvršila pri celem obrežju kanalov v kraju El-Fa-yum, v okolicah mesta Medinct, blizu jezera Karaun, ter ob rekah Jussuf in Nil. Tam naj bi ostala približno mesec dni in zato sta dobila dovoljenje od svoje družbe. Ker so se bližali božični prazniki, se nista marala ločiti od otrok in sta se odločila, da pojdeta Stanko in Nelka tudi v Medinet. Ko sta otroka zaslišala to novico, sta od veselja skoraj skočila iz kože. Doslej sta poznala mesta, ki leže ob prekopu, zlasti pa Izmallo in Suez, za prekopom pa — Aleksandrijo in Kairo, pri kateri sta ogledala velike piramide in sfinkso. Toda to so bili kratki izleti, medtem ko je do Medinet-el-Fayuma bilo treba celega dneva z žclezuico ob Nilu proti trganosti in zmedenosti na Češkem. Čehi so sicer, izobražen in bogat narod, a njih politične razmere so vsled liberalnih misli, ki so se zajedle v kri češke javnosti, precej žalostne in politične stranke ne morejo dobiti skupnih tal. Razpad češkega kluba bi seveda zelo učinkoval na položaj v zbornici; vlada bi morala za ta slučaj pritegniti druge stranke k sebi. Ker pa stojimo pred važnimi zakonskimi predlogami, pri katerih so bodo moralo dovolili velike vsote novih davkov, ne bo toga koraka nobena stranka prav posebno rada storila. Posebno dandanes, ko tako demagogija cvete in se skuša vsaka stranka ravno s tem očitkom, da jo odgovorna za nove davke in bremena, politično ubiti. Tri stvari so, ki avstrijski vladi ravno sedaj belijo glavo: novi davki, nova brambna predloga in laška fakulteta. Novi davki. Avstrijski vladi sedanji državni dohodki ne zadostujejo več, treba bo novih dohodkov in ti sc dobe z novimi davki. Ker pa vlada nima ljudi, ki bi te davčne predloge, ki smo jih zadnjič našteli, dovolili, si hoče pomagati na ta način, da se finančni odsek, v katerem se te stvari obravnavajo, razdeli na tri pododseke, ki naj obravnavajo direktne, indirektne davke in pa tiste dotjodke, ki jih namerava vlada deželam odkazati. Med tem časom si pa upa vlada dobiti večino za nove davke. Brambna predloga. Druga zadeva, ki čaka na rešitev je takozvana, brambna predloga, po kateri se zviša število stalnega vojaštva in se obenem upelje dveletna vojaška služba. Glede vojaštva pa delajo Madžari komedije. Ogri imajo spoh vojaško vprašanje za molz,»io kravo. Vsako zboljšanje našega vojaštva skušajo izrabiti in zahtevajo za privolitev od njihove strani velike gospodarske, narodne in politične koncesije. Tisti, ki jc pa pri tem udarjen, je zmirom avstrijska polovica in pa skupnost monarhije. Sedaj stavijo za vsprejem brambne predloge take pogoje, da bi bil cesar tudi v vojaških vprašanjih na ogrski parlament navezan. Gospodar armade bi postal pri teh razmerah ogrski parlament; in kdor ogrsko zgodovino pozna, ve, kaj to za Avstrijo pomeni. Ogri zahtevajo namreč te-le stvari: Cesar nima pravice poklicati prvih treh letnikov rezerve in tretjega letnika službujočega vojaštva pri jugu, potem pa od El-Vasta na zahod, proti libijski puščavi. Stanko jc poznal Medinet iz pripovedovanj mlajših inženirjev in potnikov, ki so zahajali tja na lov na raznovrstne vodne ptiče in na volkove in hiene v puščavi. Vedel je, da jc to posebna, velika oaza, ki leži na levem bregu Nila, toda neodvisna od njega izlivov in ima svoj lastni vodni sistem, katerega tvori jezero Karaun, reka Baher - Jussuf in cela mreža majhnih kanalov. Ljudje, ki so videli to oazo, so pripovedovali, da, dasiravno pripada k Egiptu, je vendar ločena od njega s puščavo in tvori deželo zase. Samo reka .lussuf veže takorekoč s tenko modro vrvico ta kraj z dolino Nila. Velika množina vode, rodovitost zemlje in veliko bogastvo rastlinstva, tvorijo iz nje takorekoč zemeljski raj, a razlegle razvaline mesta Krokodilo-polis (krokodilovo mesto) vabijo tja stotine radovednih popotnikov. Stanko se je pa zlasti veselil bregov jezera Karaun z jatami ptičev in pohodov na volke v pusta pogorja Gebel-el-Sedment. , Toda njegove počitnice so se začele šele čez nekaj dni, pregledov; f je dol pri kanalih jo bilo pa jako nujno in gospoda nista mogla gubiti časa. Toraj sta sklenila, da odpotujeta takoj, otroka z gospodično Olivier pa prihodnji teden. Nelka in Stanko bi najraje takoj prestopu v rezervo v službi obdržati v teh-le slučajih: ako ogrski parlament ne dovoli rekrutov; ako se ogrski parlament odgodi ali razpusti, in ako sc ni predloga o dovoljenju rekrutov ogrskemu parlamentu predložila. Ako pa cesar Ogrom v teh stvareh ustreže, potem je čisto jasno, da bo isto tudi dunajski parlament za-se reklamiral, ker ne gre, da bi imel ogrski parlament kakšne predpravice pred avstrijskim. To so stvari, ki bodo prišle na razgovor tudi v dunajski zbornici in javnost jc zolo radovedna, kako se bo ta zadeva rešila. Laška fakulteta. V proračunskem odseku so jc vse delo ustavilo pri laški fakulteti. Nemški poslanec Malik je začel namreč pri tej predlogi v odseku z dolgo govoranco in večina nemških poslancev je sploh proti fakulteti. Italijani lahko na to strup vzamejo, cla ne bo z njihovim vseučiliščem ničesar; če že preje ni bilo posebnega ognja mecl poslanci za njihovo vseučilišče, ga bo sedaj po puljskih škandalih še veliko manj. Ali treba je vendarle računati tudi z Italijani; ni jih sicer veliko, a kljub temu lahko delo v zbornici zavro. Pravijo, da se ž njimi pogaja naučni minister Hussarek, ki jim ponuja za njihovo vseučilišče poseben pododsek; se kakšnim uspehom, ne vemo. Sicer pa vlada čaka; uradniška predloga ji ni posebno simpatična, zato se ji ž njo ne mudi; obrambna predloga nima nobenega pomena, ako sc hkratu na Ogrskem ne sprejme. Novi davki so sicer zaželjeni, ali če si vlada ne bo znala drugače pomagati, bo pa izdatke črtala. Glavna stvar, katero vsaka vlada potrebuje, je dovoljen proračun, in tega ima vlada do meseca junija. Do junija je pa še nekaj časa in med tem se lahko še marsikaj zgodi in preobrne, vlada in stranke. mm\ v Pulju. Pulj, 4. t. m. V nedeljo dopoldne sc je vršil v veliki dvorani »Narodnega doma« v Pulju velik shod. Na dnevnem redu jo bilo kot prva točka škandalozno gospodarstvo laske kamoro, kot draga pa težko stališče Hrvatov v Banovini. Vsi prostori velike dvorane so bili nabito polni. Zborovalcev je bilo toliko, da jc bila dvorana premajhna. Govorila sta clr. Matko Laginja in dr. Pedcrin. Vsi • odpotovala, toda Stanko se ni upal tega prositi. Začela sta spraševati razne reči in na veliko veselje sta zvedela, da ne bodo stanovali v neugodnih grških hotelih, ampak v šotorih, kakoršne claje potniška družba Cooka. Tako delajo ponavadi popotniki, ki se iz Kaire na daljši čas odpravljajo v Medinet — Cook, daje šotore, služabnike, kuharje, hrano, konje, osle, velblode in vodnike, tako cla popotniku ni potreba popolnoma ničesar skrbeti. Res, da jc tako popotovanje precej drago, toda Tarko\v-skemu in Rawlisonu ni bilo treba s tem računati, ker je egipčanska vlada, ki ju je naprosila kot, izvedenca, da presodita in ocenita vodovodna dola, tudi pokrila vse stroške. Nelka, ki je nad vse rada jahala kamelo, je dobila od očeta obljubo, da dobi zase grbasto kamelo za jahanje, na kateri bo z gospodično Olivier, včasih pa s Stankom delala izlete v bližnje okolico pustinje in do Karauna. Stanku je obljubil Tar-kovvski, da bo smel kedaj ponoči iti na volka — in — ako prinese dobro spričevalo iz šolo, dobi pravo angleško lovsko puško in vse lovske priprave. Kolje Stanko vedel, da bo zdelal v šoli, so jo jel že takoj od začetka smatrati za lastnika -lovske puške in sanjal je že, kako bo ž njo streljal, da ga bodo vsi , občudovali. so sledili izvajanjem govornikov z največjim zanimanjem. Na puljsko kamoro in njiju poglavarja dr. Rizzija in dr. Varctona jc padala strašna obsodba. Poudarjalo se jc, kako da so bili klici po pravici od strani Slovanov vedno iu vodno preslišani. Toda prišel je čas, ko jo tudi vlada morala enkrat uvideti, da tako ne more in ne srno več naprej. Drugi govor sc jo pečal z razmerami v Banovini. Govornik je bil mnogokrat prekinjen s klici »Doli z Mažaroni«. Končno jc govornik povuarjal, da je rešitev Hrvatov mogoča le potom tri-alizma. Revizija okrajnega glavarja barona Gorizzutlija prinese skoraj z vsakim dnevom nova razkritja o škandaloznem gospodarstvu laško - liberalne kamore. V petek je moral poveriti baron Gorizzutti vodstvo zidave nove mostne plinarne svojim državnim organom, ker se je izkazalo, da se pri zidavi ne uporablja materiala, kakoršen jc bil v pogodbi dogovorjen, ampak mnogo slabši in ceneji. Dalje se je izkazalo, da kamoraši-velikaši niso plačevali mestu vode, plina, električnega toka, kakor tudi ne Sodstot-ne najemninske doklade. V petek je moral nek steber kamore plačati nemudoma 11 tisoč kron na takih pristojbinah. V plinarni se je našlo kakor sc ču-je v zadnjih dnevih kamoraške vlade zaračunjenih 17.000 K za tiskovine. V resnici pa so cenili izvedenci vse tiskovine, kar se jih jo v plinarni moglo najti, v najboljšem slučaju na 3000 K. Mestna kamora je tudi cestnim po-mclačem ocltrgovala njihovo dnevno plačo svojemu žepu v prid. To je vendar višek umazanosli. Potvarjanje računov je bilo menda vedno na dnevnem reclu. Tako je bil mencla to dni klican nekdo, ki je popravil v neki okoliški šoli malo ključavnico, na mestni magistrat k baronu Gorizzuttiju, da pove, koliko je za ono malenkost