'M* v * ffl« 8. novenmra 1524. Posamezna Mi stane V5G Ofn LflB UL Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... »120 xa celo leto .... ,240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... . 60 Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne spre* jemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328. Cene Inserafom: Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50. veliki po Din 3"— In 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina Mm v oolovlni Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni rnčun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za insera(e) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Proga in Dunaj 24,797. Takozvana JDS v Sloveniji skuša Ustvarjati zase razpoloženje v javnosti s tem, da se sklicuje na »široke mase ljudstva«, ki da so se »naveličale avtono-mizma, federalizma, separatizma itd.« in si želijo mirnega in stvarnega dela na gospodarskem in socialnem polju, kakor ga razume edinole Žerjav. Človek bi mislil, da bodo zato gospodje iz ljubljanske kazine odločitev o smernicah naše državne fjolitike mirno prepustili svobodni volji judstva, ki se ima uveljaviti ob volitvah. Dejansko pa vidimo ravno nasprotno, kar postavlja temeljito na laž naše hlapce velesrbskega režima. Mi vidimo, kako P.-P. troši ogromne vsote državnega denarja za volivni fond centralističnih strank. Denar, ki bi se moral uporabiti za armado, za ceste, za izboljšanje položaja uradništva, invalidov in vpokojencev, daje vlada na razpolago Lazi Markoviču za podkupovanje volivcev in bogate honorarje uradnim osebam, ki bodo 'ršile ob volitvah nezakonitosti. Ministri P.-P, režima kličejo velike župane v Belgrad, da jim dajo posebna navodila za vvilitve. Čemu rabijo veliki župani taka m.vodila? Veliki župani imajo itak popolno in natančno navodilo, to je volivni zakon, po katerem sc imajo vestno ravnati. Teh navodil jim ni treba še ponavljati ali pa posebej zabičevati. Ako se jim dajejo še kakšna posebna navodila, potem se to ne pravi nič drugega, kakor da se jim nalaga dolžnost, da ob volitvah kršijo zakon, pospešujejo volivna nasilja, odrejajo uradne goljufije in ščitijo goljufije režimskih strank. Minister za pravosodje pa pripravlja sodnijsko preganjanje poslancev proticentralističnih strank, da bi onemogočil njihovo poseganje v volivno borbo. Nameravano je kršenje svobode shajanja in govora, oborožujejo se teroristične bande in dajejo instrukcije, kako naj bi se proticentralistični volivci z ogro-ževanjem njihovih oseb in imetja odvračali od volitev. V Sloveniji se je že začelo z vplivanjem višje oblasti na županstva, da bi pomagala pri volivnih goljufijah. Eksekutivne oblasti pri nas sploh ni več, ampak vodi agende države tajništvo JDS. V Crnigori, Bosni in Hercegovini se že vršijo dejanska nasilstva nad muslimanskim prebivalstvom, kaj pa še bo v Mace-doniji, si lahko mislimo. Iz tega se razvidi, kako se stranke velesrbske hegemonije zaman sklicujejo na razpoloženje ljudstva. Radikali in »sa-mostalni« demokrati dobro vedo, da jih ljudstvo sovraži in da bi sramotno izginili iz političnega površja Jugoslavije, ako bi volitve bile zares svobodne. P.-P. režim dobro ve, da ljudstvo od njega ne pričakuje nobenega dela na gospodarskem in socialnem polju razen praznjenja državnih blagajn in bogatenja belgrajske čaršije. Korupcicnisti dobro vedo, da bi jih ljudstvo tiralo na sodno klop in jim obleklo arestantske jopiče, ako bi se jim ne po- i srečilo z najhujšimi nasilji ostati na ob- j lasti. Zato mobilizirajo zdaj milijone, ve- i like župane, orožništvo, policijo, hajduke, j fašiste, biriče, denar in orožje, sleparstvo j in nasilje, da bi se februarja meseca ne ! strmoglavila velesrbska strahovlada. To i je najočitnejši dokaz, da ta režim nima ' nobenega zaupanja v ljudstvo, da je on proti ljudstvu in ljudstvo proti njemu, da ga drži le tiranija. Toda samozavest ljudstva, njegova odločna volja, da si pribori politično samostojnost in stre v prah samovlado na-silnikov, bo zmagala! NAPETO RAZMERJE MED RUSIJO IN ROMUNIJO. Moskva, 27. novembra. (Izv.) Ruska sovjetska vlada je nedavno ustanovila novo moldavsko avtonomno republiko. Ta ustanovitev nove samostojne republike na romunski meji jc plod napetega razmerja med Romunijo in Rusijo. Za glavno mesto nove sovjetske republike so določili mesto Baltu. TRGOVSKA POGODBA MED ANGLIJO IN NEMČIJO. Rekonstrukcija vlade izvršena. VLADA ŠTEJE 21 MINISTROV IN 5 DRŽAVNIH PODTAJNIKOV. Belgrad, 27. nov. (Izvir.) Vprašanje o razširjenju in izpopolnitvi P.-P. vlade je končno rešeno. Danes popoldne je kralj podpisal ukaz o rekonstrukciji in izpopolnitvi vlade. S tem ukazom so postavljeni: Za ministra za trgovino in industrijo dr. Gjuro Š u r m i n , za ministra brez portfelja dr. Mate D r i n k o v i č , za ministra za agrarno reformo dr. H. Kriz-man, za ministra za izenačenje zakonov dr. Milan S r s k i č ; dosedanji minister za izenačenje zakonov dr. Marko Gjuričič je imenovan za ministra za socialno politiko, dosedanji minister za trgovino in industrijo dr. Prvislav Grisogono za ministra brez portfelja. Za drž. podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo je imenovan dr. Miloš I v kovic, belgrajski zdravnik in radikalni poslanec za Osjek; za državn. podtajnika v notranjem ministrstvu Ranko Trifunovič, Pašičev ljubljenec in specialist za južno-srbske zadeve. Režim narodne sramote je s tem popoln. Z imenovanjem dr. Šurmina in dr. Drinkoviča se je odpomoglo Agromerkur-ju, da ni edini od izdajalcev svojega naroda, kajti odslej morata ž njim to nečedno in plačano vlogo deliti oba omenjena. Kajti drugega njun vstop v vlado ne more pomeniti in Pribičevičeva s Reč« zmagoslavno javlja, da sta »ugledna« hrvatska politika pristala na politiko Pašič-Pribičeviče-vega režima. To z drugimi besedami znači, da pristajata na pregajanje svojega naroda in da sta si s tem sama določila vlogo efijaltstva in renegatstva. Nobena še tako lepa izjava ne more olajšati tega sramotnega koraka, storjenega iz kratkotrajne častihlepnosti in kori-stoljubja. Njuna vloga je tem sramotnejša, ker bosta s sodelovanjem pokrivala vse preganjanje in ves terorizem, ki ga je ta vlada že izvršila in ga bo za bodoče še več i pripravila proti Slovencem in Hrvatom. Obenem sta si s tem zadala poslednji udarec v njuni žalostni in klaverni politični karieri. Oba generala brez pristašev že dosedaj nista nič pomenila in nimata niti enega pristaša. Dr. Šurmin bo moral zapustiti javno i delovanje, dr. Drinkovič pa se je na znnni j način z misteriozno brzojavko prikopa! da j mandata, ki ga nikdar več ne bo dobil, i Kajti gotovo je, da ga ni med Hrvati, ki bi oddal velikosrbskemu plačanemu hlapen : svoj glas, kakor ga med poštenimi Sloven- ci ni, ki bi se upal glasovati za prodane izdajalske duše. Imenovanje dr. Srekiča pa daje vladi j na zunaj pravilno obiležje, ker je Srskič I eden izmeti ministrov, ki so obtoženi radi j korupcije. Sploh je znano, da jo Srskič kot | minister za šume in rude zlasti zaetopal 1 program Markovičev, kakor je tudi jasno, j da je v tem dobičkanosnem poslu v svojem j resoru dobil najboljšega naslednika v ose-i bi Agromerkurja. Slično je imenovanje dr. j Krizmana, ki je edini od Pribičevičevih j ljudi bil toliko odkritosrčen, da je vstopil ; v radikalno stranko, četudi je bil Pribiče-| vič proti njemu, češ da je izdal jugoslaven-l ski program. Zato znači Krizmanovo ime-( novanje poper za Pribičeviča in njegovo ' jugoslavenstvo, o katerem je znano, da je i enako največjemu velesrbstvu. ' Dr. Ivkovič ne znači veliko, za Ranka ; Trifunoviča pa smo že dejali, da je znan specialist za južno Srbijo in je gotovo, da bo kot star »specialac« vestno izvrševal svojo vlogo v Macedoniji, da ostane ta zvesta velikosrbski ideji radikalne stranke. , Vlada je torej izpopolnjena, četudi so slo-j venski radikali in dr. šusteršič osla!i na I cedilu. Razširjena je baza za sporazum, . kakor je bilo izraženo v želji krone, ko se : je zahtevala ostavka vlade narodnega sporazuma, pravičnosti in borbe proti korup-| ciji. Razširjenje kabineta pa še je Pašiču | posrečilo s starimi priljubljenimi metoda-; mi. Kajti v vladi sedijo ljudje, ki so po rojstvu Slovenci in Hrvati, po svojivduši in | delovanju pa velesrbi. Pa tudi sicer je ta 1 baza za sporazum dovolj široka, kajti krvavi režim šteje sedaj nič manj in nič več, kakor 21 komisarjev. 21 ministrov in 5 državnih jkkI tajni kov, skupno torej 26 komisarjev, kajti državni podtajniki so v činu ministrov in vsak ima svoj avtomobil in prejema ministrsko plačo. Oni, ki so želeli in zahtevali razširiti bazo za sporazum, so torej lahko zadovoljni in lahko mimo spijo do 8. februarja, ko bo slovensko, hrvatsko in srbsko Ijuc Uvo to bazo skrčilo na potrebno število resničnih ljudskih zastopnikov in mogočno manifestiralo svojo neomajno voljo za pravi in iskreni sporazum, za poštenje, pravičnost in popolno suveren i te io ljudske volje. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Dnncs popoldne je bil Pašič v avdienci pri kralju in predložil v podpis ukaz o rekonstrukciji in izpopolnitvi vlade. Novi ministri bodo prisegli jutri ob 12. uri. ke tega bloka zadržujejo svoje programe in so združujejo, da imajo večji uspeh v tej odločilni borbi med nositelji režima in ljudmi, ki so za ljudsko suvereniteto. Istotako javljajo iz Hrvatske in Dalmacije, da bodo tam vse opozicionalne stranke z izjemo Radiča nastopile sporazumno. Edini Radič kvari in s tem indirektno podpira sedanji krvavi režim. 0 u FINANČNI MINISTER ODKLONIL ZAHTEVE INVALIDOV. DVOJNA MLKA iLDI TUKAJ. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Predsednik invalidskega udruženja je obiska1! finančnega ministra in mu izročil spomenico invalidov, v kateri so razložili vse zahteve, lei se nanašajo na izboljšanje invalidskega stanja. Dr. Stojadinovič je izjavil, da invalidom ne more izplačati dolžne invalidnine, češ da vlada nima potrebnih kreditov. Ta odgovor je karakterističen v času, ko vlada meče na milijarde za podkupova- nje volivcev. Tudi se misli, da vladni sklep o nujni pomoči invalidom ne bo izpolnjen in. da ga je smatrati kot trik sedanje vla- j de. Razdalo se bo nekaj po Srbiji, na pre-ranske invalide pa se pri tem ne bo mislilo. Kakor so bili dosedaj prečanski invalidi od velesrbske Pašičeve vlade vedno smatranj za neenake srbskm invalidom, tako se namerava to neenakost pokazati j tudi pri tej priliki. DavicJovsč v Sarajevu. