P@sam®2aa StevliSca 5© para M TB&S^siiSI diasii® par©dn0 d©irB@lcraclI® za marlborsto ©feiasf, Te'efon št. 27S - Cek. račan št. 12SE3 1 ¥i#IC PETEK O Cene inšeratom po - dogovoru. O f • . .. . : * „ *** _, ““ _-------.,---------—-------- Rotom SE na vražašG. - Seklama- | UreSIlISl^O IH UpiCTIIStV® „l*3arOdflQga LiSfa Is V Mariboru, j Din. IS, izven SHS 20 Din. Naročnin« ^ismaaMBesmsmssmssammm^mmsn if iTViiiMr NaroCntna: Mesečno D. 1‘25. četrtletno Din 3.75, poiietno Din. 7-50, ceioietnc nsaeiie (nezaprte) so poštnine proste. Stfaws 11 Jurčičeva Kilca št. 4 W Marlfe@ry9 w psfelt IS, izliste 1S21, Velike §sk©lske s!aw??osti » Lioblisni. Prvi vsesokolski zlet v Ljubljani je Znamenitega pomena je dalje dejstvo, pri Jeraju. Pomeni zmagoslavje sokolske da se je povodom sokolsltih slavnosti v misli med našim jugoslovanskim naro- Ljubljani sklenilo tesno pobratimstvo med dom. Veličastni so bili zlasti zadnji dnevi, sokolstvom in vojaštvom. Pri vseh teloha se je. zbrala v Ljubljani več kot vadnih nastopih je sodelovalo tudi vo- 100 tisoč ljudi broječa množica naroda iz vse države, vseh stanov. Nad 30 tisoč Sokolov in Sokolić je bilo med njimi v krojili, ne le iz naše države, ampak zlasti tudi tisoči iz bratske čehosiavaške države. Sokolske slavnosti pomenijo triumf demokracije, triumf narodne misli, triumf smotrene telesne vzgoje, triumf 'discipline in organizacije.. V mednarodni telovadni tekmi, ki se je vršila v soboto in nedeljo povodom sokolskih slavnosti, so si priborili prvo mesto Cehoslovaki, drugo Jugoslovani. Francozi so na tretjem mestu. Nedeljski javni telovadbi iia ogromnem, okusno prirejenem telovadišču, je prisostvovalo več kot 30 tisoč ljudi ter kralj in kraljica, ki sta bila od navzočih množic burno pozdravljena. Višek slavnostnega razpoloženja je bi! dosežen v torek." Ljubljana natlačeno polna naroda, vsa v zastavah in v zelenju. Veličastni sprevod Sokolstva po mestu je napravi! najglobji' vtis na vse udeležence in na stotiseče gledalcev, istofako tudi na kralja, ki je z balkona deželnega dvorca med burnimi ovacijami caro.da gledal sprevod. Pri popoldanski javni telovadbi, katero je prišlo gledat zopet krog 60 tisoč naroda, je starosta jugosiov. Sokolskega Saveza dr. Ravnihar iz kraljeve lože prečita! kraljevi manifest Sokolstvu, ki ga priobčujemo v celoti na drugem mestu. iaštvo. V nedeljo. Velikega, odločilnega pomena je dejstvo, da se je udeležil sokolskih prireditev ponovno naš kralj. Aleksader in da je v tako izbranih besedah dal izraza svojim vtisom, ki jih je .dobil povodom teh slavnosti. Naš prvi Sokol, naš junaški kralj Aleksander pozdravlja in blagoslavlja veri, pač pa sokolsko idejo in delo. hodni narodni v pondeljek in torek je ob popoldnevih nastopilo vedno tudi po 3000 mož naše armade s telovadnimi vajami s puškami in v polni opremi. Sokolska ideja in sokolski duh prodirata vedno globlje tudi v našo armado. Bratstvo vsega našega,naroda, vseh plemen in. vseh ver je slavilo, baš te dni v Ljubljani svoj triumf, svoje zmagoslavje ob navzočnosti našega narodnega vladarja m. naše kraljice, ob navzočnosti vseh članov vlade, vseh najvišjih zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, ob navzočnosti zastopnikov prijateljskih narodov. Veličastna sokolska manifestacija mino-lih dni ni bila samo navadna parada ovčic, ki jih komandira nekaj farovžev, ampak je bila izraz žive narodne volje, nezlomljive volje do edinstva in napredka. S pomočjo klerikalnega ovađuštva je hotela avstrijska vlada med vojno sokolstvo uničiti. Iz lastne moči' se je takoj po vojni sokolstvo dvignilo iz spon in ječ ter je v svobodni državi zopet junaško dvignilo svoj prapor pravega nacijona-liznia, prave slovanske demokracije. Poklicano je, da postane silen steber države. Preko malenkostnih napadov zaslepljenih fanatikov pojde Sokolstvo mirno po svoji poti. Jdeje, ki so jih pred. 20 leti spoznali za dobre oni'katoliški duhovniki, ki jih danes v svoji brezvestni slepoti proglašajo za pogubne, bodo zmagovale in prodirale, vkljub gnusnim klevetam, v klerikalnem časopisju, zlasti v „Straži11 in „Slov, Gospodarju11. Saj je nad vse značilno, da je „Straža14 te dni opsovala celo katoliškega škofa v Kotom, ki jebii tako pošten, da je izjavil, da sokolsrvo ni na škodo katoliški v korist narodu in svo-državi. ICraljsva fsoslamca Sokolstvu. Zdravo, Sokoli! Prvi sokolski'zlet — na tako sijajen Kaefii prirejen v