računal, oziroma dobil. Poklicani je izjavil da 4 K. Kamoraš v mestni hiši pa jc napravil iz i K 400 kron! Tudi v mestni hranilnici, ki velja za pupilarno varen denarni zavod, hudo smrdi. Dvigajo se velike vsote. Od četrtka jo naval na hranilnico naravnost velikansk. Značilno jc pa, da dvi-gajo večinoma pristaši kamore denar. Hočejo najbrže še rešiti, kar se da. Aretacije so zaenkrat ponehale. Zadnji je bil še neki diurnist Bene-detti. Nikakor pa ni izključeno, da ne Med takimi pogovori in načrti je osrečenim otrokom minil obed. Razmeroma najmanj navdušena je bila gospodična Olivier, kateri se ni ljubilo oditi iz ugodno vile v Port-Saidu in katero .jo strašila misel, da bo treba nekaj tednov prebivati v šotoru in jc-zdariti na kamelah. Ob prilikah je že večkrat poskušala tako jahanje, kakor to delajo iz radovednosti vsi Evropejci, ki pridejo v Egipt, take poizkušnje so se pa vedno slabo sponašale. Enkrat, se jc kamela dvignila prehitro, ko še ni sedela dobro v sedlu in zatrkljala so je po njenem hrbtu na zemljo. Drugič jo je dromedar, ki ni spadal ravno med najbolj lahkonoge, tako pretresel, da dva dni ni mogla priti k sobi, z eno besedo, kakor je Nelka po dveh ali treh jahanjih, katere ji je dovolil gospod Ra-vvlison, zatrjevala, da ni ničesar prijetnejšega na svetu, tako je imela Olivier o tem samo neprijetne spomine, zatrjevala je, da je taka stvar dobra za Arabce ali pa za tako drobtinico, kakor jo Nelka, ki so ne pretrese bolj kot muha, ki sede na grbo kamele, ni pa za odrastle osebe in ne ravno lahke in ki imajo polog tega še nagnjenje k neprijetni morski bolezni. Toda kar zadeva Mcdinet-cl-Fayum je imela še druge pomisleke. V Port-Saiclu, kakor tudi v Aleksandriji, v poseže roka pravice Se po kakem krt-moraškem velikanu. Dr. Rizzi in Salatta sta imela predrznost, da sta spravila po dunajski »Neue Freie Presse« v svet, da od dosedanjih aretovancev ni nobeden pristaš laško-liberalnc stranke. Tukajšnji nPolaer Tagblatt« jc označil to trditev dr Rizzija in Salalte za laž, kar jc tudi popolnoma resnično. Kamora bi sedaj, kakor se vidi, i-ada naprtila vse svoje najzvestejše pristaše, ki sedijo sedaj za zidovi, Hrvatom. To jc žc višek perfid-nosti. Če se ne motimo, sc tudi na Dunaju za istrski deželni odbor, katerega večino tvorijo laško-liberalni kamora-ši, ne kuhajo ravno najboljšo stvari. Pričakuje se tudi tam senzacionelnega preobrata. Težko, če že niso tudi d r. R i z z i j u et. Komp. šteti dnevi v P o r c č u! Vladi je dana pač sedaj najlepša prilika, da že enkrat temeljito poniede s kamoro. Volivno oiDoDle v Bell KralinL f V Dragatušu sc jc vršil izvrstno obiskan shod S. L, S. v nedeljo, 3. marca, po rani maši. Poročal je najprvo posl. prof. E. J a r c o belokranjski železnici in o delovanju S. L. S. v državnem zboru v korist kmečkega stanu. Nato je razvil prof. K. D e r m s t i a svoj program in temeljito razbil laži, ki jih trosi > Bclokranjec« zlasti z ozirom na odvisnost od deželnega odbora, ki mu jo očita. Kandidatura sc je dala na glasovanje in je bila sprejeta z ogromno večino. Na Vinici sc je vršil popoldne sijajen shod, kot ga po zatrdilu v javnem življenju osivelih mož Vinica še ni videla. Zbralo se je nad 400 volivcev iz cele širne občine, iz najoddaljenejših vasi so prišli možje, da svedočijo svojo zvestobo in navdušenje za S. L. S. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. duhovni svetnik K o n i g, za podpredsednika gg. župan Mihelič in veieugledni trgovec ter član cestnega odbora J. Šterk. Kandidat S. L. S. prof. K. Dermastia jc navzočim volivcem razvil svoj program in načrt svojega dela v povzdigo Bele Krajine ter z dokazi zavrnil podla sumničenja, ki se jih nasprotniki poslužujejo, in slepila, s katerimi hočejo liberalci ujeti celo pristaše S. L. S. v svoje zanjke. Prof. Jarc je nato poročal o delovanju S. L. S. v prid kmečkega stanu v državnem in deželnem zboru in o razlogih, ki so nagnili vodstvo S. L. S., da je postavilo to kandidaturo. O cestnih razmerah v viniški občini je nato govoril g. Šterk. Glasovanje o kandidaturi se je izvršilo soglasno brez ugovora. V občini Loka se je vršil shod zvečer. Prof. Jarc je predstavil kandidata, ki je nato številno zbranim volivcem podal sliko svojega bodočega delovanja kot dež. poslanec. Zavračal jc neverojetne laži nasprotnikov proti njegovi osebi. Tako trde, aa je šele 28 let star, da kandidira v ta namen, da bi si financielno opomogel in prišel do eksistence — in to si upajo govoriti celo c. kr. uradniki! Kandidatura je bila z veliko večino sprejeta. Maloštevilni pristaši Mazzelletovi, iz katerih je pa že govoril vinski duh, so izkušali shod motiti, pri glasovanju so jo pa junaško pobrali. Shod na Suhoru se je vršil v nedeljo ob 11. uri dopoldne. Na mnogobrojno obiskanem shodu je govoril dež. odbornik dr. Zajec. Poročal je o delu S. L. S. v dcžellicm zboru in naslikal liberalce In liberalnega Mazzelleta tako točno, da bo Mazzclle pri volitvah na Suhoru neusmiljeno pogorel. Zborovalci so Obnovili svojo neomajno zvestobo S. L. S. in sklenili priti na volišče za njenega kandidata g. prof. K. Dermastia. Na Radovni pa se je vršil shod v nedeljo popoludnc ob treh. Govorili so dr. Zajec, kaplan Naltačen in poslanec Matja-šič. Predsedoval jc shodu župan. Navdušenje za S. L. S. na shodu je bilo nepopisno. Shod se je izrekel soglasno za gosp. prof. Dermastia. Mazzelletovi pristaši razširjajo najbolj neumne laži o kandidatu S. L. S. Med drugim govore, da je Jtalijan, Dalmatinec, da je Čič, v svojem »Belokranjcu«, ki je po tolikih letih zopet zašel v Belo Krajino, so nagromadili najbolj prozorne laži in obrekovanja, pri katerih računajo le na kratkovidnost in lahkovernost volivcev, ki jim bodo pa prekrižali njih hinavske račune. DRŽAVNI ZBOR. Na dnevnem redu stoje predlogi draginjskega odseka, ki jih je sklenil glede na kartcle. Z ozirom na to, da se jc bavila s tem vprašanjem enketa o kartelih in da je tudi gospodarski odsek za kartele v tem oziru storil svoje sklepe, se je sklical včeraj draginjski odsek, ki naj bi tozadevne predloge umaknil in bi prišla danes v zbornici na dnevni red obrambna predloga. Draginjski odsek jc pa bil nesklepčen, prišlo je samo 22 poslancev, manjkalo jih je torej do sklepčnosti šc pet. — Včeraj popoldne je imel sejo zbornični biro, na čelu mu dr. Sylvester. Gre se za hišni red. Napravila ee jc posebna soba, kjer poslanci sprejemajo stranke, nadalje tudi kopeli. — Nemškonaci-onalna zveza je imela sejo, v kateri se je med drugim razpravljalo o brambni predlogi in soglasno sklenilo glasovati za to, da pride predloga v prvo branje. JUNKTIM MED URADNIŠKO PREDLOGO IN DAVČNO PREDLOGO. Češki agrarci nameravajo v državnem zboru predlagati, da naj se med uradniško in davčno predlogo iunktim napravi, da se morata torej obedve predlogi ali sprejeti ali pa zavreči. To bodo predlagali zaradi-tega, da se da priložnost tistim strankam, ki zahtevajo za uradnike večje vsote, kakor jih vlada predlaga, da bodo ne samo za večje izdatke za uradništvč glasovali, ampak da bodo tudi za nove davke glasovali in zanje odgovornost prevzeli. Na ta način upajo češki agrarci poslancem, ki vedno večje zahteve stavijo, obenem pa davke odklanjajo, usta Zamašiti. Sklicujejo se pa pri tem na vlado samo. Finančni minister pl. Zaleski je v zadnji seji davčnega odseka sam dejal: Ali dovolite nove dohodke za državo in dežele, ali pa črtaj-mo izdatke in ž njimi vred združene naprave. OGRSKE HOMATIJE. Avdijenca grofa Khuena pri cesarju položaja ni razjasnila. Ogri pravijo, da je upati, da se poravna konflikt, ki je nastal, ko je grof Khuen sklenil s Košutovci premirje na podlagi znane resolucije, da ima pravico odločevati o vpoklican ju rezerve ogrski parlament, avstrijski politični krogi pa trdijo, da je poravnava nemogoča. Grof Slurgkh jc bil tudi pri cesarju ter mu jc izročil spomenico, v kateri odločno zastopa stališče, da je ogrska resolucija absolutno nesprejemljiva. — V ogrskem parlamentu se obstrukcija nadaljuje. Razvila se jo zopet debata o poslovniku, Predsednik je vzel zapovr-sti besedo Justhu, Kovacsu, Polonyju. Polonyi jc bil tako razjarjen, tla jc vzkliknil, da prinese prihodnjič revolver seboj. NIŽJE AVSTRIJSKI DEŽELNI ZBOR. Nižjeavstrijski deželni zbor je imel i. t. m. svojo zadnjo sejo. Krščanski so-oialci so zopet vložili predlog, da ima biti edini učni jezik na Nižjeavstrij-skem nemški. Cesarski namestnik baron Bicnerth je izjavil, da vlada take postave ne sankcionira. Soc. demokrat Seitz je osvetlil nacionalno komedijo krščanskih socialcev v tem oziru. Rektor dunajske univerze se je pa za predlog zavzel! Med debato je poslanec vitez pl. Troll zlil na poslanca dr. Hei-lingerja kozarec vode, vsled česar jo prišlo do kravala. Troll je bil k redu poklican, dr. Heilinger tudi in sicer štirikrat. Končno je deželni maršal zasedanje odgodil. BOSANSKI SABOR. Budgetni odsek bosenskega sabora je glasoval po svoji veliki večini proti proračunu. Vsled tega domnevajo, da bo bosanski sabor v kratkem r a z p u š č e n. LAŠKO - TURŠKA VOJSKA. Velesile nadaljujejo svojo mirovno akcijo. Nek list poroča, da se Anglija trudi, da bi Turčija Italiji Tripolis odstopila, Italija pa naj bi svojo afriško kolonijo Eritrejo odstopila Egiptu. — Italijanska vlada priobčuje uradni izkaz o