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Jutri se vrne v Belgrad Ljuba Davidovič iz Sarajeva. O njegovem bivanju v Bosni javljajo: V sredo je Davidovič dospel v Sarajevo, kjer ga je pričakal mestni odbor demokratske stranke in veliko število občinstva. Popoldne je imel shod zaupnikov. Zvečer pa je bila ponovna seja zaupnikov v hotelu »Central«, v dvorani, ki pa je bila premajhna in je moralo mnogo ljudi čakati pred vrati. Davidovič je imel lep govor, v katerem je na kratko očrtal poslednjo krizo, kakor tudi potrebo po sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Davidovičev govor je imel najgloblji vtis na poslušalce in jc bil pogosto prekinjen z odobravanjem. Edino kakih deset Srnaov-cev je pričelo za Davidovičevim govorom kričati: »Živio Pašič I« in izzivati prisotne. Njim je pomagala policija, vendar kljub temu niso uspeli v svoji žalostni vlogi, ker prisotni so jih skupno s policijo in policijskimi agenti vrgli iz dvorane. Po teh dogodkih je prišla žendarmerija z nasajenimi bajoneti in je hotela s silo preprečiti zborovanje. Končno je prišel ravnatelj sarajevske policije in zadržal žandarmerijo od takega postopanja. Po tem se je zborovanje, ki bi moglo imeti krvave rezultate, mirno izvršilo. Sporazum opozicije v južni Srbiji in Dalmaciji. Bergrad, 27. nov. (Izv.) Po poročilih iz južne Srbije se v vseh okrajih dHn ?n sporazumen nastop opozicionalnih str;>nk V mnogih okrajih sporazumno pristop; . zemljoradniki in republikanci. Vse Pelgrad, 27. nov. (Izv.) Nocoj jc predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič izdal obširno poročilo, v katerem priob-čuje svoje mišljenje glede vprašanja, ali imajo poslanci razpuščene skupščine še imuniteto ali ne. Jovanovič obširno tolmači, kako je v drugih državah. Pravi, da je bilo v Srbiji to vprašanje popolnoma jasno in da so poslanci tudi razpuščene skupščine uživali imuniteto. Nato Jovanovič polemizira z dr. Mačkom in govori o slučaju dr. Pernarja, češ da se je ta obnašal na način, ki ni dostojen za poslanca. K vprašanju samemu pa ne zavzame točno odrejenega stališča in pravi, da v novih' zakonih in v ustavi sedanje države to j vprašanje ni točno rešeno. .Zato se on ne bo vmešaval v odločitve sodišč, dokler se to vprašanje s posebnim zakonom ne bo rešilo. Skrbel bo pa redno, da se pravice poslancev čuvajo, in bo vedno nastopal proti temu, da bi se policijske in nolilične oblasti vmešavale v takih zadevah. VOLIVNO GIBANJE V STRANKI DR. SPAHA. Sarajevo, 27. nov. (Izv.) Jugoslovanska muslimanska organizacija je sklicala svojo glavno sejo za 10. dec. v Sarajevo. 1 Na tej seji bodo določili kandidatne listo ! za vse okraje. Na skupščini so sprejeli po-j seben volivni proglas. Kakor se čuje, bo 1 dr. Spabina stranka nastopila pri sedanjih volitvah tudi v Sandžaku. PlilBIČEVIfEVO PREGANJANJE PROSVETE NA HRVATSKEM. Zagreb, 27. nov. (Izv.) Današnji popoldanski listi prinašajo vest, da jo mini-j ster za prosveto Pribičevič izdal podreje-j nim organom naredbo, da se mora takoj j nadaljevali s tisto prosvetno politiko, ka-; tero je ukinil dr. Korošec. Mnogi učitelji ■ so premeščeni radi interesa voiivne akcije j Pribičeviča in Wilderja. Vsa važna mesta dobivajo Srbi in samostojni demokratje, ! Hrvatje pridejo na najslabša mesta. Popoldne se je razširila vest, da bo upokojitvi univ. prof. dr. Bazale sledila tudi upokojitev rektorja univerze dr. Polič a in profesorja na bogoslovni fakulteti dr. Bar c a. Vseučiliščniki vseli strank pripravljajo za prihodnjo nedeljo protestno zborovanje. P0SVEČENJE BET,GRAJSKEGA NADŠKOFA. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Jutri ob 11 bo prisegel v kraljeve roke nov i belgrajski nadškof dr. Rodič. Njegova posvetitev pa bo 7. decembra m sicer jo bo izvršil pape-ški nuncij Pelegrinetti. Asistirala bosta nadškof djakovački dr. Akšamovič in škof Garič iz Banjaluke. Dosedaj so prijavili udeležbo tudi zagrebški nadškof dr. Bauer, mostarski škof Mišic, apostolski administrator v Subotici Budanovič. IZDAJSTVO PRI RAZMEJITVENI KOMISIJI. Belgrad, 27. nov. (Izv.) O izdajstvu, ki se je nemoteno izvrševalo pri razmejitvi na italijansko-jugoslovanski meji, smo že poročali. Danes je z ozirom na odredbo, da | se preneha z nadaljnim prodajanjem naše lepe zemlje, dopotoval v Belgrad načelnik razmejitvene komisije Draškovič in obiskal zunanjega ministra, pri katerem sc je zelo dolgo zadržal in mu poročal o vseh podrobnostih, Jasno je, da se podrobnosti o tej aferi ne bodo poročale, kar pa po našem mišljenju ni prav. V interesu državo in njenega ugleda bi bilo potrebno, da se krivci takoj javno žigosajo in da prejmejo poleg zaslužene kazni tudi zasluženo prebiranje celokupne jugoslovanske javnosti. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je udele--:en samo javljeni major ali je še kdo dru-i ji. Nerazumljivo jc namreč, da hi pri tako številno-članski komisiji imel samo eden član in to ne ravno eden od najodgovornejših toliko moč, da bi se po njegovem izdajstvu vse izvršilo. Škoda, ki smo jo dosedaj Slovenci pretrpeli, je vsekakor tako velika, da ni dvoma, da so morali biti udeleženo pri tem še druge osebe in zato za-hvevamo najostrejšo preiskavo. NOVE ŽELEZNIŠKE NESREČE. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Listi poročajo o n >vih dveh železniških nesrečah in sicet-o železniški nesreči pri Sv. Ivanu, pri čemer je bilo tudi več Človeških žrtev, nekaj pa težko ranjenih. Pri drugi nesreči pri Velesu pa ni bil ranjen nihče, pač pa je povzročena velika materialna škoda. Italija. ZBORNICA RAZVELJAVILA MANDAT KOMUNISTA GIORGIA. Rim, 27. nov. (Izv.) Včeraj je parlamentarna veČina na predlog volivnega odbora razveljavila mandat komunističnega poslanca Giorgija, ker je bil le-ta kaznovan zaradi sokrivde na nekem uboju in radi hujskanja na požig. Na njegovo mesto pride naslednji kandidat iz komunistične li.ite. — Nato je zbornica nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo in ga v tajnem glasovanju odobrila z 238 proti 9 glasovom. SENAT IN VLADA. Kim, 27. nov. (Izv.) Senatski krogi so Snelo vznevoljeni zaradi pisanja Mussolini-jevega glasila «Popolo d'Italia« povodom nepotrditve treh novopredlaganih senatorjev. List je opozarjal senat, naj ne pozabi, da ima pravico do imenovanja senatorjev edinole kralj in da naj bo senat bolj hvaležen ministrskemu predsedniku Mussoli-niju, da je obnovil veljavo senata. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo glasovanje o vladni zaupnici v senatu izpadlo znatno slabše nego je v poslanski zbornici. 311 REN POTEK PROTESTNEGA ŠTRAJKA V LOMBARDIJI. Milan, 27. novembra. (Izv.) Za včeraj napovedani protestni štrajk lombardskih kovinarjev se je izvršil v celem obsegu in ob popolni disciplini delavstva. Bilo ni nikjer nikakih izgredov. Oblast se ni vmešavala, ravnotako ne fašisti. KONGRES FASTSTOVSKIH SINDIKATOV. Rim, 27. nov. (Izv.) Zadnje dni je zboroval v Rimu kongres fašistovskih sindikatov. Izrekel se je med drugim za to, da delavstvo v boju za svoje pravice poseže tudi po štrajku, ki pa mora biti omejen le na skupine, proti katerim je naperjen. Država more prospevati le temeljem socialne in narodne pravičnosti. Posl. Cucini je v svojem govoru naglasil, da je treba dvigniti življenske pogoje italijanskih ljudskih mas in da mora večji del dobičkov industrijskih podjetij pripasti delavstvu, ki s svojimi rokami ustvarjajo bogastvo. Ženeva, 27. novembra. (Izv.) Egiptovski parlament je brzojavno poslal generalnemu tajništvu Društva narodov na vse parlamente in člane Društva narodov na- slovljen protest proti angleškemu nasilju v Egiptu. Protest sklepa s sledečimi besedami: »Egiptovska zbornica odločno protestira proti nesmiselnemu in neopravičenemu postopanju Anglije. To je imperializem, ki se ne strinja z duhom današnjega časa. Egiptovski parlament protestira proti temu nasilju, zagrešenim nad miroljubnim egiptovskim narodom in prosi Društvo narodov za pomoč.« — Generalni tajnik Društva narodov Sir Drummond je izjavil, da protesta ne bo predložil Društvu narodov. Predložili pa bodo omenjeni protest svetu Društva narodov v informativne svrhe. London, 27. novembra. (Izv.) »Times« f>oročajo iz Kaire, da teko pogajanja med ordom Allemby-jem in novim egiptovskim ministrskim predsednikom zelo ugodno. Sporazum utegne biti dosežen že v 24 urah. London, 27. novembra. (Izv.) Iz Kaire poročajo, da je danes korakala skozi mesto cela brigada angleških vojakov v polni bojni opremi. Chartum, 27. novembra. (Izvir.) Domače egiptovske čete zapuščajo Sudan. Do konca tega meseca bodo vse egiptovske čete odšle iz Sudana. Kairo, 27. novembra. (Izv.) Na pritisk angleške vlade so oblasti zaprle veliko število odličnih nacionalističnih voditeljev. Egiptovski poslanik v Rimu je odklonil ponujano mu mesto egiptovskega vnanjega ministra. NAPETOST MED ANGLIJO IN RUSIJO. Moskva, 27. novembra. (Izv.) O razmerju med Anglijo in Rusijo je napisal Rakovskij v »Izvestjih« dne 23. novembra dolg članek, kjer pravi, da ne verjame na obnovitev pogajanj med Anglijo in Rusijo. Rusija je šla že pri zadnjih pogajanjih do skrajnosti. ROMUNSKI IZJEMNI ZAKON. Bukarešt, 27. novembra. (Izvir.) Romunska vlada je predložila parlamentu zakon o pobijanju boljševizma. Po tem zakonu ne bi sodila komunistov več porota, ampak redna sodišča. Zakon določa za komuniste silno stroge kazni, ZINOVJEVO PISMO. London, 27. novembra. (Izv.) »Daily Herald« poroča, da so se zastopniki angleških strokovnih organizacij, ki so bili v Moskvi, prepričali, da je Zinovjevo pismo izmišljeno. CHAMBERLAIN V PARIZU. London, 27. novembra. (Izv.) Angleški minister za vnanje zadeve Chamberlain pride 4. decembra v Pariz, kjer se 5. decembra sestane s Herriotom. V Rim pride Chamberlain 6. decembra. VELIKI MANEVRI AMERIŠKE MORNARICE. London, 27. novembra. (Izvir.) »Mor-ning Post« poroča iz Newyorka, da se bodo vršile poleti velike vaje ameriškega brodovja v Tihem oceanu. Vaj sc udeleži 12 največjih ameriških ladij. Priporoča sc ipecialna trgovina za otroške oliiekce in pfašeka M. KRIŠTOFIČ-BUČAR, Ljubljana, stari trg 9. Iz zunanje politike. * Čehoslovnška Jn sovjetska Rusija. Iz Prage poročajo, da je stopilo vprašanje »de jure«-priznanja sovjetske Rusije s strani češkoslovaške republike v nov šta-dij. Minister vnanjih zadev dr. Beneš je imel v klubu narodnih socialistov govor, v katerem je obširno razpravljal o tem vprašanju. Minister dr. Beneš bo nastopil tudi v drugih parlamentarnih klubih in pojasnjeval stališče češke vlade do Rusije. Na ta način upa doseči v tem vpfašanju kompromis med zelo si nasprotujočimi nagoni raznih strank glede priznanja Rusije. Najbolj nasprotujejo priznanju narodni demokratje, ki stoj? tozadevno popolnoma pod vplivom dr. Kramara, ki je odločen nasprotnik kakršnekoli zveze z Rusijo. * Ruske pravice na Ledenem oceanu. Čičerin je poslal vsem tujim vladam okrožnico, v kateri poudarja pravice SSSR na otoke, ki ležijo severno od Sibirije v Ledenem oceanu. Nekatere države oz. posamezni tujci si zdaj lastijo te pravice. Sovjetska vlada se sklicuje na tozadevno izjavo carske vlade iz oktobra 1916 in zatrjuje, da bo branila svojo suvereniteto. Severni otoki pridobivajo na pomenu kot postojanke velike zračne proge Pariš— Amerika, ki bo krajšala 3—4 krat čas, ki se potrebuje zdaj za potovanje na morju. Politične vesti. + Reklamacijsko postopanje liberalnega župana. Ljubljanska liberalna dnevnika sta se te dni vsajala nad župani, pristaši SLS, ki niso hoteli dati uradnega potrdila o šestmesečnem bivanju v občini neznanim orjuncem. A mi lahko postrežemo »Jutru« in »Narodu« z imenom zagrizenega liberalnega župana, ki je naročnik »Jutra« in »Kmetijskega lista«, ki je zares »renitenten«. To je Florijan Po-har, pd. Maček, in je župan v obč. Mošnje na Gorenjskem. Ta župan je izvajal v re-klamacijski dobi naravnost kaznivo reni-tentnost proti pristašem SLS. Ni hotel izdati uradnega potrdila volivnim upravičencem, ki so mu bili osebno znani, da, celo takim ni hotel dati, ki so mu bili pravilno javljeni. Njegov tipični izgovor je bil vedno: je nepoznan. Stranke so imele veliko potov, da so si izsilile od tega liberalnega župana potrebne listine. Mi smo napisali te vrste, da doprinesemo nov dokaz, da naši liberalci samo tam vpijejo o renitentnosti in krivici, kjer niso na oblasti A kjer imajo oblast v rokah, pa izvajajo najgrši in najsirovejši teror. Smo radovedni, kaj bo rekel starina »Narod« o tej renitentnosti. * -f So že skupaj! Belgrajska »Pravda« poroča med dnevnimi vestmi: »Bivši minister za trgovino g. dr. Albert Kramer je obiskal včeraj dopoldne ministra za pravosodje dr. Lukiniča v njegovem kabinetu. G. dr. Kramer se je z mniistrom za pravosodje dolgo razgovarjal o gotovih vprašanjih, ki stoje v zvezi z volivno borbo, zlasti pa o političnih razmerah na Hrvatskem in v Sloveniji.