biseru, jugoslovanskih taest, pokazal je vse najlepše vrline, katere smo sprejeli od naših velikih in zaslužnih učiteljev, bratskih čeških SokoIov. Videl sem s posebnim zada-. voljstvom vaše tesno skupno delo s cesicm in. ruskfe Sokolstvom ter pri-caku jem, da bodete na tem polja slovanske vzajemnosti tudi dalje vršili svoje blagotvorno delo. Uverjen sem, đa si boste tudi nadalje pridobivali na ugledu in da boste krepili dosedanje zveze".' s. sorodnimi ?psranlzac?jami dosedanjih zavezniških' n? Prijateljskih Rarodov — katerih ofl-l‘c,. Predstavitelje smo bili srečni videti ob priliki zleta v naši ■ sredini. _ PoK&zue, da hoče srhsko-hrvatsko-siovenski narod biti stalen činitelj meonarodneKa mjrn in napredka. i^aso moralno moč so pokazal! z enakim uspehom Sokoli in 'Sokoliće, daastvo m predstavtelji hsše s slavo ovenčane vojske. ■ „Sokoli, bod;te tildi v bodoče vsemu naseinu narodu v vzvled duševnesva cainstva in raznesite s tega zleta — ob Savi in Bravi — ob Ijisi in Moravi — proti Timoku in Vardarju, proti Bosni1, Neratu in Zeti, prav do sinjega morja ljubezen do vsakega brata in vsake sestre: recite jim, da ste, tesno združeni, videli, le eno Ilce. čutili vsi z istim srcem kot otroci iste matere — naše velike domovine. Na tem temelju edinstva in Sokolstva se bo razvijal nadaljnji napredek narodnih in državnih sil. Za vse to sprejmite Mojo kraljevsko zahvalo za vašo Izkazano vdanost sokolskim in na-. N ca lom. Zdravo! — 'Aleksander. rod" Mitični pregled. * Zanimivosti iz RadKevga tabora. Hrvatske blokaše je spravil njih brihtni pastir v neprijetno zadrego. Reklo se je: en hlev in en pastir. Toda ovčice so brihtne stvarce, pa so rekle: kam pastir,'tja ovce. Pastir je seveda drugega mnenja. Najboljši pašnik je pustil le za svoje izvoljene ovce. ostali čredi pa kaže palico, če se hoče približati prepovedanemu pašniku, Ta basen se je dogodila v Radičevem bloku. Za-jedničarske ovce — mod njimi tudi bivši kr. beograjski ministri, sedaj ultra - republikanci — so hotele iti za Pastirjem Radičem tudi na deželo. Hotele so biti deležne vseh dobrot Radičeve demagogije in potisniti na vodilna mesta nekoliko svojih ambicioznih ovnov. A tu je pastir prijel za palico in udri. — Zajedničarski ovni ne smejo med izvoljene »seljačke, čovjeeanske« ovčice (menda zato, ker se seljačke ovčice dajo lažje striči). Radić je namreč podal v »Slob. domu« izjavo, da ne dopušča skupne kandidature z ostalimi skupinami Hrvatskega bloka, temveč bo nastopil na deželi le z listo seljačke republikanske stranke. »Obzor« se- previdno »buni« proti tej Radičevi odredbi, ki je velik moralni udarec za Mokaško inteligenco. Da, hudo je, če je pastir mogočnejši kakor ovce in ovni. * Koncentracija madžarskih čet na našj meji. Iz Beograda poročajo, da se opaža ob madžarski meji sumljivo zbiranje madžarskih čet. Po dosedaj sprejetih poročilih je v Veliki Kaniži zbrana madžarska vojska popolnoma novo opremljena in pripravljena na odhod. Zbranih je tudi nad 6000 madžarskih’ prostovoljcev. Verjetno je, da nameravajo Madžari napasti in zasesti 28 naših občin, ki jih zahtevajo, da jih prisodi Zveza narodov Madžarski. Tozadevna komisija Zveze narodov je začela včeraj poslovati v Parizu. Komisija ima nalog,- da končno veljavno uredi razmejitveno vprašanje med našo državo in Madžarsko. Našo državo zastopata poslanik v Bernu dr. M. Jovanovič in strokovnjak polkovnik Colak-Ahtič. * Naš poslanik na Reki. Dr. Miroslav Jankovič, direktor političnega odelenja ministrstva za zunanje zadeve, je imeno-yan# za našega poslanika na Reki. * Nova narodna skupščina, ki se bo volila na podlagi novega volilnega zakona (na vsakih 40.000 prebivalcev 1 poslanec) bo imela 313 poslancev in sicer: iz Srbije in južne Srbije 112, iz Bosne in Hercegovine 48, iz Hrvatske, Slavonije in Srema 66, iz Slovenije 25, Dalmacije 16, Črne gore 7, Banata, Bačke in Baranje 34, mesto Beograd voli 2, Zagreb 2 in Ljubljana 1 poslanca. Avstrija se ponuja zaveznikom v n pravo. Iz Londona poročajo, da je tja prispela nota avstrijske vlade, ki ponuja zavezniškim vladam upravo Avstrije, če ne pride takoj finančna pomoč. Baje se bo londonska konferenca ob zaključku bavila z avstrijskim vprašanjem, ker. se zavezniki baje enake^noto s strani Nemčije. — Naš novi poslanik v Washingtomi, dr. Ante Tresič-PavičK, doslej poslanik ,v Madridu, je odpotoval te dni na svoje novo mesto. Glavno delo naše vlade bo v bodočih mesecih — kakor je sklenil kronski svet, ki se je vršil povodom sokolskih slavnosti pod predsedstvom kralja v Ljubljani — predvsem skrb za to, da se^ končno reši invalidsko vprašanje, dalje pa akcija proti vedno naraščujo-čim valovom draginje. V slednje svrho je bil izvoljen poseben ministrski odbor. Prvo obletnico smrti kralja Petra Osvoboditelja smo obhajali po celi državi dne 14. t. m. z mašami zaduš-nicami. 