častnikih in vojakih, ki so v tri-poliških bojih padli. Baje jih je 536. Všteti niso tisti, ki* jih je pomorila kolera. — Poveljnik laškega brodovja, admiral Aubry, je i. t. m. na krovu ladje »Vittorio Emanuele« nagloma umrl. NEMIRI NA KITAJSKEM. Pri nemirih v Tientsinu avstrijska kolonija ni bila prizadeta, pač pa je nek kitajski vojak ustrelil nemškega zdravnika dr. Schreyerja, ki je Avstrijec. Vojaka so takoj usmrtili. Juanši-kaj je izrekel nad tem dogodkom svoje obžalovanje. V Pekin jc odšlo 100 nemških vojakov iz Tsintaua. Tudi v Zizi-karju jc prišlo do klanja. Jeknifl" Dne 2. t. m. se je v deželnem gledališču uprizorila »Tekma«, drama v treh dejanjih, ki jo je spisal profesor Anton Funtek. Vzlic temu, da gre za zapleten psihološki problem, da je zunanjega dejanja malo in se odigrava v krogu, kojega mišljenje in način čuv-stvovanja nista širši masi preveč sorodna, je/dosegla drama jako lep uspeh, poznavalci pa so brez dvoma vsi enega mnenja: da je treba »Tekmo« v naši dramatiki uvrstiti med najboljša dela, kolikor jih sploh imamo. Osebe: Andrej Lesovin, ravnatelj umetniške akademije- profesor Grušč, njega namestnik, Stana, njegova luči, Helena, njegova obvdovela sestra, Vlado Dancj, mlad kipar. Dejanje, kakor so po vrsti odigrava na odru, je sledeče: I. Lesbvinova hči Stana jc prišla ravnokar iz nekega penzijona a nazaj na dom. Veseli so novega življenja, ki ga osvetljuje umetniški sloves njenega očeia. Saj ona misli tako. Teta Helena pa ji vrže v dušo prvi dvom o očeiovem stvarjanju, rahlo sicer, ko ji pove, da je oče razstavil nek kip, da se ima danes izreči o njem razsodišče, da pa ima oče veliko nasprotnikov, ki mu odrekajo kot ldasJcistu samostojnost, in realnost, bogve, če ne tudi nekoliko upravičeno. Iz te in one opazke pa so da posneli, da je Lesovin svoječase kot umetnik v resnici nekaj pomenil, morebiti celo veliko. Gotovo pa jc bil nenavaden človek, ki se je s silno energijo povzpenjal vedno v.šje in maso omamljal. Neke vrste nadčlovek, sa-moljubcn, časuhlepen in neuklonljiv, z veliko vero vase. Stana tudi še veruje vanj in ob tej priliki leti razodene, da se jc v tujini srečala z nekim mladim kiparjem, ki je napravil nanjo precejšen vtis, ki ga pa hoče pozabiti. Medtem pride oče, veselo svidenje, obenem pa razodene hčeri, kako ga boli boj mladih, ki so se proti njemu zaro-tili in kako bi moral umreti, ako bi več ne bil prvi. Stana odide, vstopi pa Danej, mlad kipar, ki je prišel k Leso-vinu, svojemu bivšemu učitelju, da mu v svoji veliki radosti razodene, da mu je razsodišče, priznalo prvo nagrado za delo, ki ga je razstavil obenem z Leso\inom, o katerem pa mladi mož ne ve, da je tudi razstavil svoje. Prišel sc je svojemu mojstru zahvalit, da mu jc pokazal pot, na kateri je dospel že tako visoko. Lesovina ta novica silno potere, malo da se ne zgrudi. Komaj verjame, zdi se mu, da se mu je mladi kipar prišel rogat, medtem dospe pismo od profesorja Grušča, ki to vest potrjuje in pristavlja, da je Lesovin dobil drugo nagrado. Danej, ki nima veliko častihlepja v sebi in je dobra duša, obžaluje ta dogodek, a neka njegova neprevidna opazka Lesovina še bolj razdraži, da sc čuti pred učencem skrajno ponižanega. Ker čuti v sebi še stvarjalno silo — saj umišlja si jo — hoče Daneja pripraviti do tega, da se z njim meri. Oba naj izdelata nek kip, ki ga je ministrstvo Lesovinu brezkon-kurenčno naročilo. Dancj noče, ker jo brez zla in se hoče vsakemu konfliktu izogniti. A Lesovin ga prisili, očitajoč mu strahopetnost. Ko Dancj odide, ga zagleda Stana. Spoznata sc — Danej jc tisti mladi mož, ki ga je takrat videla in si vtisnila njegovo f>odobo globoko v srce. II. Stana in teta Helena Citata kritike o Danejevem in Lesovinovem delu, ki ga časopisje zelo hladno presoja. Hčeri je jasno, da gre očetova slava navzdol in da so njegovo sile morebiti že popolnoma usehnile. Vendar pa se da posneti, da Lesovinov kip ni ravno slab izdelek. Stana razodene teti, da Daneja ljubi in zato jo boj, ki se je vnel med njim in očetom, tembolj boli. Energično dekle, ki zna samo sebe premagovati, zdaj Daneja nc more več pozabiti, zato je konflikt, ki je nastal, tem hujši. Zdaj vstopi profesor Grušč, človek, ki ga je Bog obdaril z veliko fle-gmo in ki se zna življenju modro prilagoditi, ne da bi s tem kaj izgubil na veljavi. Bojev ne išče, mladine ne zavida, da si utira zmagoslavno pot pre-----------_— j------------- Kairi in v celem Egiptu niso govorili ljudje ničesar, kakor o Mahdijevi vstaji in o grozovitostih dervišev. Gospodična Olivier ni vedela dobro, kje leži Medinet *seh bitkah potolkel vladne čete, vzel Kordofan, Darfur in Sudana njegove čete oblegajo sedaj Kartum in se spuščajo na sever cclo do mej Nubije.« »Ali bi mogli priti do Egipta?« je vprašal Stanko. »Jfe,« je odvrnil Ravvlison. »Mahdi res prorokujc, da bo podjarmil celi svet, toda to je divjak, ki o nobeni stvari nima pojma. Egipta ne dobi nikdar, ker bi tega Anglija ne dovolila.« »Kaj pa, če bi popolnoma potolkel egipčansko vojsko?« »Potem bi pa nastopile angleške čete, katerih ni še nikdar nikdo premagal.« »Zakaj je pa Anglija pustila, da je Mahdi vzel toliko dežel?« »Odkod veš, da je dovolila?« odvrnil jc Ravvlison. »Anglija nikdar ne hiti, ker je večna.« Daljni pogovor je pretrgal zamorski služabnik, ki je prišel povedat, da bi Sainova Fatma nekaj govorila. (Dalje.) Meni Biseri. (Iz ruskega plemiškega življenja.) (Konec.) Kot navadno je odprl grof ma'o zakladnico in v njej ognja varno blagajno, da bi prinesel soprogi, ki je imela ravno opravka s toaleto, nakit. Toda osupnjen je odskočil — blagajna je bila prazna, in vendar je vedel natanko, da je šele pred tremi dnevi spravil vanjo bisere in vse skrbno zaklenil. Vendar se je grof hitro zavedel. Do začetka soareje je bilo skoro dve uri šc časa. Zaklenil jc zunanje duri kabineta. zavil se v kožuliovino in hitrega ko starih in proti njim. Človek ni sani sebi namen; čim je dovršil, kar jc mogel, naj stopi na stran, in če hoče več, kar zmore, ni čuda, da ga življenje brezobzirno uniči. Žal mu je Lesovina. Prijatelja, ki je medtem vstopil — ženski sta se odstranili — skuša potolažiti in ga pridobiti za svojo življenjsko filozofijo. A Lesovin ne umeje, da je »večerna zarja lepa tudi na ravnem«. Danejeva slava ga peče, tembolj, ker se je sam prepričal, da jo res bogonadar-jen umetnik, ki mu on morebiti res ni kos. A umakniti sc noče, preveč si šc umišlja moči. Snuje in snuje načrte za skupino, s katero hoče Dancja prekositi, a vse razbije, pa ne odneha, saj bi bilo to njegova smrt. Grušč vidi katastrofo. Odideta. Stana zopet vstopi. Pride Danej. Ljubimca si razodeneta svojo ljubezen. Pri tem uide Daneju opazka, ki priča, da ni čisto gotov, kaj je z Lesovinom. Je li še velik umetnik ali ni? Saj nenavaden človek je še vedno. Utegnil bi ga poteptati, saj ubiti ponos v njem. Danej je slejkoprej pripravljen tekmo z njim opustiti, ne morebiti iz strahu — bolj zato, ker jc nekoliko Gruščeve nature, ki ni za boj. Stana pa Daneja preveč ljubi, da bi mogla dopustiti, da bi njen izvoljenec svoje talente zakopal. Kar vstopi Lesovin. Jame Daneja zopet izzivati na tekmo. Ker le preveč draži njegovo samo-ljubje in se mu roga, češ, da nima resnične umetniške sile v sebi, mu Danej razodene, da se zato ne more z njim spustiti v boj, ker ljubi njegovo hčer. Lesovin pobesni, tembolj, ker tudi Stana svojo ljubezen prizna. Očetu sc zdi, da se je i hči postavila na stran njegovemu nasprotniku. V skrajni razburjenosti žali mladega umetnika, ki mu zdaj tudi s svoje strani napove boj. III. Danejeva delavnica. Pri njem je Stana, ki je prišla sikrivej. Lesovin doma blazni, razjeda ga boj, ki ga mora uničiti. Hči tega ne strpi, zato je prišla ljubimca pregovarjat, naj tekmo z očetom opusti in se za čas odstrani, da oče na vse pozabi. Danej obljubi, saj odgovarja to popolnoma njegovi naravi. Toda usoda hoče, da pride Lesovin z Gruščem k mlademu umetniku, gnan od svojih dvomov, ki mu ne dado pokoja in ga silijo, da pride pogledat, kako je Danej skupino zasnoval. Mož je bolan na duhu. (Stana se je skrila.) Ko Lesovin osnutek zagleda, zagleda svojo- smrt. Zakaj osnutek kaže mojstra, ki ga ni mogoče prekositi. Danej v heroizmu plemenitosti svoj zasnutek razbije. »Da bo konec.« Toda Lesovin dobro ve, da je to storil iz usmiljenja, in naposled, kaj je Lesovin s tem pridobil? C.e Danej razbije sto kosov, naredi lahko zopet tisoč drugih. Lesovin ise opoteka, zahteva vina, skrivej strese Daneju v kozarec strupa, a ko ga ta hoče izpiti, mu ga izbije iz rok. Stana priteče iz sobe. Lesovin se obtoži, da je hotel Daneja zastrupiti — »Lc vzemite $tano, Danej! Jaz grem počivat!« Se opoteče in se mrtev zgrudi. Grušč: »Nadčlovek je hotel biti, ampak zemlja ga je potegnila nase.