« — Mogoče nam bo prinesla ta konferenca nove vrste »pravosodje« za čas volitev? + J. M. 0. kandidira tudi v Sandžakn. J. M. 0. je sklenila, da razširi svoj delokrog tudi na Sandžak, kjZnajo, gospon boter, kaj je novega?« »Ne vem.« >Ne znajo?« se Čudi cigan. »Jaz Jim povem, če bodo hoteli z menoj.« »Kam pa?« »Znajo, gospon boter. Povem Jim za veliko srečo.« »?« »Gospon plebanoš imajo v kamrici dosti mesa. Če bi hoteli z menoj, zvečer bi je odnesla.« Školnik se je sprva branil, pa cigan ga je nadlegoval. »Ve pa naj idejo, gospon boter; samo vrečo bodo držali. Privoščim Jim to srečo, no bo Jim žal.« Zvečer se spravita na posel: cigan je zlezel v kamro, boter pa je čakal zunaj z vrečo in nalagal, kar mu je cigan podajal skozi okno. Nato sta šla na školnikov dom, da si razdelita plen. Školnik je delil: »To je moje — to Vaše — to moje ...« Vsak polovico sta dobila, velik kos pa je Še ostal; tega si je spravil školnik za trud. Cigan s tako delitvijo ni bil zadovoljen, vendar sta se mirno ločila in cigan je sveto zatrjevat, da nikdar ne bo izdal botra. Drugo ji.tro se je župnik ves potrt sprehajal po svojem vrtu. Mimo je prišel cigan in voščil dobro jutro. »Dobro jutro, gospon plebanoš!« Nič. »Dobro jutro — k Nič. »Dobro jutro! Dobro jutro! Kaj so lak žalostni?« Župnik se je jezno okrenil: »Kaj je, cigan? Mogoče si mi ti ukradel meso?« »Gospon plebanus, jaz znam, kdo je kradel. Če mi dajo dvesto rajnški, pa povem.« »Sem hodi! Tu imaš!« »Znajo, gospon plebanoš, kdo je kradel meso —? Jaz pa gospon školnik.« »Aha, dobro! Lahko ideš!« Cigan je zadovoljen odšel, župnik pa takoj na soclnijo. Školnika je vse jutro pekla vest. Ko je videl cigana, kako prihaja od župnišča, ga je zgrabil sum in planil je k njemu: »Boter, bili sle pri plobanošu in mu povedali?« Cigan mu živahno potrdi: »Povedal, povedal, da sva midva odnesla meso.« Školnik se je skoraj onesvestil; cigan pa ga je potolažil, ako mu da sto rajnški, se mu ne bo nič zgodilo. Školnik mil res da sto goldinarjev. Ko je prišel dan obravnave, je hodil školnik ves nemiren pred sodnijo ter čakal na cigana; ta je prišel eno uro prepozno in stopil popolnoma miren pred sodnika: »No, ali si ti ukradel župniku meso? Povej, kako!« Cigan je začeli »Jaz, jaz — jaz pa gospon boter —« Školnik je prebledel. »— sva v vrečo naložila meso, pri botru sva si ga delila, en kos pa nama je ostal. Ker si ga nisva mogla razdeliti, sva ga vlekla vsak za en konec. Tedaj pa se je meso raztrgalo, jaz pa sem odlelel v steno in se — prebudil. Dalje pa ne vem.« Sodnik: »Ali se ti je to samo sanjalo?« Cigan pa z nedolžno veselostjo: »Ja, ja, sanjalo, sanjalo. Vej pa sva nej kradnola.« Sodnik je cigana zapodil, za njim se je opotekel školnik in so čudil svoji nedolžnosti. — Taki ste torej cigani! »ML gospon, mi nismo taki. Tako se-jemo in gnojimo kakor »pavri«. Samo zemlje nimamo. En plug na gospodovem, pa še tega nam jemljejo.« »Mi smo papinci. V kangiri, v cerkev hodimo. Tudi cigan je človek.« Izpil je in pobral čik ter odšanlal proti ciganskim kolibam. Kakor pličnice so, nametano in ograjene in prepletene. Luknje, ki so okna, so zamašene z gnilimi cunjami. »Baru čoripe hi.c Veliko siromaštvo jo. Kaj jeste zjutraj? »Gospon, nikaj.s Pa opoldne? »Gospon, isto.« Zvečer? »Gospon, tudi zvečer.« Kako pa živite? »Siromaški živimo. Kadar imamo, jemo.« Baru čoripe hit »Za sveti den pa si prihranimo. Tudi za nevo barš in za patrad'ja.« Nevo barš? Patrad'ja? ;>Za novo leto i za vuzem, za veliko no5._ Tedaj spečemo iz bele moke »maro«, kupimo »mas« in če je penezov, tudi še »mole, vino. Da, da, gospon.« »Vidijo, to je Joškeceva hiša. Tu zopet stanuje mali Musunja, tam Veliki, tam gluhi Kašuku.« UH To so hišo, da bi človek nosil po dve v žepu in ne bi opazila tega nobena davkarija. »Malo pridelamo. Moramo na dnino.« Pa gosli? »Sviramo. V Soboti, v Mariboru.« Ah, gosli... Kje so oni trenutki dionizijske ekstaze, ko so se lovili tisočaki med strunami in je lok vriskal iz pekla v nebesa in so gorele duše v tisočerih ognjih in so se razganjalo srca od dionizijske slastne strasti,' da so pokalo strune! Hegeduva — cide, cide... »Gosli — sviramo ...« Toda že umirajo, ker je menda umrlo hrepenenje na svetu in je med Slovenci že sama beseda hrepenenje prokleta in degradirana na petošolsko slabost. Iz nizkih duric je stopil stari bat'ja: tak, kakor je naslikan deseti brat v knjigi Mohorjeve družbe, le mnogo starejši. Čik! Ko je dobil celo cigareto, se je pohabi in zginil okoli ogla. »To je naš bafja, naš ujec.« V nizki kamrici je čepela otročnica in ! zibala dete: »Hajaj, h a joj, ninli pfcck ...« »Boije znamo slovenski nego mažarski.« ministrov trinajste vlade in kot trinajstega ministra v trinajsti vladi seveda dr. Žerjava. To je že več kot smola. Včeraj so Ljubljančani že začeli imenovati dr. Žerjava »drajcenarja«.' zvaze. Ljubljana, 27. nov. 1924. Danes so je vršilo tukaj izredno dobro obiskano zborovanje krščanskega učitelj-etva, ki je med drugimi sprejelo tudi sledečo resolucijo: Najodločneje protestiramo proti nezakonitim premestitvam učiteljstva v Sloveniji, ki je imelo doslej stalnost zakonito zajamčeno po § 33 zak. z dne 9. 3. 1879, št. 13 dež. zak. bivše vojvodine Kranjske, in § 15 zak. z dne 17. 5. 1877, št. 15 dež. zak. bivše vojvodine Štajerske ter čl. 70., 71. in 224. urad. zak. Obžalujemo, da je to za učiteljski stan usodepolno dejanje povzročilo neznatno številco prestrankarskih stanovskih tovarišev ter s tem uničilo največjo dobrino učiteljskega stanu in ves stan izpostavilo vsakokratnemu političnemu režimu. Obenem se vabijo vsa učiteljska društva UJU v Sloveniji, da se na svojih zborovanjih izjavijo, ali se strinjajo s takimi dejanji ali jih obsojajo. — Natančnejše poročilo o zborovanju sledi. Dne 26. nov. se je vršila širša odbo-rovna seja sekcijo Profesorskega društva. Povod za sklicanje so dale znane naredbe prosvetnega ministra, ki so pa bile medtem že ukinjene. Predvsem se je razpravljalo o zenačenju naše srednje šole s srbsko. Profesorji, ki so se udeležili seje v obilnem številu in iz vseh mest Slovenije, kjer imamo srednje šole, so stali soglasno na stališču, da naj se na našem srednjem šolstvu glede učnega načrta ne izpreminja ničesar naredbenim potem; novi učni načrt naj se sklene parlamentarnim potem, in pri tem naj se zasliši in upošteva tudi mnenje slovenskih profesorjev. Forsirati pa novega učnega načrta ni treba, ampak naj se napravi nekaj temeljitega, kar se bo lahko držalo daljšo dobo. Kajci šola rabi [s miru in ne prenese neprestanega spremi-1 njanja. Danaanes tudi ni pri nas nikomur 9 natanko znano, kakšen je prav za prav načrt novega srednješolskega zakona, ker so posamezni ministri spreminjali prvotni načrt, ki je bil izdelan pred leti s sodelovanjem profesorjev iz vseh pokrajin. Zato je seja sklenila, da naj si odbor oskrbi novi učni načrt za srednje šole, kakršen jo sedaj, ga razmnoži in odpošlje vsein pododborom; nato naj zastopniki posameznih strok opredelijo svoje stališče prav tako proti dosedanjemu učnemu načrtu kakor proti novi predlogi. Pri tem naj se profesorji ne ozirajo samo na zahteve svoje stroke, ampak naj imajo vedno celotni učni načrt pred očmi. Naglašalo se je, da naj 6e pri nas — poleg realke — gojijo tudi v Vse polno otrok se je nateplo od vseh strani. Pol nagi so zijali, bosi so stali pred kočico in novemberski mraz je stiskal celo že zemljo. Smelo so gledali in srepo, kot da koljejo z očmi. Spredaj je stal deček s cigareto in z razcepljeno huzarsko čepico na glavi; za njim dekletce v pradavnem krilu, ki je molelo od pazduhe do zemlje; ob dečku je gomazeio otroče z eno hlačnico in moledovalo za čik. Mnogo je dece! »Da, gosponl But čavore hi.« Pa ste vsi pred popom oženjeni? »Kaj mislijo, gosponl Smo vendar ka-toličanci. Letos so bila deca tudi pri birmi.« Pa kako so ženite, ko ste si vsi v rodu? »Kakor drugi! Tisto vsak vzame, ki se mu vidi. Iz roda pa nikdar. Včasih pa ludi »paversko«. Iz roda pa ne.« Kako dolgo ste že tu? »O, pa že moj dada in njegov dada, in moja daja in njena daja — vsi so bili že tu.« Po cesti iz Sobote se je vračala z dnine Irumica ciganskih osemnajstletnic. Ponosno so stopale, polnih rumenih lic in vra-guljastih oči; grudi so jim vsem bile nenavadno vzbočene in so se šopirno poziba-vale. Za njimi je prišla rujava ciganka, z dvojčki na hrbtu, s trojnim drobižem od zadaj in s culo v rokah. Dekleta, zapojte kako cigansko pesem! »Ne znamo. Ne znamo. Ni ciganskih pesmi.« Ni? »Slovenske znamo in mažarske.« Zginile 6o v zakajene kolibice, iz gozdov so prihajali moški, mračnih in temnih oči, da bi moglo biti strah. Ko pa se je znočilo, so prišli iz človeških hlevišč čedno, skoro elegantno oblečeni gospodje, z goslimi v rokah, da se napotijo v »Veliko kavarno« ali pa v »Kavarno pri Kroni« v Mursko Soboto. bodoče klasični jezik!; številen obisk gimnazij humanističnega in realnega tipa dokazuje, da jih smatra naš narod za dobre. V Murski Soboti naj se realna gimnazija spremeni v humanistično, ker ljudstvo tako želi; letos obisku jo n. pr. v IV. razredu 19 učencev grščino kot neobvezen predmet. Doslej se je delilo šolsko leto na dva tečaja, vsak tečaj pa na tri konferenčne dobe. Mesto tega je hotelo miustrstvo letos s 1. decembrom uvesti trimesečja: vsak dijak bi imel knjižico, kamor bi se mu vsako trimesečje vpisali redi. Na seji je bila večina tega mnenja, da ne kaže uvajati trimesečja med šolskim letom; pač pa se je soglasno odobravalo, da naj se trimesečja uvedejo s pričetkom šolskega leta 1924-25. Isti dan zvečer se je vršila pod predsedstvom prof. Jerana seja odseka za trez-nostno gibanje med srednješolskim dija-štvom. Sklenilo se je priporočiti tovarišem, da naj ustanovijo razredniki v svojih razredih razredna društva — morebiti kar v obliki že uvedenega Podmladka Rdečega križa — kjer naj se vrše predavanja z diskusijo o alkoholnem vprašanju. Ni treba, da predava baš razrednik; celo priporoča se, da dobi razrednik od časa do časa tujega predavatelja. Posveča naj se posebna pozornost diskusiji, kjer naj dijaki popolnoma svobodno povedo svoje pomisleke. V vsakem razredu naj se ustanovi mala razredna knjižnica, ki naj obsega nekaj literature o alkoholnem vprašanju. Vsak razred naj bo tudi naročen na Prerod in na Mladega junaka. Obširnejši članek o treznostnem gibanju med dijaki bo prinesel Glasnik Profesorskega društva. Danes