14 se plačuje naprej. Leto 1. Domače vesti. Posledice silne suše postajajo vedno očitnejše. Ajda ne more rasti, repa ne klije, a kjer je vzklila, so jo objedle bolhe. Fižol se suši, cvetje mu odpada, koruza ne tvori storžev, zvija se ji listje. Otava se suši, da gineva od dne de dne, krme bode v zimi primanjkovalo, zato bodo morali živinorejci nekaj živine odprodati oziroma poklati. Cena živine pada. Sadje ali ovočje odpada z drevji, listje rumeni. Tudi grozdju1 e videti, da hrepeni po mokroti. Ožgano od pekočega solnca se prikazuje na njem tudi že gniloba. Voda v rekah pada, potoki in mlake se suše, po hribih so se posušili izvirki, ljudje so obsojeni nositi in voziti vodo po ure daleč. Toplomer kaže v sobi 20 stopinj R, na prostem v senci pa 28 stop. It alf 35 C. Živilom so poskočile cene. Vse se povprašuje, kaj bode, slutimo še slabše čase. Nebesa nam napovedujejo neko vrsto ruske lakote. Vse to nas navdaja s skrbjo, a poguma nam naj ne jemlje. Kvišku srca! Treba bode premagati tudi te težave. Premagajmo mi težave a ne one nas. Gozdni požari se v Mariborski oko lici kaj radi ponavljajo. Proti večeru minulega petka je začelo v Knup!eše«i vem gozdu nad takozvanim »mrzlim studencem« v Pohorju nad Radvanjem goreti. K sreči ni bilo vetra. Plameni goreče trave in suhljadi so polagoma oblizovali smrečje, ki je začelo tu in tam goreti. Na mesto požara prihitela Radvanjska požarna hramba, je ogenj s kotpnjem zemlje omejila in zadušila ter je zabranila veliko požarno nesrečo, v kojo bi zapadlo Pohorje. Sumi se, da je nekdo vrgel iz lahkomiselnosti negašeno svalčico (cigareto) v suho' travo, ki je od silne suše začela goreti,-Ne bodimo lahkomiselni! Pazimo na ogenj, mala iskra zaneti velik požar! Kdor hodi po gozdu, naj ga čuva; kajti gozdovi so blagor naroda in države. m Na obrtno razstavo v Celju! Kaj so obrtne razstave, o tem bomo še pisar li, za danes le toliko, da je celjska obrt«, na razstava nad vse pričakovanje dobro uspela in pokazala, da je naše obrtništvo v napredku in razvoju. Zata poživljamo obrtnike, da se v čim večjim številu te razstave udeleži. Slo-, vensko obrtno društvo bo dne 20., to je v nedeljo korporativno obiskale razstavo. Vabimo pa tudi druge obrtnike in tudi gg. trgovce, da se prigla-se. Izkaznice za polovično vožnjo, kakor vse druge informacije se dobe pri »Slovenskem obrtnem društvu,« A-leksandrova cesta 22. Zbirališče in odhod je ob 5. uri zjutraj. Torej trgov«' in obrtniki, na svidenje v nedeljo na postaji! — Organizacija mariborske oblasti. Narodni poslanec dr. V. Kukovec namerava sklicati v Mariboru prihodnji teden javen shod, kjer bode obrazložil svoje stališče glede načina, kako naj se mariborska oblast organizira glede javne uprave in glede dobre samo-; uprave. Na shodu, b kateremu bodo imeli pristop pristaši vseh straijk, se ne namerava staviti nikakih resolucij in nič sklepati, ampak je namen otvo-ritj stvarno diskusijo in sodelovanje Sirile .Narodni list'! vseli činiteljev v vprašan.iu, lii nas vse zadeva. Dan in kraj shoda javimo. — Železnica Murska Sobota—^Ljutomer—Ormož. Dne 15. avgusta izjavil je meni in dan poprej na seji ministrskega sveta pred kraljem naš sedanji minister saobraćaja Stanič, da se začne z gradbo gori omenjene železnice v treh do štirih tednih. Tudi je mene obvestil, da bode se zgradba vršila v državni režiji. To je za naše slovenske razmere dogodek tako dalekosežnega pomena, da ga malenkostna naša javnost more komaj razumeti- Zato se mi zdi potrebno tem potom nasloviti resen opomin naši javnosti, naj z vsemi sredstvi moralno podpira točno izvršitev tega velikega dela. Pustimo na stran razpravo o tem, kdo ima zasluge, ker je to postranska stvar in take razprave m motijo in odvračajo pozornost od stvari same- Prebivalstvo prizadetih okrajev posebej pa naj bode modro in ne stavi zdaj kakih zahtev po spremembi proge, ker ne more dobiti vsak na svojem dvorišču železniške postaje. Tuđi^ so nrotestni shodi stvar, ki se mora obsojati. Kje ste pa bili, ko