« Zavesa pa£e Že to ogrodij® pove, da se je profe-Bior Funtek lotil snovi, ki je zajeta iz najglobljih globin človeške duše, opisuje boj,, ki razpalja največje strasti, pa vzbudi tudi najlepše čednosti. Na eni strani zavist, neuklonljiv ponos in samoljubje, na drugi strani dobrota, ki je pripravljena do največje samood-povedi. In tukaj nastane vprašanje, je li v tej globoko segajoči drami, ki jc tudi fino izvedena, zares tisti konflikt, ki bi na podlagi te in one potezo v zasnovi pričakovali? ЛИ gre tu res za boj med mlado umetniško strujo in staro smerjo? Za boj dveh svetov? Za boj telesno in duševno izčrpanega starca proti mladeniču, ki pol jejo v njem nepremagljive sile? Na prvi pogled bi rekel, da; pisatelj to tendenco tudi sam večkrat naznačujc, toda, če sc v konstrukcijo tega zelo resnega dela. vmisliš, se zdi, da gre za drugačen konflikt. Katerega je pisatelj nameraval vpodobiti, ne vem, in to jc edina bistvena hiba, ki jo v drami najdem, da se to ne da jasno iz nje razbrati.. Tukaj manjka tej mojstrski psihološki zgradbi nekaj vezi. Boj med staro in mlado šolo! Grušč pravi tako, ali vsaj podobno, teta Helena je teh misli, a b o j to vendarle ni in tudi ne boj med dvema šolama. Lesovin je, kakor hitro stopi na oder, popolnoma onemogel, propadel in abnormalen. Soditi po tem in onem, ni v njem nobene umetniške stvarjalne moči več, tudi nadčlovek ni več, ampak zelo slab in pomilovanja vreden starec. Nadčlovek sili k občudovanju, njegov egoizem je združen s tolikim samopremagovanjem, da ukloni tudi take, ki se sirovi sili ne dajo, nadčlovek je premeten, Lesovin pa kaže samo golo zavist, napuh in otročjo časti-žcljnost, ki ni v nobeni primeri več s tem, kar zmore. To je človek, ki jc že obsojen, komej da ga zagledamo. Tu ni nobene sile treba, ki bi sc mu postavila nasproti, ta mož stoji na lončenih nogah, ta mož tudi nobene stare stru-jc, naj bo klasicizem ali karkoli, ne predstavlja, ampak le starca, ki — saj tako se da iz mnogih mest posneti — sploh ni ničesar več zmožen ustvariti. In vendar — to mož je nekdaj nekaj bil, cclo veliko. Brczdvomno jc nosil pečat. umetništva na sebi, ta vtis imamo. Bil je tudi nekaj nadčloveka, z velikimi ambicijami, ki jc hodil ravno svojo pot in ni nikogar trpel zraven sebe, kaj še nad seboj, ki jo neutrudno delal in omamljal maso. Ali je ta mož še kaj ali pa je tako rapidno padel, da ni nič več? Morebiti pa samo ni več prvi? Ne, v Lesovinu je ugasnila že zadnja iskra božanstvenega ognja. Mož, ki je za boj popolnoma nesposoben in s ka terim sc meriti, bi pomenilo zločin. Jn Danej! To je dober dečko, predober, " tip. V duševnem sorodstvu z Gruščem. To ni pravi »partner« za noben resničen boj. Predstavnik mlade strujo, ki se šele uveljavlja, si utira pot, razpršuije megle, stremi za prestolom? Ne, ta Danej to je — sko-rej umetnost sama, malo da ne vzor in višek umetnosti, nepremagljiva umetnost, umetnost, ki stvarja z največjo lahkoto, igraje, umetnost, ki jc boj zoper njo nemogoč. In ta Danej je skoro brez ambicije, skromen, neverjetno plemenit, njegova duša jc mirno jezero, ki je nc razburkajo nobeni valovi. Odkod neki izžareva iz njega ne-botični plamen umetnosti? Kaj ga neti? Samozavest? Ponos? Castižcljnost? Tega je v njem prav malo, čudovito pasivna natura. Umetnost živi v njem sama iz sebe, ne redi je človeško gorivo, torej tudi nekak nadčlovek, seveda ravno nasprotne vrste kakor Lesovin. In kakor rapidnega padca Lcsovinove-ga nc moremo docela doumeti, tako se nam zdi višina Danejeva preveč nedo-sežna. Danej je najneverjetnejši kovak-ter v tej drami. S tem sc ni meriti, bila bi blaznost! Ne rečem pa, da bi tako nasprot-stvo nc bilo mogoče. Mogoče je, cla sc tako srečata starec brez mozga in mlad genij. Tudi to je tragika, čisto posebno vrste. Čc pa jc tako, mora iz drame izginili vsaka sicd, ki da slutiti, da gre za kak tipični boj dveh smeri, da gre za boj dveh kolikor toliko druga druge vrednih moči, ne, bistvo Funt-kove zasnove terja druge vrste boj, boj v Lesovinu samem! Tu naj Funtek, ki mu gre priznanje, da je globok poznavalec. človeške psihe, le še bolj zastavi svoje dleto, par potez izbriše, druge poglobi, cla odstrani tudi zadnje nasprotstvo. Lesovin hoče biti nadčlovek, a ni več, to je resnična Funt-kova drama. Bil je pač nekaj nadčloveka kakor jc bil umetnik, zdaj ni več. To jc clrama skrajne človeške slabosti, drama velike patologije, drama, ki kaže vso mizerijo tistega kupa ile, ki ga oživlja človeški duh. Tu je človek, ki vidi predseboj zorno mladost, ki mora na prvi hip spoznati, cla jn boj zoper njo nezmisel, da je edini izhod umakniti se nepremagljivi sili, da jc tako samopremagovanje ne samo nujno potrebno, ampak tudi častno, lepo, da pomeni taka šamoodopved zmago. To je v resnici nadčloveško ali recimo: resnično človeško, priznati svojo slabost in se ii ukloniti. Lesovin pa se upira temu spoznanju, upira z blaznostjo, upira z vso onemoglostjo človeka, kojega nadčloveštvo je. bilo žc iz početka trhlo, zdaj pa je docela pri kraju. Ta boj, boj človeka, ki je bil umetnik in ni več, ki je bil nenavaden človek, a zdaj ni več, človeka, ki bi moral to nujno spoznati, a noče, ki hoče samega sebe varati, to je konflikt, ki gre zanj v »Tekmi«, le ta km flikt jc v tem delu mogoč in edino konsekventen, kar jc preko tega, ni docela v skladu z bistvom te psihološke konstrukcije. Gruš.?! Najboljši, najbolj verjetni, najbolj simpatični tip v Funtkovi drami. On je glasnik Fu/nt.kovcga, pojmovanja življenja. Harmoničen karakter, ustaljen, mojster v največji umetnosti, ki sc ji pravi pametna rcsignacija. On nc more biti premagan. Ne zato, ker jc slab ali boječ, zato, ker jc moder. Ne stavi si nalog, ki jih ne more izvršiti, ko izpolni svojo, pomaga drugim, da lažje izvršijo svojo. Potem Stana. Pravtako fin tip, za katerega bi Funtka skorej zavidal. Ona je to, kar oče ni več, a ona bi tucli nikoli nc mogla tako globoko pasti, ker ima to, česar oče ni nikoli imel v zadostni meri: razumnost, to, čemur pravijo moralisti »prudentia«, ki jc največja vseh čednosti, pa tudi najredkejša. Energično dekle, samostojno in samozavestno, brez sladkobne sentimentalnosti, ki zna sama sebe premagovati, zmožna za najlepše žrtve. Naši pisatelji žensk ne znajo slikati, pretiravajo, zgrešijo žc prve črte. Funtek je s par potezami pokazal, da jih tu vse nadkriljuje. — Prav tako dobro jc orisana Helena. koraka zapustil palačo. Ustavil je prvega izvoščeka, ki ga je srečal, skočil v voz in zaklical: »Na policijsko ravnateljstvo, hitro!« S presenečenjem in napetim zanimanjem je poslušal službujoči policijski svetnik razburjeno grofovo pripovedovanje. Potem je pritisnil na gumb ter poklical po hišnem telefonu nadkomisarja Malerja k sebi. Nekaj minut pozneje je stopil v sobo nadkomisar. »Spremljajte gosp. grofa v njegovo palačo,« mu je rekel policijski svetnik, »med potjo vam bo potrebno povedal. Pričakujem še danes Bpročila o vaših poizvedbah.« Ko sc je pripeljal grof s svojim spremljevalcem pred palačo, je ta vprašal: »Ali ima palača dva izhoda gospod grof?« — »Da.« — »Potem pustite oba takoj zakleniti in strogo naročite "vratarju, da ne sme zaenkrat nikogar spustiti niti notri niti ven.« Grof jc dal potrebna povelja in peljal Uradnika v kabinet. »Ali ste popolnoma prepričani, da hž prišel nihče do ključev?« i ,7»Popolnoma.« »S ponarejenimi ključi se pri ta-Kili ključavnica.h nc da ničesar napraviti, sploh pa bomo itak takoj videli, ako je bil kak nepoklican v kabinetu. Prosim, preskrbi te mi kak stol in sy,ečo«. Grof ijo priiVreel obojo sam Iz spalnice. Krirainabn uradnik jo stopil na stol ter opazoval blagajno. »Ni nam treba, razbijati si dolgo SfeKCii - PofilpjjA-iami; omara je, od zgo- raj navrtana in sicer zelo čedno in ek-saktno. Vlomilec je bil torej večkrat tukaj in jc delal brez posebne naglice. Vendar, kako je prišel notri? Okrasje stropa kaže celo vrsto razpok. Kakšni prostori pa so zgoraj?« »Velika plesna dvorana.« »Gospod grof, vi ste gotovo lovec. Ali vas smem prositi za eno patrono? Kake številke je, mi je vseeno; rabim lc smodnik in par kapljic vode.« »A čemu?« »Boste takoj videli.« Nekaj minut pozneje jc prinesel grof zahtevano. Uradnik jc raztrgal patrono, stresel smodnik na blagajno, nekoliko ga zmočil ter ga zažgal z vžigalico. Dušeč smodnikov dim je napolnil mali prostor. »Sedaj pa zakleniva hitro vrata in idiva gor.« Ko sta dospela v plesno dvorano, se jo kriminalni uradnik kmalu orientiral in šel na ono mesto dvorane, pod katerim je bil mali kabinet. Lepa parketna tla so bila pokrita s prti, da bi bila obvarovana pred kapljami barv, ki bi slučajno padle od slikar jc-vega čopiča. Uradnik je potegnil odeje proč in se vlegel na tla. Naenkrat jc skočil kvišku. »Tukaj prodira smodnikov duh kvišku, tu so bila predrta tla in strop, drugače bi no mogel priti skozi smodnikov. diui. Ali nič uc duhu te?«. V resnici je običutil sedaj tudi grof fin duh po smodniku. Komisar je odprl bodalu podoben nož in poizkusil dvigniti eno izmed parketnih plosk. Posrečilo se je. »Mož jc neverjetno eksaktno siguren delavec in je moral imeti zelo mnogo časa. Tukaj pod parketom je izrezan štirioglati del stropa z največjo natančnostjo in zopet nazaj dan. Gospod grof, brezdvomno je gotovo, da jc vlomilec tukaj v hiši med vašim slu-žabništvom ali pa« — pogledal je na slikarjev oder — »rncel clalje časa v vaši hiši zaposlenimi. Kdo dela tukaj?« »Nek Sitar slikar fresk, vendar pa ta ne more priti v pošte v vsled več i h vzrokov. Bil mi je od najboljše, strani priporočen in tudi kot tujec ni mogel vedeti ničesar o eksistenci moje zakladnice. Končno pa je treba tucli telo-vadsko spretnosti, da sc priclc skozi ozko odprtino dol in zopet nazaj, ki jo pa staremu možu nc prisojam.« »Prosim, da kljub temu na vsak način takoj pokličete gospoda slikarja . . .