so slovenski profesorji prav za prav brez svojega glasila, ker so z dopisovanjem v belgrajski Glasnik združene težkoče tehnične narave, tako da dejansko izide le redkokdaj kak slovenski prispevek. Sprožila se je misel, naj bi se v Glasniku rezerviralo v vsaki številki nekaj strani za dopise iz ljubljanske sekcije, Id bi jih urejeval kak profesor v Sloveniji, ki bi bil lahko v osebnem stiku s sotrudniki. Dopisi. Šmartno pri Litiji. V nedeljo dno 23. nov. se je vršil v Društvenem domu koncert s sodelovanjem pevskih zborov Smartenskega okrožja. Koncert je spretno vodil pevovodja g. Niko Loboda iz Šinartna. Po slovesnih lita-nijah v farni cerkvi se je napolnila velika dvorana Društvenega doma do zadnjega kotička. Med poslušalci smo opazili več odličnih gostov. Med njimi omenjamo odličnega pevo-vodjo g. profesorja Bajulca. Slednji je otvoril koncert s primernim nagovorom. Omenil je, da hoče ta koncert v glavnem pokazati, kaj zamore kmet in delavec, če obiskuje marljivo pevske vaje. Petje blaži človeška srca. ga pošteno razveseljuje in s tem dviga človeško omiko. Zato vsa čast in hvala vsem, zlasti pa naši čč. podeželski duhovščini, ki podpira s svojim neumornim delovanjem pevske zbore. Govor je napravil na poslušalce globok vtis. Videlo se je, da nestrpno pričakujejo nastop pevcev. Nastopali so posamezni odseki. Vsi so svojo nalogo dobro in častno izvršili. Najboljša zbora sta bila po številu in glasu zagorski in šmartenski. Zagorski ženski zbor se je posebno »odrezal« pri pesmici »Rožmarin«. Krasno je zapela solo gdč. Meciloškova. Burnega ploskanja ni bilo konec. Najlepši je pa bil konec. Pri pesmi »Triglav« je vladala sveta tišina. Odinev: »Vse je vihar razdjal — Narod pa zmiraj stal« se je razlegal po dvorani, kakor da bi v resnici prihajal izza mogočnega Triglava. Sv. Rupert v Slov. goricah. Težek iarem krutega korupcijonista — centralizma Čuti pri nas tudi šolska mladina. Od začetka šolskega leta 1024-25 do Vseh svetnikov je bila naša petrazredna šola prazna, ker starši otrok niso mogli pošiljati v šolo zaradi nmo-gobrojnega poljskega dela, zlasti letos, ko je bilo mnogo sadja. Zdaj po Vseh svetnikih pa starši skrbno pošiljajo svoje otroke v šolo, da bi vsaj sedaj nadomestili, kar so poprej zamudili. A zastonj. Njihovim željam Pribičevi-čeva prosveta ne more ustreči — ker primanjkuje učiteljskih moči. Na naši šoli imajo dopust za šest mesecev trije učitelji, četrti pa bo še prosil. Po pravici govorijo ljudje, ruper-ška šola je cel »Krankenhaus«. Kaj je temu vzrok, Nihče ui rad pri nas, ker smo od železnice in mesta precej oddaljeni. P. P. vlada pa nastavlja svoje ljubljence tam, kjer je blizu gledališče in kino, za postranske šole in kmetsko ljudstvo, kaj ji mar! S 1. novembrom smo dobili novo učiteljsko moč, a jo takoj ob nastopu P. P. vlade bila brzojavno poklicana na svoje staro mesto. Pričakovali smo, da se bo istim potom tudi nova učiteljska moč nastavila, a smo se varali, kajti Pribičcvičeva prosveta je zelo neusmiljena gospa, vse druge poprej obišče, nas pa pusti zadnje. Zakaj? Ker naše ljudstvo noče poznati centralistov in ne more spoštovati korupcijonistov ter bo dne 8. februarja soglasno volilo in zaklicalo: Dr. Korošec naj bo naš minister! »♦♦«-» t* t « 0****4 ***** ******* EJHB* S ______V_____Ep « lil I iu 5. decemta f. I. ol§ 1 Dnevne novice. — Prepoved Mavijansklh kongregaeij. Prejeli smo: Stara kača se je potuhnila! Šolska oblast izjavlja, da se ona famozna odredba v Sloveniji ne bo no objavila no izvrševala. Kaj je očota te kulturnobojno odredbe nagnilo do toga umika! Poštenost, ki so je slučajno zmotila! Nepoučenost, ki jo bila zapeljana? Plemenita svobodomiselnost, ki respektira versko prepričanje in srčne potrebe! Zavest prenagljenega in nepostavne-ga koraka Kaj še! Stara kača, in naj nosi se tako moderno Ime, no pozna kesanja, ampak samo dvojezičnost in zvijačo: glejte, kako smo pošteni in pravični! Pa pravijo, da smo nasilni! Kako nas obrokujejo! — Hinavci! Poznamo vas: ako bi prišli dofinitiv-110 do moči, kakor upate, potem prepoveste ne samo kongregacije znova, ampak še marsikaj drugega, kar je napoti vašemu sovraštvu do vsake pozitivne vore. Od te, do srca in mozga koruptue družbe imamo mi katoličani pričakovati samo krivico in nasiljo. Sedaj ste se pač prenaglili in prehitro razkrili svoje temne načrte, in to bi radi dosegli, da pozabimo. Pa ne borno! Nihče ae no bo lotil uaših verskih svetinj, ne da bi ga ljudstvo sodilo ln obsodilo. Ne verujte stari kači, ki klini kesanje: samo potuhnila so jo. In čeprav so sklicatelji protestnega shoda v Ljubljani v svoji dobrodušnosti odpovedali protestni shod, borno našim ljudem vsepovsod pojasnili namere sedanje vlade ozir. našo verske svobodo. Stara kača se jo samo potuhnila ln le čaka boljšo prilike. — Orjuna izziva in napada. Komaj so si ljudje nekoliko oddahnili in pozabili na grozodejstva Orjune, že se začenjajo ponavljati sramotni prizori, kakor smo jih dan za dnem doživljali, ko je vladal PP. nasilni režim. Toda PP. vlada je zopet ra krmilu in temni elementi prihajajo iz svojih skrivališč zopet na svetlo. Od treh napadalcev, ki no v Ljubljani z noži napadli mesarskega, pomočnika Snoja in mu z noži zadali osem težkih ran. je napadalec Stanko Prešern znan kot. Orjunaš. V sredo, 26. t. m. pa se je g niča šesterih Orjunašev ob belem dr.evu lotila v bližini ljubljanske glavne pošte nekega Hrvata, ki jo nosil znak Hrvatskega Sokola I. Najprej so se razgovarjall s straž-pikom, ki sa je takoj izgubil v kavarno »Zvezdo«, nakar so Orjunaši atakirali Hrvata zaradi njegovega znaka in zahtevali, da ga odstrani, ker pa tega ni hotel, so mu ga trije strgali s suknje. Orjuna pošilja svoje člane v razne kraja po deželi. Naloga teh odposlancev je, da bodo tam organizirali za volitve in »nadzorovali« govorice ljudi. Pozor pred takimi elementi! Da je Orjuna v slnžbi PP režima, seveda ni nobenega dvoma. Glavni odbor Orjune v Splitu ja žo dal povelje, da morajo vsi člani Orjune glasovati za »nacionalni blok«. Bo malo zaleglo! — Duhovniška vest. Gg. kaplana Jurij Mi-količ v Lučah in Anton Zupanič v Skalah menjata 1. decembra svoji mesti. — Umrla je na Jamniku nad Kropo mati g. dekana Beštra, daleč naokrog poznana Mohorjeva mati. Bila je res vzor prave slovenske gospodinje in matere. Pokopali smo jo dne 25. nov. na selškem pokopališču poleg dr. Krekove matere. Naj počiva v mirul — Sprejemanje strank pri velikem župana. Velik župan g. dr. Baltič naznanja, da vsled preobilice poslov sprejema stranke do nadalj-nega samo ob torkih in petkih od 10 do 13. — Draginjske doklade po novem zakonu upokojenim orožnikom. Kakor vobče znano, jo bil povišek glasom nrodbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev (»Uradni list« št. 97 od 22. okt. 1924) vsem v uredbi imenovanim državnim upokojencem, izvzemši onim po zakonu »Uradni list« št.. 27 od 21. marca 1922) upokojenim orožnikom, izplačan. Društvo orožniških upokojencev se je radi tega nedostatka obrnilo z več prošnjami na pristojna mesta, a do danes ni dobilo v tem oziru nikakega pozitivnega odgovora. Vprašanje je seda j, kam vendar pripadajo to nboga pare, kajti kot državno upokojence jlb ne pripoznajo, kot vojaškim jim pa no Izplačajo. Ali ne uvidite gospodje pri. pogrnjenih mizah, da tudi stari, osiveli, naj-siboda državni ali vojaški upokojenec, po-it-ebuje košček kmha kot drugi upokojenec, nimate pa za njib nobena pare, za drugo stvari je pa denarja dovolj. Omeniti se mora tudi, da. je še vec po novem zakonu upokojenih orožnikov, ki niso pri društvu učla-njeni. Vsled tega se isti vabijo, da pristopijo k temu tako potrebnemu drnštvu, kajti lo s skupnim delovanjem in ne samo s kritiko in zabavljanjem se da kaj doseči. V tem oziru daje radevolje vsa pojasnila g. podpredsednik Valentin Legat v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13. — Politična upokojitev. Upokojen ja profesor na zagrebškem vseučilišču dr. Albert Bazala. Dr. Basala se ja nedavno udeležil nekega proti sod •ni j emu režimu sklicanega shoda v Dalmaciji. — Nov jugoslovanski konzulat. Zn honorarnega konzula krnl.ieviue SHS v Niirn-bergu je imenovan dr. Illkard Hahn, — Iz sodne službe na Hrvatskem. Za načelnika oddelka justičnega ministrstva v Zagrebu, ki se nahaja v likvidaciji, je imenovan bivši predsednik stola scdmoricc dr. Vajič. — Razpisana služba. Razpisana jo služba arhivskega uradnika pri okrajnem komisarju za agrarne operacijo v LjubljauL Prosilci naj vlagajo svojo prošnjo do 15. decem- j bra pri predsedništvu pokrajinske komisije za agrarno operacije v Ljubljani. Natančnejša v »Uradnem listu« z dno 27. uovembra. — Prodajalna K. T. D. (prej H. Ničman), Ljubljana, naznanja častithn župnim uradom, da ima v zalogi krasne kompletne lesene jaslice z ličnim hlevčkom. Lepo domače ročno delo. Vsaki cerkvi bi bile v kras. Pridite in oglejte si! — Oprostitev živine, priprege in vozli od porazdeljevanja in odvzemanja za vojaške potrebe. Tozadevni pravilnik jo objavljen v »Uradnem listu« z dne 27. novembra, št. 109., na kar posobno opozarjamo vsa županstva, Kmetijsko zadruge Itd. — Izstop predsednika Arka iz Slavenska banke. Predsednik Slavonske banke v Zagrebu, veleindustrijec in predsednik trgovsko zbornice Vladimir Arko je odložil mesto predsednika in je izločen iz uprave imenovane banke. — Avtomobil v plamenih. Snoči ob pol % se je vnel osebni avtomobil, ki vozi med Ljub-ljano in Št. Vidom. Med vožnjo iz Št. Vida y Ljubljano je naenkrat začel s plamenom goreti sprednji dol avtomobila. Med potniki, katerih je bil polno voz, je nastala panika, posebno, ko so opazili, da gori obleka nekega mladeniča, ki je zadobil precejšnje opekline. Le prisotnosti duha šoferja so je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča. — Nosrcča. Včeraj dopoldne so pripeljali v ljubljansko bolnico nekega železničarja, kateremu je vlak zdrobil nogo. Od 8. ure prejšnjega večera pa do 2. ure ponoči je ležal ob progi. Nesreča je še nepojasnjena. Železničar jo še mlad, star okrog 23 let. Našli so ga ob progi blizu Zidanega mosta. — Ni vam še znano, da se dobijo vozni listki za vse postaje tu- in inozemstva v pisarni »Putnik« Tourist-Office v palači Ljubljan-i 6ke kreditne banke za isto ceno kakor pri blagajni na kolodvoru. Ravno tako se dobijo vse karte za vožnjo po Jadranskem morju ter si lahko tudi rezervirate kabine na ladjah. Istotam se naročajo tudi mesta za spalne vozove »Vvagon-Lits«. 7464 — Čitajte slepim! Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani, \Volfova ul. 12, vabi vse one redne člane, ki žele božične ali novoletne podpore, naj vlože tozadevne prošnje, opremljene z natančnim naslovom sedanjega bivališča, in sicer najkasneje do 10. dec. L 1. Na Člane, ki vlože prošnje pozneje ali pa sploh ne vlože, se žal ne bomo ozirali. V interesu vsakega Člana je, da se, ako hoče omenjeno podporo, v določenem času primerno oglasi, ker ustmene prošnje ne drže. Odbor. — Sprovodnik smrtno ponesrečil. 22 letni železniški sprevodnik Salko Švraka je na progi Višegrad—-Sarajevo v tunelu pri Medjedji na še nepojasnjen način padel z vlaka in prišel pod kolesa. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnišnico v Sarajevu, kjer je naslednji dan ranam podlegel. Ni izključeno, da jo nekdo sprevodnika namenoma fiahnil z voza. Vrši se preiskava. — Neuspeh z razdeljenim uradnim časom v Sarajevu. Te dni so na velikem županstvu v Sarajevu uvedli razdeljen, dvakratni uradni čas. Novolarija .je izkazala kot dražja in sploh nepraktična ter so čez tri dni zopet uveljavili enotni uradni čas od 8 do 14. — Poličar ni iz Zg. Besnice. Iz Zgornje Besnice nad Kranjem nam poročajo, da Franc Poličar, ld je kradel po Dravljah (»Slovenec« z dne 26. nov. t. 1.) ni doma iz Zg. Besnice. Tu ga nihče ne pozna in tudi v župnib matrikah ni njegovega imena. —■ Vlom v Truju. Neznani zlikcvri so vlomili skozi okno kleti pri posestnici Mariji Thalec v Truju in si prav poiteno nabasali svoje torbe. Odnesli so 2 kompletni moški obleki, hlače, rjavo suknjo, obleko 12 letnega dečka, 3 nove klobuke, žensko sukneno krilo, žensko suknjo ter več moškega in ženskega perila. — Tatvina v Kranju. Cerkveni prti morajo tatove prav posebno bosti v oči. Sv. Jo-žefa cerkev v Ljubljani so že dvakrat obiskali, sedaj so se pa lotili tudi farne cerkve v Kranju. Odnesli so s stranskega oltarja dva lepa cerkvena prta. p Dr. Slavik proti dr. Bitež.iiku. Te dni sc je vršila pred goriško preturo kazenska razprava proti dr. Bitežniku, ki ga je tožil dr. Slavik zaradi očitkov v stvari Jadranske banX» na političnem sestanku dne 7. februarja t. I. Dr. Bitežnik je bil obsojen na 250 lir globe, pogojno in ne da bi se obsodba vpisala v kazenski izkaz. p Potem »Banke Adriatice« in trsaški žo-pan Pitacco. Del italijanskega časopisja nadaljuje korupcijo proti tržaškemu županu Pitaccu zaradi poloma »Banke Adriaticc«, Tržaški dnevnik >Sera« dne 26. nov. priobčuje uvodnik pod naslovom »Zupan govori!« List r.aglaša, da je bil Pitscco prvi predsednik propadle banke in da mu pač niso mogle ostati skrite razmere v upravi. Zaradi teh razmer je vsekakor tudi odstopil, toda zakaj ni obvvstil poklicanih oblasti, zakaj ni opozoril javnosti in tako obvaroval še večje škode mnogi:; svojih občanov, župan ne sme in nc more \eč molčati — naj govori! Stran l aroVENKC, 3tfe SSL ft»w«jt>ra 1931. Stev. 273. P Laško učiteljstvo v zasedenem ozemlja. Piše se nam: Laška vlada pri nas zadnje čase čudno postopa. Najprej je upokojila precej slovenskih učiteljev, če tudi so laški državljani brez vsakega navedenega vzroka Pokojnina je sramotno nizka. Na vprašanje zakaj — nobenega odgovora. Potem je pa nastavila na mnogih krajih pristno laške učiteljice iz daljne Sicilije. Dotični so reveži Ln pomilovanja vredni. Ne znajo niti ene slovenske besedo. In poduk prevzame taka elegantna gospica — prosim — v prvem rzredu! Otroci gledajo njo, ona pa otroke — pa so vsi skupaj reveži. O kakem učnem nspohu ni govora Celo uro samo: uno, duo, tre. Še to: Naši slovenski kmetje jih ne marajo ne na stanovanje ln no na hrano. Gospica italijanka roma od hišo do hiše — nobeden jo ne sprejmo. No rečem iz osebnih ozirov ln sovraštva do narodnosti, ampak o kakem konfortu po kmečkih hišah ni govora, kakor ga zahtevajo laške gospodične. In hrana! Dan za dnem: paštašuta. Kdo bo kuhali Sicer se nam re-vice kot ljudje smilijo, saj niso same krivo, če pridejo iz solnčne Sicilijo v mrzlo kraško burjo, kjer ne. poznajo ne ljudi, ne jezika, ne krajev, ni podnebja — sploh mora vsaka spoznati, da je pri našem zavednem slovenskem ljudstvu naravnost — nemogoča. Nedavno se je neka laška učiteljica v šoli na glas zjokala, ko je videla, du je ves njen laški trud zastonj. Najbolj dosleden je bil eden, ki se je trudil cel mesec zastonj, ln ko je videl, da je nemogoč, je prišel v šolo in vzel slovo od otrok z besedami: Addio bam-bini. In šel je. Prav je storil! Ko bi bilo laško naučno ministrstvo bolj paraetuo, bi v naše okraje, ker je laški jezik obvezen predmet, poslalo učiteljstvo Iz bližnje Fur- | lanije, ki so kolikor toliko sposobni, da razumejo slovenski jezik. Tako so pa narodno nasprotstvo le širi — in to je le nam v korist, ker se širi narodna zavest! da se oblačila vedno najcenejše in najboljše kupijo pri Dejstvo Drago Schvvab v Ljubljani posebno pa neprecenljive zimske suknje, je imeti vedno pred očmi. ................................... Ljubljanske novice. lj Umrl je snoči ob 6. uri gospod Jože! Kremžar, oče našega urednika in poslanca g. Franca Kremžarja. Pokojnik je bil strogo veren in pobožen mož, poleg tega pa silno strpen. Kdor ga jo poznal, ga je vzljubit Sovražnika ni imel nobenega. V mlajših letih se je podal v Ameriko, kjer je preživel 7 let. Delj časa je bival tudi na Vestfalskem, zadnjih 25 let pa je preživel v Ljubljani. Februarja meseca leta 1921 je obhajal s svojo, sedaj tudi že pokojno soprogo Uršulo zlato poroko. Pred tremi tedni, ko je šel zjutraj ob osmih k sv. maši, ga je v Kopitarjevi ulici povozil voz. Moral je v posteljo, iz katere ni več vstal. Pogreb blagega ptokojnika bo v soboto popoldne ob 2 iz Jugoslovanske tiskarne, Poljanski nasip. Bog mu daj zasluženo plačilo v nebesih! — Tovarišu Kremžarju ki je v 14 mesecih zgubil mater, soprogo in očeta, naše iskreno sožalje! • lj Opozarjamo na koncert, M ga prirode y pondeljek, dne 1. decembra ob osmih zvečer v veliki dvorani Uniona na korist časnikarskega pokojninskega sklada najodličnejši glasbeni činitelji Ljubljane: ga Thierry-Kavčniko-va, g. Betetto, orkestralno društvo Glasbene Matice ter pevska društva «Ljubljana>, obega psa 1. Aretacije: 1 radi suma tatvine, 1 radi pijanosti, 2 radi prekoračenja državne meje, 1 radi prepovedanega povratka. Velike tatvine v trgovini Feliksa Urbanaa v Ljubljani. Tatinska družba razkrinkana. Vrednost okra-denega blaga ogromna, ni pa še precenjena. V veletrgovini z manufaklurnim blagom Feliksa Urbanca sta trgovska pomočnika iste tvrdke Martin Petek, roj. 1894 v Sodincih pri Ptuju in Anton Sitar, roj. 1899 v Mengšu celo leto skrivaj odnašala razno manufakturno blago, ga rafinirano razpečavala .in prodajala in pri tem seveda udobno, pa kljub temu previdno živela Tvrdka sama ni zapazila tatvin, kar je pri tolikšni zalogi blaga, kot je pri Urbancu, pojmljivo. Pomočnika sta pa trgovino poznala do zadnjega kotička in ni nič čudnega, da sta s svojo rafiniranostjo mogla svoje manipulacije vleči tako dolgo. Policijska direkcija je bila zadnje dni čisto zaupno obveščena o tatvinah pri Urbancu. Takoj so pričeli z opazovanji in nadzorovanji. Policijski agenti so kmalu zvedeli, da zahajajo v stanovanje Petra Martina, Cesta na Gorenjsko železnico, razni moški, ki pri odhodu odnašajo večje ali manjše zavitke. 23. t m. so agenti hišo na omenjeni cesti skrbno opazovali, dokler niso zapazili moškega, ki je vstopil. Bilo je okrog pol 10 zvečer. Ob 11 sta se vrnila dva in sicer oba z zavitki. Na kolodvoru so ju agenti ustavili, preiskali zavitke, v katerih je bilo razno manufakturno blago. Bil je Petek Martin in Adolf Mrakič, roj. 1897 v Bovcu pri Tolminu. Oba sta bila takoj aretirana. S to aretacijo se je razvozljala uganka cele dobro verzirane in direktna trgovsko organizirane družbe. Pri zaslišanju je Mrakič samozavestno zatrjeval, da je trgovec v Dolnji Lendavi ter da po potrebah in v raznih prilikah nakupuje od Petka manufakturno blago, zase in za svojega sotrudnika Roškarja Andreja. Petek Martin je spočetka molčal, nazadnje pa priznal, da je večkrat odnašal iz trgovine Urbane razno blago in ga razpe-čaval. Manjše ali večje množine si ga je ovil okrog prsi in brez vsake nevarnosti odhajal iz trgovine. Kakor so kmalu po aretaciji dognali, je imel Petek razpečavanje blaga precej na široko prepreženo. Pri hišni preiskavi so našli šc precejšnjo zalogo blaga, v vrednosti več tisoč dinarjev. Takoj nato je pa prišla vrsta na njegove pomagače. Aretiran je bil Matko Pečkaj, trgovski potnik, rojen 1900 na Vrhniki. Več ali manj je precej priznal, da je od Petka prejemal blago, ter ga sporazumno razpečaval. Čim je bila aretirana Petkova tatinska zadruga, so po raznih poizvedbah aretirali še trgovskega j>omočnika pri Urbancu Antona Sitarja, stanujočega na Aleksandrovi c. 9. Tudi Sitar je imel svoje pomagače. da je uspešneje izvrševal svoje manipulacije. Pri aretaciji je priznal, da je odnašal skrivoma iz trgovine blago ter ga prodajal. Pri hišni preiskavi so prav tako kakor pri Petku uašli prilično zalogo za »razprodajo« pripravljenega blaga. Ne ve se pa, če je bil s. Petkom v zvezi. Težko je misliti, da bi drug za drugega ne vedela. Od Sitarja jo dobil precej blaga pri nekem ljubljanskem trgovcu zaposleni trgovski pomočnik Franc Puhan, ki je bil areiiran; pri zaslišanju je izjavil, da je blrgo porabil zase. Spretnejši Sitarjev pomagač je bil Vla- dimir Galjot rojen 1900 ▼ Ljubljani Prejemal je večje množine blaga in prodajal Francu Rotu, roj. 1877 v Bovcu, kramarju z manu-fakturo v Udmatu St 7. Ker Je kramar Rot vedel, da kupuje ukradeno blago, je bil poleg Galjota tudi aretiran. Ko je bila že vsa čedna družba pod streho, so se pričele širše poizvedbe. In sicer najprej v LendavL S poizvedovalno komisijo se je peljal tudi g. Urbane, da ugotovi blago njegovega izvora. Najprej so mogli razkrinkati Petkovega »trgovca« Mrakiča in sotrudnika Roškarja. Mrakič ni trgovec, temveč brivec, trgovsko usposobljenost mu je dal Petek, in Roškar ni sotrudnik, temveč poslovodja Prekmurske zadruge. Kot »sotrudnik« Petka in Mrakiča bo tudi sotrpin njiju. Od Mrakiča sprejeto blago je Roškar kot poslovodja prodajal na svoj lasten račun, prodal ga je pa za več tisoč dinarjev. Zadruga seveda pri celi stvari ni nič prizadeta. Roškarja so odvedli v Ljubljano. Preiskovalna komisija je šla še v Mursko Soboto, potem pa v Sodince pri Ptuju. Pri Petkovemu bratu so našli sicer precej blaga, bil pa je že deloma prikrojen v razne dele obleke. Brat je viničar in za tatvino in da bi bilo blago ukradeno, sploh ni vedel. Martin Petek mu je tu in tam le podaril kak kos blaga. Ker se je manipulacija celotne tatinske družbe vršila nemoteno čez eno leto, je končna ocenitev škode za enkrat nemogoča, presega pa vsekakor tisoče in tisoče dinarjev. V družbo bo pc. zapletenih najbrž še kaj več oseb. Prosveta. pr Dr. Opekovih govorov nadaljnja knjiga, »Zgodbe o človeku«, izide kmalu po Novem letu. Obravnava v 20 govorih pre-važna vprašanja za orientacijo življenja in bo zlasti prikladno berilo za postni čas. Opozarjamo nanjo že zdaj, obenem pa priporočamo za Miklavža in novoletna darila doslej izišle Opekove govore, ki so jih naši in hrvaški listi vseskoz laskavo ocenjevali in ne samo duhovnikom, marveč tudi laikom vneto priporočali. Dobivajo sc v Prodajalni K. T. D. (H. Ničmanovi) po naslednjih cenah: Brez vere 6 Din, Za resnico 10 Din, O dveh grehih 12 Din, Začetek in konec 16 Din, Velika skrivnost 18 Din, O ljubezni 16 Din, Kara greš? 10 Din, Vstajenje duše 28 Din, Mesto na gori 18 Din. Po pošti vsaka knjiga 1.50 Din več. pr V cvitu zarje. 12 adventnih pesmi za mešani zbor zložil Karlo Adamič, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljant Part. Din 24.—, glasovi po Din 6.