je zadeva bila negotova! Danes bi padlo prokletstvo na onega, ki bi hotel tukaj mešati, ker 'bi se tak položaj mogel porabiti, da • vse v vodo pade. Prekmurci, kakor ■prebivalka, ljutomerskega in ormoškega okraja naj pokažejo svojo treznost in politično izšolanost in mislijo na ^ to, •kako se bode naše narodno gospodarstvo dvignilo. Mi bomo imeli blago-jslov od železnice le, če nje vrednost v tem smislu prav cenimo. — Narodni poslanec dr. Vekoslav Kukovec. — Zaključek vsesokolskega zleta je hil dan, kakršnega še ni doživela bela •Ljubljana. Nedeljsko jutro . je bilo pveže in veselo. Krog 7. ure zjutraj &e je začelo po ljubljanskih ulicah živah-tno gibanje kakor v velikem mravljišču. Od vseh strani so vrvele ogromne množice ljudstva. Ulice in ceste so kmalu dobile podobo živo pisanega polja, iz katerega so se dvigali rdeči makovi cveti — Sokolske srajce. Ob ulicah so se nastavili špalirji ljudstva, ki je nestrpno pričakovalo sprevoda. In ko se je ob 9. uri razvil po glavnih cestah se je dvignil vihar navdušenja. Spre-ivod je bil tako divna manifestacija, da mu je zaman iskati primere. Ne bomo navajali podrobnosti, ker so dovolj znane iz ljubljanskih listov. Povdar-jamo le: sprevod naj hi si ogledali vsi nasprotniki Sokolstva, pa bi dobili drugo mnenje o tej plemeniti organizaciji, delu slovenskega idealizma. Koder se je pomikal veličastni sprevod, povsod so trosili z oken cvetlice in a-klamirali posamezne vrste z burnimi »Živio« in »Na zdar« klici. Vsem se je bralo na obrazu, da je bilo navdušenje spontano in iskreno. Na Kongresnem trgu se je Sokolstvo poklonilo kralju, ki si je v spremstvu ministrov in drugih dostojanstvenikov ogledoval sprevod z balkona bivšega dež. dvorca, sedanje univerze. Popoldan se je vršila na telovadišču zaključna telovadba, kateri je prisostvovalo čez 50.000 gledalcev. Med odličnimi gosti je bil tudi ministrski predsednik Pošič z vsemi ostalimi člani ministrskega sveta. Nastopili so gostje, vojaštvo in jugoslov. telovadci. Posebno je imponinal jezdni odsek s precizno izvedenimi jezdnimi vajami. Zvečer se je vršila velika ljudska veselica v Tivoliju. Danes se Ljubljana prazni, drug za drugim odhajajo bližnji in daljni gostje. Vsesokolski zlet v Ljubljani ostane vsem udeležencem v trajnem spominu. — Na »žegnanju« pri Arehu minulo nedeljo je bilo zopet prav »Jušno«. Zjutraj smo bili pri sv. maši, dopoldne V »koči«, po kosilu smo »začeli«, zvečer pa je bilo že prav »lušno«. Tepli smo se, da je kar kri brizgala. Le eden jih je malo preveč dobil in so ga morali nezavestnega odpeljati v mariborsko bolnico. Drugače pa je bilo vse mirno. Pohorski fantje pa smo se le izkazali... — Velik požar v Šmartnem na Pohorju. V petek, dne 11. avg. v poznih večernih urah je izbruhnil v gozdu posestnika Jurija Ačko požar, ki je napravil mnogo škode. Kazen velikega gozdnega kompleksa je zgorelo tudi nekaj že podrtega lesa in več sežnjev drv. Skupna škoda se cem na več 100.000 K. Sumi se, da je požar zanetila zločinska roka iz maščevanja. Po peturnem, napornem gašenju se je o-£enj končno omej.il in zadušil. Pri ga-hlnern delu so. se posebno odlikovali Jurij Ačko, Ivan Vrečko, Julijana Dvoršak, Vilma Vorša in trgovec Leopold Vorša, ki je vso akcijo vodil. Obrtna razstava v Celju je bila v soboto, 12, t. m. otvorjena ob navzočnosti odličnih zastopnikov naroda in oblasti. Navzoč je bil tudi poslanec dr. Kukovec, ki je obrtništvu čestital k lepi razstavi, katera pomeni triumf napredka našega domačega obrtništva, pa tudi delavstva. Razstavljalcevje krog 200. m Izlet srbskih kmetovalcev v Maribor in okolico. V prvi polovici meseca septembra t. 1. priredi okroglo 100 srbskih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov približno lOdnevni izlet po Sloveniji. V programu izleta je tudi obisk Maribora, Kuš in Fale. Prihod v Maribor: pondeljek 11. septembra predpoldne; odhod iz Maribora: sreda 13. septembra zjutraj. Pri kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani se ;e sestavil »Centralni odbor za sprejem srbskih kmetovalcev«, ki je izdelal širši program zleta po Sloveniji; izven Ljubljane pa morajo skrbeti za podrobno izvedbo sprejema, vodstva, pogostitve itd. Lokalni odbori za sprejem srbskih kmetovalcev. Prijetna dolžnost vseli, kmetovalcev v Sloveniji in njih prijateljev je, da pripomorejo po svojih najboljših močeh li kar mogoče lepemu sprejemu srbskih bratov, ki jih’ v veliki