« »Šel jc ven, ker ni imel zaradi meglenega vremena nobene prave luči za delo. Kot pa mi je že preje povedal vratar, se redkokdaj vrne pred deseto uro zvečer domov.« »Zaenkrat, nc morem ničesar drugega misliti, kakor da jc ravno ta stali slikar v gotovem stiku z vlomom. Zaradi popolnosti pa hočem zaslišati tudi vaše služabnike. Vaša navzočnost pri tem ni potrebua, gospod grof.« Taci; glede zunanje tehnike je drama dobra, morebiti so dialogi predolgi, tudi nekaj tcatralike jc tu in tam. zlasti v zadnjem dejanju, kjer sc mi zlasti oni poizkus zastrupljcnja nc zdi potreben. Zasnova je zelo sigurna in krepka, vsako dejanje in prizor stopnjevanje prejšnjega, lc zadnje ne dosega popolnoma nameravanega učinka, ker smo nanj preveč pripravljeni. Kar se tiče igralcev, jc Nučič (Lc« so%in) bil tudi v tej vlogi na višku; to jo talent, ki neprestano napreduje. Enakovrsten z njim jo bil Danilo (Grušč), ki. jc pogodil umetnika-filozofu prav do jedra, za njim Šetfilova, ki je vpodohila Sta 110, kakršna mora biti. Simaček nam jc menj ugajal; zdi so nam, da ta mladi umetnik, ki je brez-dvoma nadarjen, razpolaga šc s premalo zmožnostjo izražanja, da sc časih zdi kakor brez temperamenta. Bukše-kova je bila prav dobra Helena. Profesor Funtek pa naj kmalu ?o kaj podobnega vstvari; ni dvoma, da sc jo s tem svojim delom povzpel visoko in da nima dosti vrstnikov v moderni slovenski dramatiki. F. T. iz Me. Za splošno voliico prav:co. V nedeljo sc jc vršil v Zagrebu velik shod za splošno volilno pravico. Na vriu >Kola« se je nabralo do 3000 zborovalcev. Govorila sta socialni demokrat Bukšek in koalicijonaš dr. Jambrišak. Med splošnim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, katera zahteva za Hrvaško in Odrsko splošno, tajno in enako volilno pravico. Po shodu so zborovalci manifestirali po zagrebških ulicah, nakar so sc v Draškovičevi ulici mirno razšli. Velik ljudski sbod v Varaždmu. Mi-nolc nedelje se je vršil v Varaždinu velik protestni shod, ki se ga je udeležilo preko 5000 ljudi. Govorniki so se pečali z neznosnimi razmerami v Hrvaški in sklenili tudi tozadevno resolucijo. Po shodu se je vršil obhod. Policija ni posredovala. Dalmacija se vzbuja. Koncem mino-lega meseca so sc vršile v mestu Opu-zen občinske volitve. Na celi črti je zmagala stranka prava. Za župana je bil izvoljen odličen meščan g. I v o Š a r i č. Občinstvo mu je priredilo burne ovacije. Gosp. župan je držal na navzoče vznosit govor in konštatiral veselo dejstvo, da sc tudi v Dalmaciji probuja krščanska in pra-vaška ideja. Demonstracije na Sušaku. Ker jc vlada prepovedala protestni shod, jc prišlo v nedeljo popoldne na Sušaku do burnih demonstracij. Aretiranih je enajst oseb. Propad »Dalmacije«. Pred par leti se je na Dunaju osnovala zadruga »Dalmacija«, ki je izvažala vino in neke druge pridelke iz Dalmacije. Stala je pod nadzorstvom liberalnih dalmatinskih poslancev. Hotela je škodovati ostalim dalmatinskim vinarnam na Dunaju. Sedaj je v likvidaciji. Primanjkljaj znaša 50.000 kron. Srbska nerazsodnost. V Mostaru so vprizorili Srbi nekako demonstracijo. Tekom te demonstracije so kričali: »Doli tri-alizem! Doli Hrvatska! Živeli Ma-ž a r i! itd. Sramota! Spominjajte se pri vseh prire-. ditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! Grof Rotenberg jc odšel k soprogi, da jo jc obvestil o dogodku. Kneginje sc je polotil obupen jok. Osobje ni moglo izpovedati nobenih podatkov, s čmernim starim slikarjem ni bil nikdo v ožjem stiku. Obedoval jc večinoma, nc da bi prekinil z delom, večere pa jc prebil v bližnji obskumi gostilni. Še v isti noči je bila odposlana na policijsko ravnateljstvo v Draždanih brzojavka, v kateri se jc prosilo pojasnila o slikarju Malinovskem. Že v teku prihodnjega dopoldneva je dospel odgovor, ki se je glasil: »O vprašancu ni tu ničesar znanega, policijsko ni zglašen.« Nadkomisar Maler je sklenil, da vpraša za pojasnilo o slikarju grofa Holanskega in si jc preskrbel njegov naslov: »Pri vdovi Speidlcr, Zvezdna ulica 4.« »Hm, zelo poštena ženska, a pravzaprav nobeno stanovanje za bogatega mladega aristokrata.« Nadkomisar Maler si je najel voz in se peljal v Zvezdno ulico. Gospa Speidler je bila očividno presenečena, ko je videla vstopiti znanega policijskega uradnika. »Ali je gospod grof Ilolanski doma?« »Obžalujem, gospod grof je včeraj prišel, a je v teku popoldneva odpotoval za nekaj dni v Berolin.« »Koliko časa jc bil grof odsoten?« »Skoro tri tedne.<$ Primorske vesiF. p Vodstvo goriške S. L. S. se je v seji dne 3. t. m. sestavilo naslednje: Dr. Anton Gregorčič, načelnik; posl. Jožef F o n , podnačelnik; prof. I. B e r b u č , tajnik; prof. I p a v e c in vikar A b r a m , podla jnika; Jer. Kopač, blagajnik. — Jugoslovanska Strokovna Zveza. V nedeljo popoldne ob 5. uri jc bil v Marijinem Domu v Trstu občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze, skupina Trst. Predaval je g. urednik Krhnc o poselskcm in delavskem vprašanju v Trstu. Predavanja sc jc udeležilo gotovo 300 oseb. V Trstu je veliko tal za krščansko delavsko organizacijo. p Prestolonaslednik v Pulju. Iz Pulja poročajo: V ponedeljek ob 8. uri 27 minut dopoldne jc dospel sem prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo družino. Oficielnega sprejema ni bilo. Prestolonaslednika je pozdravilo pri prihodu vlaka 21 strelov z vojne ladje »Tegetthoff«, Na kolodvoru so cesarske goste sprejeli: poveljnik vojne luke admiral pl. Ripper, tržaški namestnik princ Hohenlohe, vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva baron Schonfcld in od namestništva poslani revizor za puljsko mestno upravo okrajni glavar baron Gorizutti. Prestolonaslednik je vse nagovoril, posebno dolgo pa se je pogovarjal s tržaškim namestnikom Ho-henlohom. Šlo se je najbrže za škandalozna razkritja laško - liberalne kamore. Prestolonaslednik in njegova družina so se potem takoj podali z gala-tenderji na otok Brioni. Cesarska družina ostane tam več tednov. p Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva« vabi na red'ni občni zbor, ki sc vrši v soboto, dne 9. marca 1912 ob pol 9. uri zvečer v gorenjem prostoru restavracije ^Balkan« (Narodni dom). Dne 10. marca t. 1. se vrši popoldanski družinski izlet v smeri Boršt, Jezero, Bazovica. Dne 21. aprila priredi podružnica celodnevni izlet v Sorico na Gorenjsko. — Umrl je nagloma v nedeljo v Trstu poštni tajnik Kari Meditz v 44. letu. p Velika nesreča se je dogodila v Pa-last hotelu v Trstu. Neki natakar je prišel med dvigalo in zid. Natakarju je glavo popolnoma zmečkalo. V par trenotkih je bil natakar mrtev, p Srbskega mesa so takoj prvi dan, ko se je pričelo prodajati v Trstu, prodali 1000 kg. •■• v v ШШ —— Dnevne novice. /Г^.-r deželnega odbora. Deželni od-Sor je sklenil, da se v onih okrajih, ki so bili jeseni radi kuge zaprti in je vsled tega izostalo premovanje telet, to premovanje takoj izvrši. Ti okraji so: črnomaljski, metliški, kranjskogorski, kamniški, brdski in deloma postojnski. To premovanje se ima izvršiti z ozirom na krajevne razmere predno se začne kmečko delo. '-r Rlbnikarjeve fantazije. »Dan« prinaša na prvi strani z debelimi črkami vest: »Ltimpe v Belikrajini. Z dežel- »Prosiin, peljite me v njegovo sobo.« »Toda, gospod nadkomisar, jaz ne vem, če . . .« »Gospa Speidler, nobenih ugovorov, jaz sem tukaj v službi.« Preplašena je poiskala ženska ključ in odprla. V sobi sta vladala največja snažnost in red, toda kakih efektov ali obleke se ni našlo. »Ali je gospod grof vzel včeraj, ko jo odpotoval, mnogo prtljage s seboj?« »En kovčeg. ročno torbo in odejo.« Uradnik jc odprl predale neke omare. tVse prazno. Toda čisto zadaj je stala mala porcelanasta posodica. Nadkomisar jo je potegnil in stopil z itjjo k oknu. Naenkrat jc radosten .vzkliknil presenečenja. V posodici je bil ostanek posušenega mastiksa in ob robu je viselo nekaj sivih las. »Grof Holanski in stari slikar sta euainista oseba! Z mastiksom si je prilepil sivo brado. Mogoče nam bo dala .zbirka slik zločincev več pojasnila.« Čez eno uro so bile odposlane brzojavke na vse strani. Štirinajst dni pozneje so aretovali v Antvverpnu nekega trgovca z dragimi kamni, ki je ponujal na prodaj bisere, ki so bili očividno od nevešče roke izluščeni iz oboja. Ko so mu odstranili z nenavadno sprelnostjo ponarejeno brado, so spoznali v njem, že davno po liralici zasledovanega bivšega dijaka peterburške umetniške akademije Vasilija. Ukradene bisere, četudi deloma 4o izluščcnc iz nakitja, pa so našli razen nekaterih še vse pri njem. KZ liim in državnim denarjem kupuje glasove za S. L. S.« Najnovejše vesti telefon s k a poročila Ribnikarjeva iz Belckrajine pa pripovedujejo zopet z debelimi črkami — telefon iz Črnomlja, 4. marca —: »V spremstvu deželnih uradnikov je začel včeraj po občinah v našem okraju dr. Lampe razdeljevati podpore za živinorejce. Poučeni klerikalci zatrjujejo, da je Lampe prinesel v Belokrajino okoli io tisoč kron deželnega denarja, ki ga bodo razdelili med kmete. Kmetje pravijo, da bodo sicer Lampetov denar vzeli, volili pa vseeno Mazzeleta. — Včeraj je začel dr. Lampe v spremstvu deželnih uradnikov po črnomaljskem okraju deliti podpore za živinorejce. Baje je Lampe prinesel okoli 10.000 K denarja, ki ga hoče razdeliti med kmete v obliki podpor. Višek korupcije, višek pro-padlosti je, ako deželni odbor kaj takega dela.