—. V lični opremi so izšle te pesmi od znanega in priljubljenega skladatelja Adamiča. Namenjene so v prvi vrsti podeželskim zborom, zato so tndi v tem slogu zložene. Lahke so in melodijozne. Preveva jih tesno hrepenenje po obljubljenem Zveličarju: pravi adventni duh in slog. Po deželi se celo adventno dobo obhajajo zoruice ali takozvane czlate maše«, pri katerih bodo poleg Angolikovih in Grumovih adventnih pesmi ti novi napevi izvrstno služili. Ker se jih ni veliko tiskalo, opozarjamo 5e posebno gg. pevovodje in organiste, da si jih nabavijo v pravem času in jih toplo priporočamo. pr A. Arhangelski t. V Pragi je umrl znani ruski komponist in dirigent Arhan-gelski, ki je znan v Evropi kot apostol ruske narodne in cerkvene pesmi od 1. 1907, ko je obiskal njegov krasni zbor zapadne presto-licc. Arhangelski je harmoniziral več starinskih napevov in pomagal ruski cerkveni glasbi do njenegao preporoda. Iz njegovih lastnih skladb, katerih število presega 50, so najbolj znane krasne sadušnice: Zaupo-kojnaja liturglja in Panihida. A. Arhangel-ski je bii rojen L 1846. Narodno gledališče v Ljubljani, DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Petek, 28. novembra: Zaprto (glavna vaja j. Sobota, 29. novembra: Zaprto (generalna vaja). Nedelja, 30. novembra: Sumljiva oseba. Izven. Pondeljek, 1. decembra: Veronika Dese-niška, slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. OPERA. Začetek od pol 8. uri zvečer. Petek, 28. novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 29. novembra: Jenufa. Red E. Nedelja, 30. novembra ob 3 popoldne: Netopir. Izven. Pondeljek, 1. decembra: Zaprto. Veronika Dcsenlška. Otona Župančiča tragedija Veronika Deseniška, katere p remi jora bo na narodni piaznik dne 1. decembra, je takole zasedena: Veronika: ga Ša-ričeva, Jelisava: ga Marija Vera, Sida: ga Medvedova., Brigita: ga Juvanova, Geta: ga Vera Danilova, Katica,: era Rogozova, Herman: g. Levar, Friderik: g. Rogoz, Vitoz Jošt: g. Povhe, Vitez Ivan: g. Drenovee, Bo-naveutura: g. Putjata, Deseniški gospod: g. Lipah, Pravdae: g. Kralj, Nerad: g. Plut, Hermanov kancelar: g. Gregorin, Sosed: g. Danilu. Režijo vodi g. šest. Osnutke za dekoracije je po režiserjevem zamislekn izvršil akad. slikar g. Bucik. Dckoracije jo naslikal g. Skružny. Godbo je zložil g. Balatka. Kostumi so izdelani v gledališki krojačnlcL Narodno gledališče v Mariboru. Petek, 28. nov.: »Apolonov hram«. Ab. A, Sobota, 29. nov.: »Trubadur«. Ab. D. Nedelja, 30. nov.: »Apolonov hram«. Ab. CL Naznanila. Starešinski sestanek bo danes 28. nov. Ob 8. zvečer v Akad. domu. Poroča dr. Korošec, Vabljeni starešine in akademiki. - Predsednik. Seja krščanske šole za stolno župnijo se vrši drevi ob 8. v Jugoslovanski tiskarnt Diskusijo o nacionalizmu priredi v ponedeljek 1. decembra ob 10. v zbornični dvorani univerze društvo slušateljev filozofske fakultete. Referent sodni svetnik dr. A Lajovic Vabljeni vsi akademiki. Predavanje v društvu »Soča«. V soboto, dne 29. t. m. predava v salonu pri «Lievu« strokovnjak iz prirodoslovja g. prof. Franc Dolžan in sicor o »vesoljnem potopu«. K temu zelo zanimivo poučnemu predavanju vabimo vse člane in prijatelje tSočec. Začetek ob pol 21. uri. Vstop prost. Posvetovalni sestanek glede prihodnjega občnega zbora za društvo »Vrtnarska šola« se vrši dne 26. decembra. Turistlka in šport. Slovensko Planinsko društvo naznanja, da je Križka koča na Krvavcu že sedaj uporabna za poset turistov. Ob sobotah in nedeljah jo bo za silo oskrboval Nace Slatnar od Sv. Ambroža, v katerega spremstvu se koča tudi lahko med tednom poseča. Odejo in pro-vijant naj si vsak turist seboj prinese. Pristojbina je določena za člane SPD na 10 Din za osebo in dan, za nečlane na 30 Din za osebo in dan. Ključ od koče ima spravljen Nace Slatnar pri Sv. Ambrožu. Cojzova koča na Ko-krškem sedlu ima primitivno zimsko sobo, ki ni zaklenjena, ravnotako Frischaufov dom na Okrešlju. Kocbekova koča na Melički planini ni zaklenjena in ima tudi drva. Tam se lahko prenoči; odejo in živež mora vsak seboj prinesti. Ključi od obeh koč na Golici se dobe pod že objavljenimi pogoji pri lovcu Derniču na Planini, ključ od koče na Kamniškem sedlu pa v Kamniški Bistrici. — Osrednji odbor SPD. Šestdnevno dirkanje v Chicagn. 27. oktobra so otvorili na zimskem dirkališču v Chicagu vrsto šestdnevnih tekem v letošnji seziji. 2. novembra so to prvo tekmo končali. Udeležilo se je je poleg prvovrstnih ameriških in avstralskih dirkačev tudi več Italijanov, Belgijcev in en Holandec. Pričakovali so* da bodo zmagali pari, ki so bili pri ameriških šestdnevnih tekmah že tolikrat uspešni: Egg-Grenda, Madden-Mac Namarra, Kockler-La-wence in Hanley-Stockholm. A ni bilo tako. Kmalu so bih v ospredju pari, ki jim niso prej pripisali nobenega uspeha. Šest dni je 144 ur, in že po 50. uri je bil na čelu Walthour mlajši, sin nekdaj najboljšega ameriškega vztrajnost-nega dirkača Boba Walthourja. Njegov sodir-kač je bil Horan. Takrat sta imela že 1510 kilometrov za seboj in sta bila dosegla 183 točk. Žilavo sta držala svojo pozicijo, na koncu petega dne sta bila drugim za eno rundo naprej in sta imela 342 točk. še zadnja ura je bila zelo vznemirjajoča; Amerikanca Taylor-Declerck sta z izrednim naporom predirkala razen prvega para vse tekmece in sta si priborila drugo mesto. Končni zaključek je bil tale: 1. Walthour-Horan, 2. Taylor-Declerck, 3. Giorgetti-Stokelynk (Giorgetu je Italijan in se jo odlikoval zlasti zadnji dan, Stokelynk je Holandec), 4. Egg-Grenda itd. Zmagovalni par je predirkal v teh šestih dneh 4018.064 kilometrov. Tudi v Evropi prirejajo take tekme in bomo o njih poročali. Bob Walthour je pravzaprav Nemec Walther, a se je v Ameriki brž amerikaniziral. Za adventno in božično dobo priporoča JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA cerkvenim zborom sledeče skladbe: Faist, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part 20 Din, gl. po 4 Din. (Vsebuje tudi božične pesmi.) j Foerster, 12 raznih cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part 12 Din. (Vsebuje tudi adventne tn božične pesmi.) Grura, Adventne pesmi za mešani zbor. Parilo Din, gl. po 4 Din. Grum, Odpevanja pri lavretanskih litanijah, 16 Din. Hladnik, Dva božična slavospeva za solo, zbor in orgle. Part. 12 Din. Kimovec, Rlhar reuatus, za mešani zbor. Part 24 Din, gl. po 8 Din. (Vsebuje tudi božične pesmi.) « Hladnik, Božične predigre za orgle, 12 Din. Premrl, Slava Bogu v višavi. 10 božičn. pesmi za mešani zbor, solo in orgle. Part. 24 D. gl. po 6 Din. (Krasni napevi; spadajo med najlepše slovenske božične pesmi.) Premrl-Sattner, Dve božičnici. Dvoglasna ženska zbora s klavirjem, 10 Din. (Zelo primerne skladbe zn božične, prireditve.) Gosp o dar sivo. Skok rente za vojno škodo. 27. novembra 1924. VčcraJSnja notacija ljubljanske borze za 2 in pol odslolno državno rento za vojno škodo je znašala 120 (denar) in se je danes povzpela na 128 (denar). Iz teh notacij je razvidno, da je postal ta papir predmet velikega povpraševanja. Razlogov za ta dvig v zadnjih dneh navajajo več. Bližajoče se izplačilo kupona je začelo delovati na tečaj tega danes po celi državi razširjenega papirja. Do tega izplačila, ki se bo vršilo 1. februarja prihodnjega leta, naB ločijo komaj trije meseci. Danes se more kupiti ta papir, čigar nominale znaša 1000 Din, za 1300 Din, za prvi kupon v mesecu februarju 1925 pa se izplača 25 Din, kar pomeni pravzaprav obrestovanje približno 19 odstotkov letno. Posebno pa z ozirom na to, da ker se more pravzaprav dobiti za par mesecev 19 odstotkov, pomenja izredno visoko obrestovanje — približno štirikrat večje kakor navedeno. To je tudi glavni razlog za to, da se je tudi inozemstvo začelo vedno bolj zanimati za ta naš spekulacijski papir. Zato so tudi dobili tuzemski zavodi naloge iz inozemstva, posebno z Dunaja in iz Milana za kupovanje tega papirja. Gotovo je tudi, da se bo tečaj vedno večal, v kolikor bolj se bo približaval dan izplačila kupona. Ta papir se bo amortiziral po nominalni vrednosti. V proračnuu za 1924—25 je tudi vsota 123.5 milijona dinarjev za obrestovanje amortizacije in za 188 dobitkov te rente. Skupna vsota v prometu se nahajajoče rente cenijo na 4.6 milijarde dinarjev, po drugih celo 6 milijard dinarjev. Ravnokar poročajo tudi iz Belgrada, da jo ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo pravila reparacijske banke, katere kapital je razdeljen v 100.000 delnic po nominale £180 Din. Ustanovni stroški znašajo na delnico 20 Din. Namesto vplačila 200 Din za delnico te banke se bo pa tudi lahko plačalo eno obveznico te državne rente za vojno škodo, katere nominale znaša 1000 Din. Za povzdigo tujskega prometa. V ministrstvu trgovine iu industrije se je pričela dne 24. t. m. enketa, koje naloga je povzdigniti naš tujski promet, ki je važna panoga našega narodnega gospodarstva. Na dnevnem redu enkete, ki bo trajala več dni, so sledeča vprašanja: 1. Obrtni zakon z ozirom na našo hotelsko industrijo. 2. Državna in komunalna politika z ozirom na pospeševanje hotelske industrije s sodelovanjem zasebnikov. 3. Kataster hotelov, dosedanje delo in spopol-nitev v bodočnosti. 4. Zakon o kopaliških odborih. 5. Olajšave v letošnjem letu glede vi-diranja potnih listov, policijske kontrole. 6. Propaganda, reklama in informacije potom konzulatov v inozemstvu, potom potniških informacijskih pisarn v inozemstvu in doma, potom časopisja in razstav doma in na tujem. 7. Tujski promet v letošnjem letu. 8. Razvoj turistike s posebnim ozirom na Češkoslovaško. 9. Naša prometna politika z ozirom na prevoz potnikov in turistov na železnicah, pa- Jutranja zvezda. Napisni H. Rider Haggard. Iz angleščino prevel Peter M. Čeruigoj. (Dalje.) ?3 >Pri bogovih 1« je vzkliknila Tua. >Preden bom vladala tri leta, bom dala vsa memfidska vrata prelepiti v kuhinjske lonce in njih kapitane bom poslala v puščavo v rudokope. Ne, take grožnje so neumnost; nočem groziti, marveč bom udarila, kadar pride čas. Sedaj še ni prišel. Ali morem govoriti s Faraonom?« »Ne, kraljica. Vstal je že in sprejema memfidske velikaše ter obravnava zadeve Spodnje dežele s svetovalci, da potem odrine k slovesnosti, kjer bo položil temeljni kamen za tempelj, in ti ga boš spremljala. Tudi zdrav je — nocoj pa bomo zvedeli kaj več. Daj, naj ti položim krono na glavo, da bodo ti memfidski psi videli, kdo jim je kraljica.« Slovesnost je bila zelo utrudljiva. Najprej bo se peljali na vozovih skozi natlačene, kričeče ulice. Faraon in Abi sta se vozila v prvem vozu, v drugem pa Tua, spremljana po Abijevi najstarejši hčeri, okroglooki gospe, ki je bila znatno starejša od kraljice. Nato se je vršilo opravilo Ame-novih duhovnikov, pri katerem je morala Neter-Tua kot Amenova hči in velika duhovnica načelovati ob posvetitvi templja v čast temu bogu. V temelj so položili majhne darivne posode, primere rokodelskega orodja in prstan, ki si ga je faraon snel z roke in v katerem je bilo urezano njegovo kraljevsko ime; te predmete so blagoslovili in zidarji so jih položili v dolbine, pripravljene zanje, nato pa so postavili nanje dva velikanska vogelna kamna, ki sta jih za večno pokrila, na kar sta faraon in Neter-Tua, Amenova Jutranja zvezda, zdru- robrodlh in avtomobilih; dalje graditev novih železnic in ureditev modernih postaj; vprašanje voznih redov in splošne tarifne poUtike. 10. Carinsko postopanje pri pregledu potnikov na obmejnih postajah. 11. Državna in komunalna politika z ozirom na razne potrebe turistike. 