prisrčnosti, s kojo so sprejemali in spreml jali lani slovenske kmetovalce po Srbiji, bomo le težko mogli doseči, kaj šele prekositi, kakor bi bilo želeti. Da je obisk srbskih’ kmetovalcev letos uprav za. Maribor kot obmejno mesto — sredi mariborske obrtne razstave — tudi posebnega gospodarskega pomena, je jasno. V ta namen se je sestavil v Mariboru »Lokalni odbor za sprejem srbskih kmetovalcev za Maribor, Ruše in Falo« ki izdeluje podrobni program za izlet v Maribor in njega okolico. Širši odbor šteje okoli JO. članov iz vseh slojev mesta in okolice hrez razlike na politično pripadnost, davni odbor je začasno takole sestavljen: gg. dr. Kosina, predsednik; Srečko Robič in podžupan Roglič, podpredsednika; poslednjega nadomestuje prof. dr. Rostohar, ravnatelj Žmavc, tajnik’ in računovodja Sottler. blagajnik; nadalje načelniki štirih odsekov: prof. dr. Medved, za sprejemanje, pozdrave, govore; ravnatelj Humek in prof- dr. Rostohar, za vodstvo zleta in prenočišča; gospa Balon, za pogostitve in zabave in Džamonja za zbiranje sredstev, gospodarski odsek. Odbor se lahko še poljubno izpopolni ali razširi; kdor želi sodelovati, naj blagovoli to sporočiti enemu navedenih glavnih' odbornikov z navedbo odseka, v katerem želi prevzeti sodelovanje, da skupna akcija uspe kar najbolje mogoče. ^ Naprošajo se časniki, zlasti mariborski, da akcijo javno podpirajo, narodni poslanci ter zastopniki gospodarskih in kulturnih organizacij kakor vsi sloji našega naroda v Mariboru in okolici, da srbske izletnike sprejemajo, spremljajo, pozdravljajo v našem divnem Podravju s prisrčnostjo, ki jo dolgujemo srbskim bratom. — V vlaku oropan. Pred par dnevi se je peljal lesni trgovec Ernst Saba-thy iz Brezna ob Dravi, ko je svoj les v Palanki prodal, z vlakom nazaj v domovino- V vlaku je bila tema, v vozu je brlel le košček sveče, kojo je imel slučajno nek' potnik'. Ko je Sa-bathy krog polnoči šel na stranišče, je prišel za njim nek mož, ki je zahteval, naj mu takoj odpre vrata stranišča. Ko je Sabathy to storil, ga je neznauec zgrabil in porinil v kot. Med tem je priskočil še nek možakar, mu porinil robec v usta, da ni mogel klicati na pomoč, potem pa mu je izpraznil žepe. Ko se je med tem vlak približ. postaji v Bos. Brodu in začel počasneje voziti, sta neznanca skočila iz vlaka in izginila v temi. Sabathi je dogodek prijavil o-rožništvu v Bos. Brodu. — Za ubogega pogorelca. Posestniku Juriju Macuku v občini Hošnica pri Laporju je dvakrat pogorelo vse njegovo premično imetje. Ker je njegove posestvo tudi sicer zelo malo in nima nobenih sredstev, se priporoča usmiljenim ljudem, naj mu priskočijo na pomoč in mu dajo, kar morejo. Event. denarne prispevke sprejme tudi naša uprava. * Politična pridiga z Mne zvonika. Na Zg. Poljskavi pri Pragerskem so dobili letos samostojneži v roke cer-kvenokonkurenčni odbor. V tej korporaciji &o hoteli župniku .dokazati, da sa- mostojneži niso proti veri in so zato začeli renovirati zanemarjeno cerkev. Tudi novo jabolko na zvonik so naročili, katero so včeraj z veliko slavnostjo ob sviranju godbe potegnili na zvonik. Vsi farani so s samostojneži iz cer-kveno-konkurenčnega odbora s ponosom občudovali okrog cerkve svoje darilo v višjo čast božjo. Naenkrat pa se je pojavil visoko, na zvoniku pri lini neki duhovnik ih osrečil presenečene samostojneže s silovito politično pridigo. katere refren je bil: Bog nima nobenega dopadenja nad darili nevernikov. ki niso pristaši SLS. Globoko poparjeni so odšli samostojni verniki domov. Da, da, nehvaležnost je plačilo sveta. m Ustanovi)5, občni zbor Neodvisne slovenske gospodarske stranke. 13. t. m. dopoldan ob 9. uri se je pričel v dvorani restavracije »Maribor« ha Grajskem trgu ob prvotni vdeležbi le kakih 10 ljudi ustanovni občni zbor »Neodvisne slovenske gospodarske stranke«, katerega je vodil prekupčevalec z zemljišči vitez pl. Zagorski. On in še par drugih' njemu podobnih’ bratcev je v skrajno konfuznih’ govorih utemeljevalo potrebo te nova stranke. Programa seveda vg. ustanovitelji niso razvili, ves njih program obstoja v gostilniškem zabavljanju in mlatenju praznih fraz. — Glede stranke je trdil eden da je gospodarska, drogi da je delavska, tretji da :>e branjarjev itd., kar je vzbujalo med tem času prihejh joči mi pristali vseh’ obstoječih sf-lnk obilo smeha in pikrili medklieevb Kot prvi protigovor-rik se je oglasil g. IVeisl, ki je nagla-sil. da resni ljudje ne