« —■ Tako je čul Ribnikarjev telefon iz Črnomlja. Resnica pa je, da je ilr. Lampe bil teden dni na dopustu v Istri in se je danes o p o 1 u d n e vrnil z Reke v Ljubljano. Bolokranj-ci so pa Ribnikar ju lahko hvaležni za šale, ki jih bodo sedaj zbijali na račun liberalcev, posebno pa so mu hvaležni za najnovejšo pridobitev — bcloki*anj-ski telefon. -f Dr. Mal — Be'okranjec. Volitve v Beli Krajini gospodi v :>Narodni tiskarni« tako šume po glavi, da sedaj vidijo pred seboj same Belokranjce. Včeraj je »Narod« priobčil to-le notico: »Pristav deželnega muzeja na dopustu radi volitev v Beli Krajini. Pristav deželnega muzeja dr. Mal je doma iz Bele Krajine. Kakor se nam poroča, je dr. Mal dobil sedaj dopust ter je odšel v Belo Krajino, da agitira za klerikalnega kandidata Dermastijo. Ker tej vesti ne moremo verjeti, vprašamo ravnatelja deželnega muzeja dr. Mantuanija in deželni odbor, če je res dr. Mal dobil dopust v svrho, da gre na agitacijo v Belo Krajino, in da se vrne šele, ko bodo volitve končane?« K tej notici naj najprej omenjamo, da je dr. Mal doma iz Vač in da Bele Krajine, odkar je na Vačah zagledal luč sveta, nikdar videl ni. Dr. Mal uraduje vedno v muzeju, o čemur se vsakdo lahko prepriča, nima niti ene minute dopusta in za dopust tudi prosil ni. Zato se tudi iz Belokrajine ne bo mogel vrniti takrat, ko bodo volitve končane. Liberalne zmage. Liberalci že zopet ^zmagujejo«. In sicer v predalih »Slovenskega Naroda« in »Dana«. Tu razglašajo, da napredna ideja slavi svoje zmagoslavje po Beli Krajini, v resnici pa je slavi samo na papirju, ki se tiska v Knafljevi in Frančiškanski ulici. Napredni kmetje v Beli Krajini se dvigajo, tako beremo, a dvigajo se le različni liberalni žurnalisti v Ljubljani, da farbajo svoje neumne bravce. Brezdvomno bo izvoljen Mazelle, tako je danes črno na belem zapisano v liberalnih listih, na glasovnicah belokranjskih kmetov 14. t. m. pa se bo bralo: Karel Der-mastia, profesor na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Danes je vsa Bela Krajina od Gorjancev do Kulpe narodnonapredna, 14. t. m. pa bo v taboru S. L. S. Tisoči in tisoči se danes izražajo za liberalnega kandidata, ga navdušeno pozdravljajo in dvigajo zanj na shodih roke, 14. t. m. pa bodo ti tisoči in tisoči volili vsi našega kandidata. Danes je Karel Dermastia propadel, čez 9 dni pa bo zopet vstal in Mazelle bo ležal na tleh, kakor je dolg in širok. Danes so belokranjski kmetje glasom »Slovenskega Naroda« zavedni, samostojni, napredni, inteligentni, čez 9 dni pa jih bo isto liberalno časopisje zmerjalo za tepce, butce, idiote in mračnjake. In takrat bo liberalno časopisje, ki danes plava v samih zmagah, zopet lahko zaznamovalo sijajen propad in liberalna stranka bo ječala v bridkih bolečinah. 14. t. m. bodo liberalci zopet dobili batine, da si boljših ne morejo želeti. -r Znani živinozdravniški tečaj na Vrhniki je te dni prenlial vsled hujskanja in intrig od strani nekaterih ži-vinozdravnikov. Čujemo, da otvori deželni odbor ta prekoristni tečaj znova v jeseni. Živinorejci pa naj pomnijo, kdo je njihov sovražnik dobro vedoČ, da od liberalcev nimajo nikdar ničesar drugega pričakovati, kakor nasprotovanje in škodoželjno nagajivost! -!- Občinske volitve na Vipavskem. Na Erzelju nad Vipavo je zadnjo nedeljo pri ponovnih občinskih volitvah zmagala S. L. S. z 11 odborniki, nasprotniki imajo l. Izpremembe pri sodiščih. Deželno-sodni svetnik g. dr. Iv. P r e s k e r je prestavljen iz Ormoža v Ljubljano. Imenovani so: za svetnika dež. sodnije okr. sodnik g. Alojzij Ž e b r c , za okrajne sodnike so imenovani dr. Anton F u r 1 a n iz Brda v Novo mesto, Alfonz M o d i c za Brdo in Ferdinand Meditz iz Kočevja v Ljutomer. Za deželnosodna svetnika sla imenovana dr. Otokar Cernstein v Kočevju in dr, Alfonz S c 1 i š k a r v Sevnici. — Iz Dvora pri Žužemberku. Zadnji torek, dne 27. februarja, smo imeli v navzočnosti okrajnega glavarja volitev novega župana. Volitev se jc izvršila hitro in v najlepšem soglasju. Ker se je dosedanji župan, ki je skoz 12 let vodil občino, naveličal neprestanega nagajanja hinavskih liberalccv in izjavil, da bi nove izvolitve nc sprejel, je bil soglasno izvoljen Jožef Prime iz Mačko.vca, zvest pristaš S. L. S. Gotovo je, da tudi njemu liberalci ne bodo prizanašali s sitnostmi, kar so pokazali že s tem, da. so ga bili ovadili zaradi volitev celo državnemu pravdništvu, ki pa je. moralo preiskavo proti njemu ustaviti. Toda on je že zadosti mož, cla se raznih Klinccv, Jelen-cev in njihove lepe koinpanije ne bo strašil. Novi župan bo imel v svojih svetovalcih kakor tudi v celem odboru odločno zaslombo. Da pa v občini še ne bo toliko zaželjenega miru, to je kakor amen v Očenašu, dokler sc namreč občina ne bo iznebila znanega Stipko-ta Jelenca. To so občinski možje že zdavnej izprevicleli, zato so se že pred štirimi leti s soglasnim občin, sklepom obrnili na pristojno šolsko oblast, * naj jih reši tega nadučitelja. Ker ta sklep ni imel uspeha, se je pretečeno leto ista prošnja v občinskem sve'u zopet soglasno sklenjena ponovila. In v prejšnjem občinskem svetu so seue-H tucli nekateri politični somišljeniki Jclenčevi, torej jasno dovolj, kako je ta mož na Dvoru priljubljen. Vemo tudi iz najzanesljivejšega vira, cla se je na merodajnem mestu priznala njegova nezmožnost, a sklenilo se je potrpeti še z njim, dokler ne izštudira njegov sin — tehnik. Tako torej: občina naj še nadalje prenaša te neznosne razmere zato, da bo laglje študiral za-grizeno-liberalni in svobodomiselni dijak, ki se je v zahvalo pri zadnjih volitvah obnašal tako, cla se je vsakdo zgražal nacl izbruhi njegove liberalne strasti. Če tako postopanje oblasti ljudstvu vceplja večje spoštovanje in ljubezen do šole, to je pa drugo vprašanje, ki ga bo ljudstvo v obupu nad takimi razmerami morda v kratkem rešilo tako, da pristojnim oblastem ne bo všeč! — Skrajna surovost. Na železniški progi pri Zalogu je bilo zaposlenih več delavcev, ki so imeli svoje jopiče obešene na bližnjem plotu. Delovodja Anton Mahko-vec je popoldne okolu 4. ure poslal delavca Andreja Polka v bližnjo Dovčevo gostilno v Zalog po pol litra žganja. Polk je takoj odšel in se tam mudil kako uro; izpil je liter vina. Polka je prišel neki delavec klicat, nakar je nesel ta naročeno žganje Mahkovcu. Ta pa ga ni preveč prijazno sprejel, dal mu je več krepkih zaušnic, nakar je vzel Polk svoj suknjič in je mislil oditi. Ko pa preišče žepe svojega suknjiča, je opazil, da mu je nekdo vzel biležno knjižico, v kateri je imel dva bankovca po 10 K, kajti tat je dobro vedel, da je prejel Polk 50 K dnine. Prosil je Mahkovca, naj mu pomaga zaslediti storilca in mu pripomoči, da dobi nazaj ukradeni denar. A ta ga je surovo sunil s pestjo v usta s stako, da se je Polk prekucnil čez tri metre visok nasip, potem ga je pa Mah-kovec še z obuto nogo osuval v trebuh in hrbet, tako da je iz ust krvavel. Sedaj bode govorilo sodišče. — Nesreča s smrtnimi nasledki. Premožni, 52 let star, oženjeni posestnik Snoj France iz Brinja, občina Dol, je peljal te dni s par konji z listjem naloženi voz od sv. Agate v Beričevo. Ker je bil pa nekoliko vinjen, padel jc na okrajni cesti nad Dolskem in Senožeti pod zadnje kolo tako nesrečno, da je bil povožen čez vrat, kar je imelo za posledico, da je po preteku ene ure izdihnil, — Grozen pretep med cigani. — Cigan usmrtil cigana. Pretečem teden se je priklatilo v novomeški okraj precej ciga-nov-godcev po imenu R a j h a r d i, ki so doma iz Krope na Gorenjskem in med katerimi se je tudi nahajal neki drugi cigan Valentin Rak. Ta ciganska družba je dne 3. t. m. stanovala v Brusnicah, v vasi, ki se nahaja nedaleč od Novega mesa, kjer so cigani tudi po hišah igrali in godli. Prenočili so seveda tudi v tej vasi, in sicer na posestnikovem, Tomaž Turko-vem podu ali skednju. — Okrog polnoči se je pa med cigani vnel neki prepir iz neznanega vzroka, pri katerem sta se pograbila R i h a r d R a j h a r d in Valentin Rak ter se tako ruvala, da je končno Ri-hard Rajhard prijel kakih 13 cm dolg, špi-čast kuhinjski noč ter začel Raka s tem tako neusmiljeno obdelavati, da je cigan Rak vsled zadobljenih poškodb takoj umrl. Rak je po celem životu, posebno po gornjem delu života, ves oklan in obrezan. Po Rajhardu Raku prizadejani udarci oziroma vbodljaji, so bili tako močni, da se je celo noževa špica, ki se jc zadela v Rakove kosti, zakrivila; najbolj pa je bil Rak ranjen na levo roko, ki jc vsa obrezana. Vsled teh poškodb, ki so bile smrtonosne, je Rak umrl. Rihard Rajhard je hotel šc na neke druge cigane streljati in je že segel po dvocevni samokres (pištolo), katerega mu je vzela pa neka ciganka ter ga skrila, tako da ga ni mogel najti. Samokres je zelo močan ter so bile tudi obe cevi nabite. Gotovo bi bil ustrelil še kakega drugega cigana, če bi nc bila ona ciganka to preprečila. Rajhard sam je zadobil tudi precej poškodb, a se ne vč, mu je li te prizadjal Rak ali kak drug cigan. Dne 4. t. m. zjutraj so Raj-harda odpeljali v preiskovalne zapore v novomeško okrožno sodišče; Rak pa je mrtev v Brusnicah pričakoval sodne ko- misije. ■i: >'. ■ II : Naročajte „Slovenca ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Vestnost. Mati (sinčku, ki piše nalogo): »Pepček, pridi vendar že h kosilu; saj bo vse mrzlo!