12. Boj proti pretiranim cenam. 18. Centralni internacionalni turistični odbor. 14. Vprašanje jugoslovanskega turing-kluba. • • • g Konkurz. O Imovini Josipa Slejka, mizarja v Zg. Šiški je razglašen konkurz. g Poravnalno postopanje. O imovini Josipa Kolariča st., mizarskega mojstra v Mariboru, se je uvedlo poravnalno postopanje. g Občni zbor. Termotehnični zavodi, d. d. v Račjem pri Mariboru, 17. decembra 1924. g Likvidacija. Nabavljačka zadruga drž. uslužbencev in upokojencev v Črnomlju se je razdružila in prešla v likvidacijo. g Prisilna poravnava izven konkurza. Ekonomska revija »Bankarstvo« je dosedaj objavila o tem predmetu zanimive razprave izpod peresa dr. Iva Politea, dr. Hugona Wer-ka ter dr. Vidana O. Blagojevida. Sedaj je izšla najnovejša, aktuelna študija dr. Radivoja Waltera, enega izmed najboljSh hrvatskih pravnikov pod naslovom »Prinudna nagoda izvan stečaja de lege lata i de lege ferenda«. Cena ji je 25 Din ter se dobiva pri upravi »Bankarstvac v Zagreb«, Marovska ul. 30. g Maksimiranje obrestno mere po Narodni banki. Ker so se ljubljanski in zagrebški denarni zavodi izjavili za nameravano regulacijo obrestne mere po Narodni banki, se je Narodna banka r.Jločila uplivati ra belgrajske denarne za vodo, ki to odklanjajo. Nar. banka bo najbrže svojo namero izvršila kljub odporu belgrajskih bank. g Kovanje drobila. Na podlagi sklepa ministrskega sveta bo razpisana za kov»nje drobiža dražba. Kovalo bi se 50 milijonov kosov po pol dinarja, 75 milijonov kosov po dinar ter 50 milijonov kosov po dva dinarja, skupno za 200 milijonov dinarjev. Kovinska zmes iz katere se bo koval drobiž, mora vsebovati 25 odstotkov čistega niklja ter 75 odstotkov čistega bakra. Pogoji bodo objavljeni v >S1. Novinah«. Ponudbe bo sprejemal od 1. do 15. decembra t. 1. generalni inšpektorat ministrstva ^financ. Prvenstvo bodo imele one firme, ki bodo nudile najboljše plačilne pogoje. g Nacionalni paviljoni na dunajskem vzorčnem velesejmu. Uprava dunajskega vzorčnega velesejma je sklenila dovoliti zidavo posebnih, tako zvanih »nacionalnih« paviljonov, v katerih bi se izložili vsi produkti dotično države. Paviljoni bi bili v bližini Ro-tunde. Za vsak paviljon je odrejeno največ 300 kvadratnih metrov. Tozadevni interesenti naj se obrnejo na upravo dunajskega vzorčnega velesejma, Dunaj VIII, Museumstrasse 1. g Obtok bankovcov v Češkoslovaški. Na dan 23. novembra t. 1. je znašal obtok bankovcev v Češkoslovaški po izkazu bančnega urada finančnega ministrstva 8005 milijonov češkoslovaških kron, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dno 15. novembra zmanjšanje za 198 milijonov češkoslovaških kron. Dopustna je bila po zadnjem Izkazu višina obtoka v znesku 1-1.050 milijonov češkoslovaških žena vladarja Egipta, izjavila, da je temelj dobro in resnično položen. Nato so stavbeniki, ki so »izvršili obris«, razložili načrt templja in prejeli od faraona darove, ko pa je to bilo končano, so se začele poldanje slavnosti in govori. Ko je slednjič vse bilo pri kraju, se je dolgi sprevod vrnil po drugi poti k Sekhe-tinamu svetišču, kjer je faraon stanoval; v pekočem solncu je bila to zelo naporna pot, ker Se je vila ob neskončno dolgem mcmfldskem obzidju in so se ustavljali pred svetišči vseh bogov ter je faraon moral vsakemu Žrtvovati. Tudi potem se ni mogel odpočiti, čeprav je bil truden, zakaj v zunanjem dvorišču starega templja sta bila postavljena prestola in tamkaj sed6 sta kralj in Tua morala sprejemati prošnje do solnčnega zahoda in soditi, ali pa odlagati predložene zadeve do nadaljnjega razmisleka. Ko se je slednjič končalo in je faraon izmučen vstal 8 prestola, je njegov brat Abi, ki ga ves ta čas ni zapustil, izjavil, da ima tudi on zasebno prošnjo. Šli so torej v notranje dvorišče, ki je bilo nekdaj svetišče, ln zopet sedli; razon pisarjev so bili tamkaj saino faraon, kraljica, nekaj svetovavcev, Mermos, kapitan straže, in nekaj žen iz kraljevega spremstva, med njimi Asti, kraljična dojilja, ln Meritra, faraonova dvorna ljubljenka. Z Abijcm je bil njegov zvezdoslovec Kaku, njegova dva najstarejša sinova, nekaj visokih uradnikov njegove vlade ter visoki duhovniki mem-fidskih templjev in mogočni poglavarji rodov v puščavi. »Česa me hočeš prositi, brat moj?« jo vprašal faraon, ko so zaprli vrata. »Veliko prošnjo imam, vajino veličanstvo,« je odgovoril princ in se je vrgel na tla. »Zaradi sreče Egipta ln tvoje lastne sreče in zaradi moje sreče, ki se vama kla- kron; taktični obtok je zaostajal za dopustnim za 3046 milijonov češkoslovaških kron. g Izvoz železa ii češkoslovaške. V teku meseca oktobra t 1. je češkoslovaška izvozila 24000 ton železa ln železnih izdelkov v vrednosti 72,4 milijone češkoslovaških kron, napram 28.000 tonam v vrednosti 91.3 milijone češkoslovaških kron v mesecu septembru L 1. Položaj na češkoslovaškem trgu železa je ne-izpremenjen. Trgovina je mirna, izvoz nikakor noče oživeti. g Ogrska zunanja trgovina. V teku prvih devetih mesecev t. 1. Je Mažarska uvozila blaga v vrednosti 947 in pol milijona zlatih kron napram 645 in pol milijona v istom razdobju lanskega leta. Izvoz je v prvih treh tromesečjiti t. L dosegel 848 ln pol milijona zlatih kron napram 541 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Iz teh podatkov je razvidno, da znaša pasivnost ogrsko zunanjo trgovine 101 milijon zlatih kron in sicer v prvih devetih mesecih t. 1., med tem ko je v prvih devetih mesecih lanskega leta bila 104 milijone zlatih kron. g Produkcija petroleja v Ro^iupij'. Produkcijo petroleja v Romuniji v teku meseca oktobra t. 1. cenijo na 165.000 ton. g Produkcija premoga v Poruhrjr. V mesecu oktobru t. 1. se je nakopalo v P^rubrju 9,265.000 ton črnega premoga ter prodiralo 1,815.000 ton koksa in 301.000 briketov. Povprečna drevna produkcija v mesecu oktobru t. 1. je zrašala 343.000 ton, v mesecu oktobru lanskega leta 828.000 ton ter v mesecu oktobru zadnjega predvojnega leta (19131 356 tisoč ton. Borze. 27. novembra 1924. DENAR. Zagreb. Eudimpešta 0.093 do 0.095, Italija 297.5 do 300.5 (297.25 do 300.25), London 318.10 do 321.10 (318.25 do 321.25), Nevvyork 68 20 do 69.20 (68 do 69), Pariz 364 do 369 (362.5 do 367.5), Praga 205.60 do 20S.60 (206.70 do 208.70), Dunaj 0.0962 do 0.0982 (0.0963 do C.0983), Curih 1328 do 1338 (1327.5 do 1337.5), efektivni dolarji 67.375 do 68.375 (67.13 do 68.13). Tendenca jako rezervirana; blaga je bilo malo, pa tudi povpraševanje je bilo majhDo. Curih. Belgrad 7.50 (7.575), Pešta 0.00695 0.00695), Berlin 1.234 (123.5), Italija 22.48 (22.42), London 24.01 (23.97), Newyork 518 (518), Pariz 27.50 (27.20), Praga 15 55 (15.55), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukarešt 2.70 (2.65), Sofija 3.80 (3.775). Dunaj. Devize: Belgrad 1031, KodanJ 12.480, London 328.500, Milan 3072, Newyork 70.935, Pariz 3772, Varšava 13.600. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 326 900, francoski frank 3790, lira 3040, dinar 1025, češkoslovaška krona 2114 Praga. Devize: Lira 147.50, Zagreb 49.35, Pariz 180.25, London 157.175t Nevvyork 33.90. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo 128 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 210 do 220, Ljubljanska kreditna banka, LJubljana 220 (denar), Merkan-tilna banka, Kočevje 125 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 904 (denar), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—150, Združene papirnice Vevčo JL20 (blago), »Split«, njam kot vdan podložnik, te prosim, da jo blagohotno uslisiš.« Potem se jo vzravnal in je rekel počasi: »Stopil sem jired tebe, da te poprosim roke slavne kraljice Neter-Tue, Amenovo hčere.« , Faraon ga je debelo pogledal, Tua pa, ki je dobro vedela, kaj so pripravlja, je obrnila glavo v stran in je vprašala sve-tovavca, ki je stal blizu nje, ali je že kdaj v zgodovini države egipčanske kraljica poročila svojega strica. Svetovavec, ki je slovel zaradi svojega zgodovinskega znanja, je odgovoril, da se ta trenotek ne more spomniti nobenega takega primera. »Potemtakem se zdi,« je odgovorila Ttta hladno, še vedno obrnjena k njemu, »da bi ne bilo modro, če bi ustvarili nov primer, po katerem bi se druge mlade žensko kraljevega rodu morale ravnati.« Faraon je ujel nekaj teh besed, dočim n! Abi ničesar slišal, ker jo Tua govorila tiho, ln je razmišljal, kako bi se rešil zadrege. »Kraljica Neter-Tua sedi ob mojem boku, je moja sovladarica v državi, njena volja je moja volja in kar ona ukrene, bom skoraj gotovo potrdil tudi jaz. Govori rajši z njo,« je rekel. Abi se je torej obrnil h kraljici, položil roko na srce, se poklonil, jo gledal in začel: »Goreča ljubezen do tvojega veličanstva me nagiba--« »Prosim te, stric moj,« ga je prekinila Tua, »popravi svoje besede, ki bi so morale glasiti: ,Goreča ljubezen do prestola ln oblasti tvojega preodličnega veličanstva me nagiba,' in tako dalje.« Todoj se je Abijti zmračilo čelo, vsi drugi pa so se nasmehnili s faraonom in zvezdoslovcem Kakujem vred. Nanovo je anon. družba za cement Portland, Split 1650 do 1660, »Nihag«, d. d. za Ind. i trg. drvom, Zagreb 62.50 (blago), 4 in pol odstotne kom< zadolžnlce Kranjske deželne banke 90 (blago). Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 107 do 108, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 101 do 102, Ljubljanska kreditna banka, LJubljana 217.50 do 221, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 900, Slavenska banka, Zagreb 85, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 85 do 90, Hrv. slav. d. d. za ind, šečera, Osijek 820 do &35, Guttman 792.50, Slavonija 76, Trboveljska premogokopna dr., Ljubljana 468 do 470, 7 odstotno drž. inv. poi sojilo 66 do 66.50, vojna odškodnina 130—135, Dunaj. 2ivnostenska banka 818.000, Alpl>< ne 398.000, Greinitz 160.000, Kranjska industrijska družba 900.000, Trboveljska družba 489.000, Hrvatska eskomptna banka 409.000, Leykam 195.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. ban-, ka 57.500, Guttman 720.000, Mundus 950.000, Slavonija 79.000. BLAGO. Ljubljana, Los: Bordonali, smreka ali jelka, 1.50 m do 6 m, 30-30—50-50, razen nai gni'osti vse napako dopustne, fco meja 415; jesenovi plohi brez grč od 3 m dolžine, od, 30- 110 nun debeline. Ia blago, fco meja 1250; brrsni los od 1—3 m dolžine, od 10 do 19 cm premer?, fco nakladalna postaja 1 vag., 220, mej,i?25, zaklj. 220; hrastovi plohi, I. in II, vrsta, od 3 m dolžine naprej, 100-75 mm, fco meja 1400; deske 18 mm, I., II., III., fco Ljubljana 580; hrastovi bouls, 27 mm debeline, od 3—5 m dolžine, brez grč, ravni, fco nakladalna postaja .1300; jelovi držaji za metle, močni, okrogli, 1 m dolžine, za 100 komadov, fco nakladalna postaja 1 vag., 50, 54, zaklj. 50, — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 405; pšenica bačka, par. Ljubljana 450; koruza srbska, 5 odstotna bele, par. Belgrad 187.50; oves bački, par, Ljubljana 340; laneno seme, fco Ljubljana 700; otrobi srednje debeli, fco. gor. postaja 225. —t Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig, fco Ljubljana 430; fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 525; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 495; fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 590; fižol mandalon, orig., fco Ljubljana 390; fižol mandalon, očiščen, b-n, fco Postojna tran9. 