morejo na tak način ustanavljati novih strank. Izjavil je, da pridobitni, to je res gospodarski sloji nimajo ničesar skupnega s prireditelji tega spektakla ter naglasil, da problem sanacije naših razmer ne obstoja v ustanavljanju vedno novih strank, ampak v združitvi in krepkem sodelovanju že vseli obstoječih, torej ne v cepljenju, ampak v združevanju. Za njim je govorilo še par protigovernikov, novim, ki so se priglasili, pa g. predsednik ni hotel dati besede, vsled česar je nastal nemir in prerekanje, katerega je prekinil Zagorski z izjavo, da se prične volitev odbora- G. Smrekar je na to predlagal, naj se voli per aclamationem, predsednik pa predloga ni hotel dati na glasovanje, vsled česar je nastal nov nemir. V tem času so o-pozicijonalci sestavili svojo listo, katero je g. Smrekar prečital, a je Zagorski zopet ni hotel dati na glasovanje. Lista je bila. sestavljena iz pristašev vseh strank in sicer sledeče: Kejžar, Babun, Smrekar, Žebot, Šnuderl.Stros, Weixl, Jug, Štoka, Brus, Eržen in gospa Zagorska. Zagorski je na to prekinil zborovanje^za 5 minut, navzoči pa so porabil j ta cas za to, da so s sp remije vanjem klavirja zapeli »Zagorske zvonove«, katere je nekdo hitro predelal, tako da se je prva kitica glasila: Zagorski zvonovi prav milo pojo. Zagorskega stranko k pogrebu neso, ha če jo nesejo, le naj jo neso. saj žal pač nikomur ne bode za njo. i < To je Zagorskega tako razburilo, da je pobegnil iz dvorane z izjavo, da shod razpušča. Med navzočimi je nastal splošen krohot, sredi katerega je nekdo intonira! »Vigred se povrne«. In s tem je bil zaključen ta spektakel, ki je nudil navzočim obilo brezplačne in neprisiljene zabave. — Iz notarske službe. V Ljutomeru je imenovan za notarja dr- Ivan Stojan, doslej notar v Žužemberku. — Kdo je nemškutar? — »Ivan, ti si nemškutar!« . — »Kako to? Saj imam slovensko ime!« ~ »Ker ši z lepo gospico Hildo po nemško čenčal.« — »Ona ne zna dobro slovensko.« — »Nič za to! Ona zna vendar precej. Ti bi bil moral ž njo slovensko govoriti, da bi se bila v tem jeziku dalje vadila, tako pa si se vadil ti ž njo nemščine, ako bodeš še dalje tako ravnal, hode ona tebe naučila dovršeno svojo švahseino, dočim bodeš v slovenščini zaostajal, a tudi ona ne bode v slovenščini napredovala, ~ »To nič ne škodi, saj ostanem vse jedno Slovenec.« — »Tako^misliš ti! V resnici pa nhj ničesar storil, da bi na pol ponemčeno Slovenko vrnil slovenskemu narodu-Tj plavaš v nemški vodi! Vse to škoduje slovenski narodnosti. Ti si Slovenec, ki govori brez potrebe nemški,«. _ — Ti torej misliš, da sem radi tega nemškutar!« — »V tem slučaju, da! Za 'ugo&Ie- vanstvo nisi storil ničesar, delal si proti njemu za nemštvo. To je potrdila Hilda sama, ki je kasneje rekla svoji prijateljici: »Die Winđischen haben keinen Nationalstolz. Bei uns Madehen werfen sie ikre Sprache ab, sie krim-men sich bundeartig im falsehen Glauben vor deutscher Sckohheit und entziehen utns die Gelegenheit vindisch zu erlernen.« (Slovenci nimajo narodnega ponosa- Pri nas deklicah zavržejo svoj jezik in se zvijajo' po pasje v krivem mnenju pred nemško lepoto.) — Kako mislijo Nemke o Slovencih? »Ich kanu uicht slovenisch, spreeheus mit mir deutsch!«, (ne znam slovensko, govorite z menoj nemško!) se je obregnila Nemka, nad menoj, ko sem ji s slovenskim nagovorom izročil obleko barvat. — »Nesem pa obleko tja, kjer znajo slovensko!« sem odgovoril ter odišel z labnim poklonom- Odhajajočemu skozi duri so me dohitele njene besede: »So et\vas ist mir noch nie vorgekomnasn!« (kaj tacega še nisem doživela).- — Nemke mislijo, da se jim ni treba užiti slovensko, s?* i Slovenci radi ž njimi nemško govorimo. Po nemkinib besedah sodeč, sem bil žalibog jaz jedini, ki sem ji v dejanju ugovarjal ter sem padi tega prepričan, da smo si Nemce sami vzgojili v prevzetne trdovratneže,. ki od nas nemško govorico naravnost zahtevajo, Sami se pa slovensko nočejo učiti. Tako si u-stvarjamo mi sami razmere, da raste v Jugoslaviji Nemcem greben prevzetnosti in oholosti, v kojem prezirajo in zaničujejo naš jezik. Kdor noče z nami po naše govoriti, od tega ničesar ne kupujmo. temu ničesar_ ne prodajajmo. Naj kupuje ih predaja samo Nemcem. To bode za nje tako dobra šola, da ne ho nobedn več tako rekel kakor ta le Nemka. — Požarne hrambe mariborske oko. lice imajo že več časa od svoje Zveze nalog, naj uvedejo slovensko povelje v svojo službo, a kakor izvemo, se