« Pepček: »Še malo, prosim, potrpi, da napravim piko na i.« Napredek. Orožnik (prime postopača): »Kaj ste? S čim se pečate?« Postopač: »Lonce vežem.« Orožnik: »Lažete! Kje imate pa orodje? Kje imate žico?« Postopač: »Oprostite, gospod orožnik; dandanes, ko se celo brzojavi lahko brez žice, se bo pač dalo tudi lonce vezati brez žice.« Vsaj nekaj. Oče: »No, sinko, kako je bilo pri izpitu? Ali si ga dobro napravil?« Sin: »Ne, nisem ga napravil; toda padel sem po krivici. Na prva tri vprašanja sem popolnoma gladko odgovoril!« Oče: »In kakšna so bila ta vprašanja?« Sin: »Kako se pišem, kje sem rojen in pa koliko sem star.« LjoiJpnske novice. lj Javno predavanje. Danes ob osmih zv.ečcr predava v mali dvorani »Ljudskega doma« dr. V. P e g a n , nakar še enkrat opozarjamo. lj Napačna pot. V glasilu septem-berskega junaka čitamo: »Veliki protestni shod proti nasilstvom na Hrvaškem se vrši v Ljubljani v ponedeljek zvečer dne 18. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma«. Na shodu govorita gg. Etbin Kristan in Rasto Pustoslem-šek. Opozarjamo že danes na to priredbo, ki mora biti glasen in odločen pro-tesit proti dogodkom na Hrvaškem.« Nam se zdi, da družba, ki sklicuje ta shod, prav nič ne bo koristila Hrvaški in da je njena pot kot vselej tudi to pot napačna. Ni ji za stvar, ampak samo zase in za to, da bi napeljevali vodo na svoj polomljeni mlin. To priča že enostransko sklicanje shoda in neprimeren večerni čas. Banu Čuvaju se s takimi stvarmi le lajša stališče, z demonstracijami in takimi »manifestacijami«, pri katerih glavno vlogo igra kričaštvo, pa se skupni hrvaški stvari le škoduje in napeljuje vodo na mažav-ski mlin. To bo uvidel vsak, ki bere kaj mažarske časopise in ki razsodno misli. To je uvidela tudi hrvaška stranka prava, ki je izdala v tej zadevi oklic, ki svari proti izrodkom, ki so bili nasledki raznih demonstracij. Naši liberalci niso nič pametnega napravili po ptujskih dogodkih, pa tudi sedaj ne bodo. Kadarkoli se liberalci za kaj »ogrejejo« je vedno jako sumljivo in poštena stvar od tega še nikdar ni imela kaj koristi, pač pa vsled kolosalne liberalne nerodnosti vedno samo škodo. Naši liberalci so se vedno potegovali za koalicijo in sp izražajo še sedaj zoper trializem ter drže roko mažaro-nom. Čuvaj je ravno tak Mažaron, kakor je bil grof Pejacevich, katerega so liberalci z največjim navdušenjem podpirali. Osvobojenje Hrvaške se bo doseglo z razumno politiko, ne pa s pouličnim kričaštvom, najmanj pa če sc za Hrvate oglasi kak Ribnikar ali Pusrtoslemšek. Razume se, cla za tema dvema glasnikoma ne moremo iti in jo shod že naprej kompromitiran. lj Dosedanjemu magistratnemu ravnatelja g. V o n č i n i bo danes občinski svet povodom njegove vpokojit-ve podelil meščanstvo. G. Voučiria ima za seboj 37 službenih let. lj Novo društvo. Glavno društvo za policijske in vojne pse na Dunaju, čc-gar protektor jc Njega ekscelcnca grof Maks Wickenburg, namerava ustanoviti v Ljubljani krajevno skupino. C. kr. deželna vlada je pravila tega društva žc odobrila. Pismene in ustne prijavo k vstopu v t,o krajevno skupino sprejema policijski uradnik Ivan To« plikar na magistratu, soba štev. 5. Dober tek! Zdrav žotodee imamo in ntkakih bolečin in tiščanja v želodcu odbnr lastno izkušnje, poskusite iate, ki pospešujejo prebavo in krope želodec. G škatlic fraako rftbimo Fnllcrjove odvaialne Rhnbarbara kroglico r. znamko „Elsa-kroglice". Svetujemo V»m is 4 krone. Izdclovatolj samo lekarnar E..V. Fellcr v SStufcici, ElsatrgJ8& Ordo divini offi-cii rccitardi Missaeque celebrnnde ad normam constitutionis apostolicae Divino afflatu«. Cena K 110. £ss otroke Nobrojnokrat dognnno dejstvo i e, da Scott-ova emulzija bolj kot katero-. koli drugo sredstvo pripomore k te- i .'v mu, da so ojačijo otroške kosti, da Prislia samo sto se začno otroci ki S4 nočejo učiti znamko ~ ribi- stati in hoditi, že po krntki uporabi сфМш таакот l'ristno Scottove emulzije postavljati Šcott-ovcga po koncu, sami stati in v veselje ravnanja. svojih starišev tudi hoditi. Naj bi ♦or"j vsi star ši, katerih otroci vsled slabih kosti dubro na napredujejo segli po ki ie že nad 35 let vpe'jana ter vživa svetovni sloves kot izborno sredstvo za ojačenje otrok. Pri nakupit naj se zahteva izrecno Scott-ovo emu! zijo. Znamka „Scott" ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. 2693 Cena izvirni stckl. 2'50K. — Dobi se v vseh lekarnah. S I * I i T "> ! • R. o 1 T U I p i i I 1 \ *> i p o « 1 bul JL U BK13£*L« t 1 Zahvala. Štejemo si v dolžnost izreči povodom smrti našega nepo/.abueg i soproga oz r. očeta gospoda Petra Bernik-a star. mesarja v Pisto.r.l vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v ležkih dneh bolezni dejansko porangali, nas tolažili ter nam na kterikoli način izkazovali svojo sočutje, vsem darovalcem krasnih vencev, osobito slavni mes.irski zadrugi ljubljanski, ter vsem, ki so tako mno-g brojno spremili rajnika k večnemu počitku, našo najglobokejšo in najtoplejšo zahvalo. Postojna 4. sušca 1912. Žalujoči ostali. Ig Meteorologičsno poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzij" Votrovi __ Nebo 1Л G as Is I 3 > 9. zveč. 734-2 61 sl. sever del. obl. 7. zjutr. 735-0 1-6 sl. jug megla 8-8 2. pop. 732-9 12-3 p.m.jzali. del. obl. Srednja včerajšnja temp. 7 4", norm. l'H'. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 5. marca 1912. Pšenica za april 1912 . . . . 11'73 Pšenica za oktober 1912 . . . 1084 Rž za april 1912.......10 28 Hž za oktober 1912.....94)4 Ovc? za april 1912......995 Koruza za moj 19i2.....8-70 Koruza za iulii 1912.....84)1 Zahvala. Ob prezgodnji bolestni izgubi našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata gospoda Jože! Pukelsfein-a izvoščeka nam je došlo toliko dokazov odkritega in prisrčnega sočutja za tolažilno obiske, med boleznijo in ob smrti predragega, kakor tudi vsiin darovalcem krasnih vencev, in spremljevalcem rajnega ob izvanredni udeležbi k zadnjem počitku, izrekamo tem potem vsem prijateljem in znancem našo najsrčnejšo zahvalo. Osobito pa izrekamo srčno hvalo gg. svetilcemjn nosilcem krste in vencev za izkazano čast. Zlasti pa so zahvalimo gg. pevcem za ganljivo žalostinke, in vsim onim katere smo mogočo tukaj navesti zabili. po- iSv. maša zadušnica so bodo darovala v četrtek 7. marca ob '/38 v župnl cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 5 marca 1912. Žalujoči ostali. 702 ./.«;■ >,f/?$i;. .."v. . ..» . / 701 Povodom smrti svoje soproge, gospe aiije Jooan izrekam iskreno zahvalo vsem sorodnikom in drugim, ki so jo med dolgotrajno boleznijo obiskovali in lajšali s tolažili njeno trpljenje. Zlasti se zahval) jjent preC. g. župniku Val.Zabrctu za pogoste obiske in tolažila, nadalje gosp> dom iz zavodov sv. Stanislava. Zahvaljujem se vsem, ki so ranjko spremili k pogrebu oziroma darovali vence osobito gospodom prof. Rebolu, prof. dr. Demšarju, prof. Hijbašku, ekonomu A'orkežu, ravnatelju Travnu, učiteljstvu ljudske šole v St. Vidu in Blaž Potočnikovi Čitalnici. St. Vid n. Ljubljano, 1. marca 1912. Lepa, prostrana s posebnim vhodom se takoj odda. Vila Stara pravda št. 5. 'j ••; Mary Schweitzer rojena Scheindler se zahvaljuje naj-topleje v lastnem in v imenu rodbine za obile dokaze srčnega sočutja, Trst-LJubljana, 5. marca 1912. Froda se hiša iz proste roko v zelo prijetnem trga, popolnoma nova, najmodernejše sezidana, enonadstropna, r. lepim vrtom, pripravna za vsako obrt ali za vpo-kojonca. Nas'ov pove upravništvo ,,Slovonca" pod štev. 601. Prof. dr. Alfred (Ma odpotuje 69? do konca sušca. Dekle išče službe k mali družini, najrajši v Ljubljani, pripravno za vsako delo, stara 27 let. Ponudbe sprejema uprava lista pod štev. 200. 69У 631 Otrok od 2 let naprej se sprejme v oskrbo k pošteni rodbini. Kje, pove upravništvo „Slovenca4*. m €1* Ш ^SIS' ep da odstraniti hrez fodn s sredstvom, ki je jo izumil ozd avljenec, četudi so bila brez vspoba vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi zO vin. v znamkah naš prospekt 3331 mm laboratorij Paraeelsos StemDers. Morava tedaj pojda po ammivega lOo^rlo^riliL vsilila, povesti 2. s ter se naroči na nadaljnje rttt** .t. tiHtmti' Kje? Pri tvpdkl Kleinmayp & Bambepg v Ljubljani BE3B ali pa v vseh dvugih knjigarnah 1=1 [=] [=1 KNJIGOTRŽTVO. Zbirka ljudskih iger. 18. in 19. snopič z Igrami protialkoholne vsebine: »Dekla božja«, za ženske; »Pijavka«, »Rešitelj«, za moške uloge; krasna ljudska igra za ženske uloge: »Junaške Blejke«; »Skriven zaklad«, »Kmet in avtomat«, za moške uloge. Na ovitku je seznam prejšnjih zvezkov te zbirke, ki obsega bogati zaklad lahko uprizor-Ijivih ljudskih iger. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. * P. Angelik Hribar: postni in velikonočni napevi za mešani zbor so pravkar izšli v zalogi Katoliško Buk-varnc v drugem natisu. Te pesmi našega priljubljenega skladatelja so bile že več let popolnoma razprodane. Na vsestranske željo jih jc Katoliška Bukvama zopet izdala, kar je gotovo ustreženo vsem našim cerkvenim zborom, ki bodo brezdvomno v obilem številu segli po njih, jih marljivo gojili in proizvajali v postnem in velikonočnem času. Partitura stane 2 K, glasovi so pa po 50 vin. »Bog med nami«. Premišljevanja in obiskovanja v presv. zakramentu pričujočega Boga. Ta naslov ima knjižica, ki je izšla pred kratkim v zalogi »Katoliške Buk-varne« in nudi prelepo tvarino za tiha premišljevanja pred najsvetejšim zakramentom. Cena z rdečo obrezo 1 K 80 vin., z zlato obrezo 2 K 50 v., po pošti 20 v. več. ■— »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Štajerske novice. š Vzorno nemškonacionalno gospodarstvo. Poročali smo že v soboto o po-neverjenju v schoderski posojilnici na Zg. Štajerskem. K temu še dodamo: trgovec Florijan Rosenkranz, ki je kot blagajnik posojilnice poneveril nad 40.000 kron, je prišel v konkurz. Med tamošnjimi nemškimi kmeti vlada vsled te afere veliko razburjenje. Kako neprijetna je ta zadeva nemškonacionalnim listom, kaže stikanje »Grazer Tagblatta« po zadružnih razmerah na Slovenskem, ki ga prav nič ne brigajo. š Razpisana učiteljska mesta. Na dvo- razrednici (II. plačilni razred) v Razvanju pri Mariboru se razpisuje stalna služba učiteljice; prošnje do dne 20. sušca. — Na šestrazrednici (I. plačilni razred) v Po-brežju pri Mariboru se odda mesto stalnega učitelja in stalne učiteljice; prošnje do dne 20. sušca. — V Šmarjeti pri Rimskih toplicah je razpisano mesto provizo-ričnega ali definitivnega učitelja na triraz-rednici (III. plačilni razred); prošnje do dne 20. marca. š Liberalna predavanja v celjski čitalnici, »Zveza narodnih društev« na Štajerskem, katero vodijo celjski liberalni kolovodje, je začela prirejati v celjski čitalnici neka predavanja. Preteklo soboto je »predaval« neki mladi dr. Pučnik o katoliški veri in njenih predstaviteljih ter o stališču slovenske liberalne inteligence proti isti. Taka predavanja ne bodo seveda nobenega celjskega političnega doktorja prenaredila, ker se gredo glede strupenosti in zagrizenosti lahko merit z vsakim judom. Pač pa je obžalovanja vredno, da se udeležujejo teh predavanj celjski slovenski dijaki v navzočnosti profesorjev samih. Posebno stadnjo soboto je bila soba polna dijakov. Upamo, da bo šolska oblast v bodoče to stvar preprečila. Take »znanosti« naj se naša mladina varuje. š Slovensko gledališče v Celju. Dramatično društvo nam je priredilo v nedeljo, dne 3. marca v celjskem Narodnem domu »Nebesa na zemlji«, burka v treh dejanjih. Igra se je zelo dobro igrala in je občinstvu zelo ugajala, kar so pričali ved- ni viharni aplavzi. Dvorana je bila skoraj polna občinstva. V nedeljo, 10. t. m. gostuje »Dramatično društvo« v Trbovljah, kjer se bo predstavljala ravno ta igra pri Forteju na Vodah. š V pokoj je stopil nadkomisar finančne straže v Ptuju Jožef Pristolič, š Iz duhovniške službe. Prestavljen je Fran Lorbek, kaplan v Pilštanju, v Dol pri Hrastniku, š Iz šolske službe. Provizorični učitelj Jožef Golob v Št. Janžu na Dravskem polju, pride na trirazrednico v Vuzenico; nadučitelj Štefan Firin v Podbrdu na Primorskem pride na dvorazrednico v Olim-je pri Podčetrtku; provizorični učitelj Ivan Womer v Čadramu pri Konjicah je imenovan stalnim učiteljem na petrazrednici istotam, in provizorični učitelj v Petrov-čah Ciril Pregelj je imenovan stalnim učiteljem na štirirazrednici istotam. š Iz poštne službe. Prestavljena je poštna oficiantinja Terezija Schmidt pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah kot po-štarica v Preblau na Koroško. š Ljubeznjivi otroci. Brežice. V družini posestnika Zidariča v Selah vlada med starši in otrokoma Janezom in Heleno veden prepir. Ko so se pred kratkim zopet nekaj sprli, je skočil sin Janez z odprtim nožem nad svojo mater ter ji na glavi prizadejal težke poškodbe. Hči Helena pa je zagrabila škarje in zbodla ž njimi očeta večkrat v glavo. š Gozdni požar. V nedeljo popoldne je uničil ogenj 15 oralov gozdov na Frauen-koglu na Zgornjem Štajerskem, ki so last grofa Attemsa. Škoda znaša 1500 do 2000 kron. Ogenj je najbrž zanetil kak potnik, ki je vrgel kak ogorek cigarete ali pa gorečo vžigalico. Ogenj se je vsled vetra zelo naglo širil in požarne brambe, katerih je bilo več na mestu, niso mogle veliko gasiti. Po dolgem trudu in naporu se jim je posrečilo ogenj omejiti. š Strašna smrt na železniškem tiru. V noči na 3. t. m. je našla neka dama z imenom Edith Pallez iz Ogrskega na železniškem tiru v Gratvveinu v bližini Gradca strašno smrt. Umrl ji je pred kratkim v Budimpešti na Ogrskem mož, za katerim je silno žalovala. Začela je bolehati in zdravnik ji je svetoval, naj se preseli na Štajersko, kjer se bo mogoče nekoliko potolažila. Pa tudi tukaj ji ni bilo obstati. V soboto zvečer pa se je odstranila iz svojega stanovanja v neki vili neznanokam. Ponoči ob 11. uri pa je našel neki železniški čuvaj na svojem službenem pohodu na tiru ženski plašč in začel sumiti, da sc je zgodila kaka nesreča. Čuvaj je svojo pot nadaljeval in je našel najprvo žensko ruplo brez glave, a glavo pa je našel še nekoliko proč v zemljo potlačeno med tirom. Njeno truplo so na ukaz oblasti spravili v mrtvašnico v Gratvveinu, odkoder je prepeljejo v Budimpešto. š Žena pretepla moža. Iz Rajhenburga nam poročajo: Žena posestnika Reparja v Stranjah Marija Repar je svojega moža vedno brez pomembnih vzrokov pretepala. Zadnje dni sta sc zopet nekaj začela prepirati in v prepiru se je žena zopet spravila nad moža ter mu v pretepu prizadejala več poškodb. Ranjenega moža so morali spraviti v bolnišnico v Krško. š Zgorela deklica. Pred par dnevi se je igrala sedemletna hčerka delavca Dol-šakd, Kristina Dolšak, v Trbovljah na polju, kjer so požigali v bližini grmovje. Deklica se je zabavala s tem, da je nosila dračje in druge suhe stvari na ogenj. Prišla pa je ognju preblizu in se ji je vnela obleka. Bila je takoj vsa v ognju. Vsled strahu pa je začela šc leteti in je s tem ogenj še bolj podnetila. Na poti proti domu se je vsled smrtnih opeklin zgrudila. Čeravno je bila pomoč takoj na mestu, je deklica še isti dan umrla v strašnih mukah. š Vlom. Kakor nam poročajo iz Slo-venjgradca, so vlomili neznani zlikovci v stanovanje gostilničarke Frančiške Špli-hal v Št. Ilju pod Turjakom, medtem ko se je ona nahajala v Vitanju. Odnesli so precej denarja ter več drugih stvari in dve briljantni igli, vredni 900 kron. š Od napadalca težko ranjen. Jožef Mikiš, posestniški sin v Vukovskem dolu, fara Jarenina, je bil v nedeljo na poti k sv. maši v Vukovskem vrhu brez vsakega vzroka napaden od Franceta Šnuta, kateri ga je z ročico večkrat udaril po glavi, desni roki in po nogi ter mu prizadejal težke poškodbe. Proti napadalcu je vložena ovadba. š Umrl je v Št. Ilju v Slov. goricah g. Lovro Lopič, posestnik in dolgoletni občinski odbornik. Zadnji čas so umrli že trije slovenski občinski odborniki šentilj-ske občine: Flucher, Ferk in Lopič. š Huda kmetica. Te dni je prišla kmetica Elizabeta Kranjc v 2. razred ljudske šole v Laškem trgu ter se začela znašati nad učiteljico, ki je kaznovala njenega otroka. Bila je tako nasilna, da je morala učiteljica poklicati še dva učitelja, da so jo spravili iz šolske sobe. Proti njej je naznanjena ovadba. Naročajte novi jubilejni cenik s koledarjem Edino zastopstvo za celo i*. /V Kranjsko t koles druge vrsto kolo ... K 90-— finejše..........„ 110-— svetiljka.......... 5-— prosti tek........„ 20-— Vse kolesarske potrebščine po najnižjih cenah. Kov cenik In lepi plakati gratis po pošfl. 3ia\boljši Pouk v vezenju brezplačno. Koristni lepi kroji za obleke pri naročilu .šivalnega stroja gratis. CeniK po pošfl zaslon). Največja in najbogatejša tovarniška zaloga preclzijskih or zlatnine srebrnlne inlljanfcv. Lastna tovarna ur v Švici. Konkurenčne ure K 3-50, K K б —. Fr. Čuden, Linbliana urar, trgov>c in posestnik; delničar družbe Union-Horlogere. Sprejme se od dobrih starišev, priden v n e v »i Avguštin Primožič, stavbeni in pohištveni mizar in pogrebno podjetje v Tržiču, Gorenjsko. 660 i МХХККККХКХКХХХХ ki je z dobrim vspehom dovršila trgovski tečaj (na dekl. liceju) želi primerne službe. — Blag. ponudbe pod št. 617. na upravništvo. IХХХХХХХХХХХХХХХ ena šivilja se priporoča cenjenim damam 650 » vo izurjena specerijske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi z dobrimi priporočili se sprejme v Ljubljani. Ponudbe „Poštni predal 121 Ljubljana." Zeleznato Kina uino lekarja Plccollja v Ljubljani, Dunajska cesta c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika, vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradcu leta 1910. Železnato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke. >/2 literska steklenica K 2*—, 3 steklenice K 6-60, poštnina in poštni zavoj franko. na kub. meter, radi pomanjkanja prostora po jako znižani ceni. Odjemalci velikih množin popust. V. Scagnetti, parna žaga, Cesta na Rudolfovo železnico 16 (za drž. kolodvorom). 225 Obrestuje hranilne vloge po 4 V« % brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici pololetno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4 V2 % komunalnih zadolžnic&h. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4%% Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne рц-pilarno-varne komunalne zadolžnice in zastavne liste. dežeflnem dvorcu as Gosposki uliefl 2. Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kraajska. Uralu« ure za stranke osak ftaHausiik od pol 9. ure do- araildrae Ca f. ure paemidne. Tzdaia konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odg^¥ni urednik: Miha Moškerc.