490; fižol rjavi, orig., fco Ljubljana 410. Novi Sad. Pšenica 890, srbska 335, koruza 182.50, moka «0» 580, otrobi 170. Položaj neizpremenjen. Izpred sodišča. Razne sodbe. Radi nespodobnega obnašanja proti otrokom je bil obsojen Jožo Po-virk po domače Goskov doma iz Bače, sedaj v Kanderšah, na 3 mesece težke ječe, tako da si bo ta nerodni starec, ki se je zagovarjal s pijanostjo, dobro zapomnil, kako se ima obnašati napram nedolžni docl. — Sprla sta se dva sejmarja na sejmišču v Mokronogu in sicer zaradi sojmskeRa prostora. Ker; sta oba precej vročekrvna, ni ostalo pri besedah, marveč sta se tudi dejansko spoprijela. Po dolgem prigovarjanju sta se možakarja pred tukajšnjim okrajnim sodnikom za žaljivke poravnala, eden pa je bil obsojen z vporabo izredne milosti radi telesne poškodbe na 10 Din globe ali 12 ur znpora in bo moral plačati za to sodbo še 50 Din takse. Za ostalo stroške pa sta se pobotala, da pla* začel svoj govor, toda tako zmedeno, da ga je Tua koj ustavila vdrugič in rekla: »Saj nisem gluha, plemeniti princ, stric moj. Slišala sem besedo, ki si jih govoril faraonu, in razumela njih pomembnost. Vprašala sem celo že za svet tega-lo našega svetovavca, učenega pravoslovca, ali bi zveza, ki jo ti predlagaš, bila za-> konita, in on je razsodil proti tebi.« Abi je svetlo pogledal svetovavca, ponižnega, zaprašenega, starega moža, ki je prebil vse svoje življenje mod zavoji in kronikami. »Naj mi tvoje veličanstvo oprosti,« je vzkliknil jurist s tenkim, razburjenim glasom, »rekel sem samo, da se ne spominjam nobene take poroke, čeprav se mi zdi, da jo nekoč neka kraijica vzela svojega nečaka za sino, in da je le-ta kasneje postal faraon.« »To je ista sivar, prijatelj,« je odgovorila Tua sladko, »zakaj česar se nihče ne spominja v dolgi zgodovini Egipta, mora biti protizakonito. Pa če me hoče moj stric vzeti za hčer, mu bom seveda hvaležna, čeprav bodo njegovi pravni dediči nemara manj zadovoljni. O tem so da razpravljati.« Abi, ki je začul, da se kraljica igra z njim, se je razjezil. »Stavil sem tvojemu veličanstvu jasno vprašanje,« je rekel, »in bi morda bil vreden jasnega odgovora. Kakor vsakdo dobro ve,»o kraljica, je čas, da se poročiš, in jaz sem so ti ponudil za soproga. Res je sicer, da sem malo starejši od tebe--« »Katerega leta je bil princ Abi rojen? Istega, kakor ti, si rekel?« je vprašala Tua z očitnim namenom, atarcpa in učenega svetovavca, ki je nato izginil za prestolom in sc ni prikazal več. čata vsak svoje. — Snopsala sta, pa sta se sprla. Bilo je v Šiški. In potegmil je eden igralcev iz mize denar in je hotel igro zaključiti. To pa seveda ni bilo všeč soigralcu in skočila sta si v lase. Pograbil je eden kozarec ln jo udaril nasprotnika po glavi. Vmešal pa se je se en «kibic« in je tudi dejansko pomagal. Pri obravnavi sta si igralca segla v roke in sta se za žaljivke poravnala, za poškodbe pa je poravnava izključeno, in je bil obsojen eden igralcev na 12 ur zapora, — kibic pa, ki se ni držal starega pravila »kibic molči!« je dobil za svojo prenagljeno vnemo 24 ur zapora. Darovi. Prispevki k > Dinarskemu dnevne Jugoslovanske Matice. (Nadaljevanje.) 1. Podružnice: Ptuj 1626; Konjice 973.25; Kozje 25; Rakek-Planina 2562-65; Braslovče - Polzela 2100; Domžale-Radomlje 3116.25; Moravče 1210; Trebnje 400; Sv. Peter pod Sv. Goro 150; Radovljica 945; Voklo 88.50; Dobrna 370. 2. Šolska vodstva: škalski Cirkoveo 25; Velika Nedelja 303.35; Dragatuš 60; Krama-rovci 32.20; Dol. Lendava (V. razred) 10; Vr-čice pri Semiču 40; Semič 150; Bračna vas 50; Mengeš 51.25; Homec 122.50; Vel. Podlog 64; Podgorje 13; Sv. Ožbald 15; Pišina 317.25; Zalog pri Komendi 52; Srdica 25; Šmihel 22.75; Preloka 32.25; Sv. Križ pri Mariboru 196; Sv. Lovrenc na Dravskem polju 100; Rajhenburg 190; Dol. Nemška vas 275.25. 3. Župni uradi: M. D. v Polju 5; Šmartno ob Pa-ki 200. 4. Županstva: Bohinjska Bistrica 351.75. 5. Društva: Bralno društvo »Naprejc Sv. Barbara v Halozah 90; Bralno društvo Svetinje 142; >Sokol< Guštanj 286.15; >Orel< Sv. Jurij ob Ščavnici 112. 6. Zasebniki: skupaj 10 Din. Naročajte .Slovanca'! Meteorologično poročilo. Llabllana 306 m n. m. vli. Normalna barometerska višina 736 mm. (JM opaio- v&nia U»1U-mete i t mm iaruiu-mefe i » C f »iurum tlilsrenon v O Nebo, vetrov' fftuavuu v mm 26./11. 21 b 737-6 3-0 0-4 obl. j. 1 1 27./11. 7 h 737-4 21 0-6 obl. 1 0-0 27./11. 14 b 737-6 36 0-7 obl. j. z. Prodam NOV VOZ z diro, na peresih, oljnate osi, srednje močan, pripraven posebno za trgovce. - Mihael RIHTAR, trgovec, Dob pri Domžalah. Trg. podjetje v Ljubljani potrebuje za takojšnjo nabavo 3000 komadov '•C božičnih dreves razne velikosti. - Cenj. ponudbe s ceno na upravo lista pod: »Božično drevo«. ; Iščem pletiiko t lastnim strojem za no'Ja-▼ice. Istotam se oddaja dela na dom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7420. Pozor! Na »Figovčevem« dvorišču prodajam po konkurenčni ceni BUKOVO OGLJE na drobno in debelo, gorenjsko ŽIMO in morsko TRAVO. -M. CERMELJ. 7470 I nlral T katerem je že t_imul bila stara trgovina, v lepem trgu, se odda v najem kakemu samcu pod ugodnimi pogoji. - Naslov v upravi lista pod Jter. 7444. V nedeljo 20. novembra ob 14. uri se bo prodajal v Smartnem ob Savi INVENTAR za zeljarno med drugim KADI, SODI ter dobro ohranjena mostna TEHTNICA. — Obenem se proda večja množina stavbenega KAMNA. 7448 Proda se na promet, kraju gostilna - s posestvom - tik drž. ceste, pol ure od Kamnika in postaje. Kraj je primeren tudi za večja podjetja. Cena zelo ugodna. — Poizve se pri lastniku v Podgorja itev. 86. 7468 barve, Črnila, lake, kit, emajle, loplie in zajamčeno čisti firnei najboljše kakovosti nudi Medii-Zankl Maribor Ljubljana Novi Sad podružnica centrala skladišče Tovarne Ljubljana — Medvode. „Vinaria" *SE£J£i? v Ptuju priporoča vinskim trgovcem ln gostilničarjem svojo bogato zalogo po zelo ugodnih cenah. »IB0«g3BBEa najbolja kakor tudi vse vrste svile za šivanje in za vezenje ter razne potrebščine za vezenje in pletenje dobite edino pri Fsrdo iciimirz i drug Tel.br. 2 58 ZUfiREB Uica 45 OdMek na malo ia veliko! Podružnica: Juttšičeva 12 Tel. 6—31 ■BBBBBBBBBBnSiaBBBa Najprimernejše Miklavževo darilo dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine Bsiane HopažeBB o Krasti Cenik zaslonjl Cenik zastonj! ■Ban^aR^BBnnBBBsaa Ljubi Bog je nocoj ob 6 rešil zemeljskega trpljenja, nadlog Ln težav ter poklical k Sebi za drugimi našimi dragimi našega ljubega očeta, starega očeta, strica in svaka Jožefa Kremžaija v 81. letu starosti, previdenega s sv. zakramenti in udanega v voljo božjo. Pogreb bo v soboto 29. t. m. ob 2 popoldne iz Jugoslovanske tiskarne. Poljanski nasip 2. Vse, ki ste našega dobrega očeta poznali in radi imeli, prosimo: Molite za pokojnikovo dušo! V Ljnbljani, 27. novembra 1924. Franc Kremžar, sin. — Marjan in Francek, vnuka. — Katra Poglajen, roj. Kremžar, sestra. bbbbbbbbbbhbbbbbbbbbbbbbbbbbi S V toof za srečo! i Vetje posestvo s Hišam ki jih m slo zs M B B M n B fl H B H HI IS a (9 dobi lastnik naše srečke, ki ga bo zadel žreb. Cela srečka Din 100'—. H Cetrtinska srečka Din 25'—. — Desetinska srečka Din 10'—. n H Pri četrtinskih srečkah igrajo štiri, pri desetinskih deset oseb na jedno številko. — j® Zadene žreb četrtinsko ali desetinsko srečko, vrši se med štirimi oziroma desetimi U posestniki dobitka ponovno žrebanje, ako se isti v teku 14 dni med sabo z dota bitkem ne spravijo. Izžrebanih številk 2000. — Dan žrebanja se naznani po časo-pisih takoj, ko bodo srečke razprodane. — Srečke razpošilja »Prostovoljno gasilno ia društvo v Strnišču pri Ptuju«, proti naprej vpošiljatvi zneska za srečko ter Din 3" — '-■l za priporočeno pošiljatev. — Iščejo se povsod prodajalci srečk I SI m 9BBBBE3BS39BBBflE3B9BBaBSHBSBBI3BSBBBBBBBBBBBBBflHBBBBBBBBBBE2l iii9~sn=:iiir=iii=iii: :iss : 8 s a: I BI b a S n a KUHARICA išče mesta, kjer bi samo kuhala. • Ponudbe upravi lista pod: »Kuhanje«. ORLOVSKI KROJ (surka in hlače), še malo nošen in dobro ohranjen, sred-njevelik (165 cm), se proda za 500 Din. — Ponudbe na upravo lista pod »Kroj 7460«. Iščem DRUŽABNIKA (družabnico) s 100— 150.000 Din za brezkonkurenčno trg. podjetje v Mariboru ali Celju. Znamko priložite. Vpraša se v upravi »Slovenca« pod »TRGOVINA« štev. 7473. Za Miklavža in božič. Mamice, razveselite otroke ln kupite igračne vozičke in mala dvokolesa, tricikelne, holenderje, stolice, zložljive tudi za mizice, šivalne stroie itd. najceneje TRIBUNA F. B. L, Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št 4. 7004 Knpim rabljen železni ŠTEDILNIK. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Štedilnik«. DEKLE želi mesta nienke pri šivilji. - Ponudbe pod »Učenka« na upravo lista. PERJE kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako maožino po zmerni ceni tvrdka E. Vajda, čakovec zada parketu In i linoieju najvišji blišč pri otroško lahkem delo. nanaHn ee H HE nji» angleški premog (7800 kalorij) in prima koks (en gros) Dvakrat izdatnejši od domačega premoga. — Po najnižjih cenah takoj dobavljiv. — Naročila in pojasnila ing.A.Šiehi,LMiiio, Dunajsko g. ia. BBBBBBBBBBBBBBBBBBffiBBBBBBBBB J) M notira svojo prvorazredno banatsko moko po sledečih cenah brez obveze: 0g 0 posije 6.10 6.05 5.50 4.60 po 100 kg, uključivo vreče - 3.50 2,— kolodvor Sisak. | .liiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinmiiirniinilluiiilin IzsSel je ZIMSKI VOZII HED sc najnovejšo spremembo VSEBINA: L Splošni del. — II. Železniški vozni red. — III. Pocestni (poštni) vozni red. — IV. Parobrodni vozni red. — V. Seznam postaj, — VI. Kurzna karta. Cena samo IO-— Din. Ntroili •prejema ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V UUBUANI liiiiiiuu i!iiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiimiiiiiuiiiuiiuiiiiiitiiiNiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiH!;! I 1/1 80'— _l/2 40' 1/4 20' 12. in 13. januarja Dobitki preko 39,000.000 Din v gotovem novcu brez odbitka v največji izbiri pri glavni kolekturi bančnega kom. društva 9. Rein i drug Zagreb. i Za cenjeno naročila sc priporoča VIKTOR KOR5IKA. NHZHHMLO! P. n. občinstvu naznanjam, da otvorim v nedeljo, dne 30. novembra v lastnem paviljonu, na vogalu Aleksandrove ceste in Beihovnove ulice na novo opremljen in moderno urejen efličnl salon. 1 P. n. občinstvo zasiguram, da bom islo postregel v popolno zadovoljstvo ter sc priporočam za izdelovanje šopkov in vencev ter sploh vseh v to stroko spadajočih aranžmajev po najnovejši obliki. V zalogi imam vedno sveže cvetje, žalne in za razne prireditve primerne trakove. Cene zmerne! Postrežba ločna! Damski klobuki nakiteni, od 100 do 150 Din, baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbol HORVAT, modistka — Stari trg. Nudim vpletke (kite) lasne obročke. Bat tanje las i Orcil Nine. M. PODKRAJSEK (ri?er n dam« in gospode 1 Ingersol zračni kompresor še dobro ohranjen, 3 stari veliki parni kotli, Priprava za jamsko vrtanje v globočino do 150 metrov, Parne sesalke (Dampfpumpen) ne kompletno, kakor tudi drugo različno železje, je po vsaki ugodni ceni na prodaj. Dopise se prosi nasloviti na >',vraiar,kB!e!,Eiirepa'Celie.