to doslej še M izvršilo ne v Kamnici, ne V Limbušu, ne v Radvanju, ne v Razvanju jn ne na Pobrežju. Izgovarjajo se. da nimajo nikogar, ki bi jih poučeval. Ta izgovor je prav po ceni. ker se ga lahko iz rokava strese, kadar se ga rabi. Ker nikogar ne iščejo in se za slovensko povelje ne trudijo, tudi nikogar nimajo, ki bi jih učil, zato ostane vse pri starem. Slovensko poveljevanje se mora začeti učiti, drugače se ne bodemo nikoli izmotali iz starih habsburških razvad ter bodo požarne hrambe vedno na sumu, da koketirajo s svojo^ nemščino z nemško Avstrijo. Naš državni jezik je slovenski, zato ga moramo gojiti tudi v požarnih hrambah v vseh službenih in izven službenih zadevah. _ — Zveza obrtnih društev za Slovenijo. V nedeljo 20- avgusta, ob 9. uri se vrši v Narodnem domu v Celju ustanovni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo. Na sporedu zveznega zbora je; 1,-Poročilo o pripravljalnem delu. 2. Volitve. 3. Razprava proračunov. 4. Ureditev zveznega tajništva. 5. Določitev kraja za prihodnji zvezni zbor. — Na ustanovni zvezni zbor se priključi splošen obrtniški shod, na katerem predavata gg. Bizjak in Fran Mohorič o predmetih: Obrtniške zahteve glede mojstrskega in delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja in »Naše prometne razmere«. Ta shod je velike važnosti za obrtništvo in je pričakovati za označeni dan izredno veliko število obrtništva v Celje- Prilika za to je tem ugodnejša, ker se zborovanje vrši med obrtno razstavo in imajo vse osebe, ki one dni obiščejo Celje, pravico do polovične vožnje. — Zatvoritev mosta. Mjpsl; čez Pesnico na okr- cesti Ptuj-Ormož v župniji Sv. Marjeta nižje Ptuja se radi nujnega popravila za težak promet zatvori in sicer velja zatvoritev za čas od 20. avgusta do 1. oktobra 1922. Avtomobili in vozniki naj vozijo po drugih prikladnih' cestah’ iz Ptuja na Ormož ali o-bratno: (čez Polenšak ali na Borlski most in Zavrč.) — Prebivalstvo naših mest. Beograd šteje 111.740 duš, Zagreb 108.338, Subotica 101.857, Sarajevo 60.083, Ljubljana 53.306, Novi Sad 39-147, Osijek 34.641, Split 31.542, Maribor 30.641, Niš 25.094, Zemun 18.542, Karlovac 16.827, Mostar 16.541, Biaia Luka. 16-413, Varaždin 13.645, Dubrovnik 13.368, Su- za nekaj tisočakov, kakor pa, da po-Šak 13.314, Brod 10-631, Vukovar 10-244, samezni kmetje — prostovoljno darujejo Vinkovci 10.173, Sisak 8802, Koprivnica potrebni materijal za popravo strehe. 8096, Bjelovar 7856, Požega 7023, Bihač Zdi se nam, da so se naši klerikalci — 6147, Travnik 5955, Cetinje 5704, Petrinja vse skupaj bi lahko preštel na prste — 5544, Petrovaradin 5101. skregali s pametjo. — Pa še nekaj! Do- — TJton’đ. Dne 6. avgusta, jje našel pisunček pravi, da je postal naš „samo- zupan Janez Muršak iz Spodnje Voli- oblasten šolnik" (samooblastno mero je cine, okraj Sv. Lenax*t, ko je v Pesnici vzel menda po sebi) nadvse vnet agitator lovil ribe, v vodi moškd truplo. Dogna- Sokola, pri tem pa si ni upal povedati, da je lo se je, da je utopljenec 431etni želar položil temeljni kamen našemu Sokolu ve-Alojz Fras iz Selce, okraj Sv. Lenart ledušni župnik Poplatnik, ki je daroval kar v Slov. goricah, ki je že od 3L julija i000 K, beri in reci tisoč kron za Sokolski pogrešan. Fras je najbrže v vinjenem sklad na p0ienšaku. Sploh se čudimo stanju zabredel do Pesnice, padal v brihtnosti naših klerikalcev, ker po eni vodo in utoni. podpirajo napredne organizacije, po drugi — Vlom* Dne 9. avgusta je bilo u- pa napadajo. Delate nam s tem le lomljeno v^stanovanje delavca Kaj- najb0ijšo reklamo! Tako je daroval tudi munda Koširja v . Lovrencu im J o- } župnikov tajnik- ljudstvo ga naziva S„d!r,,So%uSo lavec Stefan Šumer iz Kumena, Orož- .za |}lkaJsnJ0, napredno, Ljudsko ništvo ga je dne 10. avgusta aretiralo knf^: Dopisuncek obljublja našemu in oddalo v zapore okrožnega sedišča, nadučitelju da mu bojo postrigli peruti — Vlom pri belem dnevu* V Ledi- (menda tistih par klerikalnih petelinov!) neku, okraj Sv. Lenart v Slovenskih Pri. pa menda pozablja, da je ravno goricah, jo bilo dne 31. julija predpol- ^ti „samoobiasten solnik se pošteno dan pri posestniku Mihaelu Vrešiču, in prav temeljito postrigel peruti preko so bili vsi domači na delu, vloralje- imenovanima petelinoma, ko sta tako no v stanovanje. Tatu se je posrečilo veledušno darovala za napredne organi-odnesti SOOO K gotovine ter s plenom zacije. Posebno tema dvema bi bilo popihati. Orožništvo pri Sv. 'Ani je kot svetovati, da ne hodita preveč na solnce, storilca izsledilo 231etnega delavca Fr. ker imata preveč masla na glavi in obstoja Lovrenčiča iz Ledineka, ki je bil 8. a v- pri sedanji vročini nevarnost, da se maslo gusta aretiran in oddan okrajnemu so- raztopi in bi začelo teči po njenih črnih dišču pri št. Lenarta v Sl. gor. _ Lov- suknjicah. renčič prizna tatvino. 6800 K je imel ---------- tat doma skritih, ostali znesek pa je že^ porabil._ __ . .. ;___ m Izgnani Tirolec. V Maribora je _ . . _ , ■ naseljen del j. časa mesar Anton Dienstberger iz Tirolske. Vsled ponoe- smo tudi leto® na tukajšnji šoli zaklju- nega razgrajanja je bil že. koncem ju- čiii šdsko leto z mladinsko predstavo. lija kaznovan s policijskim zaporom, o a USP^ > ^ -te m« ■ • , v ,• -i merno lepši nego lam. Fokazalo se je Policijski komisakiat ga je zato za deb učiteljstva. Vspored_je bd bog.it, dobo 5 let izgnal iz države. a teI\° 1» ni utrajal obcmsrvo, •r» . * -sr*«.«--!-' -T7- u. . ampak ga le od točke do točke veselo a . ®ra®^a3S i T. jLorossi i^nenadjal. Obe igri »Lažnjiva Milena« opisnir »Tagesposte« se pritožuje ra- »jfa razpotju« sta uspeli tako dobro, di vT-soke^ draginje, ki po je povzročil jja orj ot,r0k resnično ne moremo želeti na Koroškem naval tujcev. Vso kopa- j^ljšega. Petje je vodil nadučitelj, g. IT1 letov!ske kraje so zasedli tujci, Kopriva in pokazal, da ima fin okus U D-O'ina Italijani'ia Jugoslovem. \ {er mnbgo volje. Na harmoniju je ovcu je zelo težko ^dobiti prenoči- Spremijaj pragerski nadpoštar, g. Ger-® hotelske sobe plačujejo po horen- kič, za kar mu'izrekamo ‘iskreno za-unih cenah. V gostilnah so cene naj- hvalo! Tudi g. Fabič je marljvo delal ab • l!3® kakor v^Grafcu pri odru. - Ljubke so bile deklaraa- ?d-Um!^ • S ^ puškini? J, ’ ^ a -im morajo stram. je prednaša.l »Jugoslovansko«, Učenci Skodeli ca bele kave stane 900 do 1-00 jn učenke iz 3. razreda so z lepim pred- K. navadna jed 4000—6000 K. Ptujske vesti. Ptuj. Gremij trgovcev v Ptuju, na- našanjem pesmi in z vlogami v igrah pokazali, da jih je vodila spretna roka. Posebno lep je bil Župančičev »Razgovor«. Mamica in sinko sta bila v svo-V1 .UTWV. T u . . jih vlogah tako ljubka in polna čnstvo-znanja vsem svojim članom v Ptuju in vfjb)a, da smo skoro jiozaoili,^ da se Bregu pri Ptuju, da se je na izrednem govor« le prednasa, tako živo smo občnem zbom dne 9. t. m. soglasno j Župančičeve poezije, sklenilo 50% povišanje plač vsem trg. Vejiko je bilo dela m skrbi, a vse težave Hastavljencem, moškega kakor ženske- f ® ob nelepem uspehu: ga spola. Sklep stopi v veljavo s 1. P5V1 vr®a na*’ f razveselila radost m avtr,i«+fvm +.1 sreča nase dece, katero smo tudi pogo- r * * 'ru, y _ . stili s kavo in potico, potem zadovolj- Iz Ptuja, avgarta 1.1. se je gtvo ljudstva in — kar ni ravno male važnosti —< lep gmoten uspeh: 4028 K. Z dobičkom lanske prireditve smo u-stanovili šol. knjižnico, z letošnjim jo ivršil ustanovni občni zbor iugoslovenskih akademikov v Ptuju.« Pa katerem se jd izvolil sledeči odbor: S-- rt 7*- bom rfenataSiK S.fht' ”1- P1."1!; oder. Ljudstvo počasi uvidov«, d« smo Predsednik; stud. mr. Krajnih Zdrav- ^ ^ prijateJii> da skrbill30 za llje gajnik^S lUTJeSn^ iaat°’ blf govo omiko, ki edina ga more privesti "^^Pri vv ^bo«| p -. Hardek pri Ormožu. Naše gasilno V Tmdeli!*9n V Sl0V’Gor- 66T-rS1 d'm’štvo -i® slavilo dne 13. avgusta t- 1. v nedeljo 20 avgusta popoldne veselica 251etnico svojega obstanka. Udeležilo Igra rogozniska narodna Se je 15 gasilnih društev,, kot zastopnik ^ v Jugoslovenske gasilske zveza v Ljuh- Polenšak pri Ptuju. Puhloglavi vodja Ijani, župni načelnik Gornjeradgonske pasih klerikalcev se zaletava v 31. št. gasilske župe g. Vengust, ter načelnik janega gospodarja v našega nadučitelja, ljutomerske gasilske župe g. Rajh, Ma-.v’J^hn vpeti in je našim klerikalcem ša, obhod in veselica so se vršili v Or-knnicM xŽte Marsikateri račun. Pritlikavi možu. V imenu Ormoža, ki je bil kakor oop_ ncek pobij'a sam v drugem stavku Hardek.v zastavah, jo došle gasilce dopisa to, kar trdi v prvem. Kakšna t^zdravd občainski odliomik g. Vese-razhka je neki, če so doiočene počitnice 15’ aa kaT f ^ vršila na Glavnem tr-»sedaj in, da so se pričele počitnice ho-2!3 služba, pri kateri je domača pri nas „ta teden", namreč 1 avgusta!? društvena godba precizno in milodone- ~ Kar se pa tiče prekrivanja šolskih ? S^SS^vo-^0-d