DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 122.
55 novih slovenskih državljanov
Pretekli petek, 6. septembra, se je vršilo zaslišanje na zvezni sodniji v Clevelandu in lepo število naših ljudi je dobilo ameriško državljansko pravico. Na sodniji je bilo zelo živahno. Nad 500 °seb je dobilo državljanstvo dopoldne ali popoldne. Med novimi državljani so sledeči naši ljudje: E. Kovač, Josephine Robič, Magdalena Bole, Frank Jakše, Helen Les, Mary Schiller, Mary Zaman, George Grubiša, Anton Jakopin, Mary Ladiha, Jennie Pozelnik, Frank Kuhar, Anton Crnkovič, John Šuštar, John Jalovec, Frank Češnik, Paul^ Lenasi, Jos. Mačerol, Jos. Čepek, Jennie Poklar, Jakob Vrh, Antonia Trebeč, Frances Simčič, Frank Majcen, Anton Kršul, John Braj-tigam, Pauline Balish, Louis Strnad, John Zgonc, Ferdinand Stibil, Frank Paulin, Ema Berkopec, Mat Palas, Frank Gorše, Louis Pavlich, Anton Vidmar, Matija Bajt, Rud. Bukovec, Nina Gotovac, Math Leovich, John Ropret, Viola Radovich, Mary Sodnik, Ana Sabolich, Jack Pin-tar, A. Mak, Joe Vulich, Filip Troha, Jos. Slokar, Jakob Ro-tar, Frank Kuret, John LV bančič, Anton Muha, Anton Tomažič, John Rožič, skupaj 55 naših novih državljanov. Zadnjič smo izkazali 254 novih državljanov v letošnjem letu, danes 55, skupaj 309 novih naših ameriških državljanov v letošnjem letu. Prihodnje zaslišanje se vrši 20. septembra, ko pride 550 pro-slicev na vrsto, in potem zo-Pet 4. oktobra, ko bo zaslišanih 521 prosilcev. Med temi je skoro 150 naših ljudi. Vsem novim ameriškim državljanom naše prav iskreno
čestitke!
fant ni hotel v šolo, in je šel raje v smrt
°ryan, Ohio, 6. sept. Donald late, star 15 let, je šel danes Popoldne raje v smrt, kakoi Pa da bi se vrnil v šolo. V navzočnosti svojega očeta je tantič prijei za puško in se ustrelil v glavo. Ob istem casu se je nahajala na farmi dečkovega očeta predstojnik °krajnih šol, ki je skušal fan-ta pregovoriti,- da se vrne v solo. Donald je izjavil, da se raJ'e ustreli kot pa da bi se vrnil v šolo, kjer so ga baje neprestano preganjali. In svoje besede je tudi izpolnil. Fant je bil takoj mrtev, bankir mora iti v ječo radi napačne izjave Columbus, Ohio, 6. sept. Henry Dickinson, star 70 let, Predsednik propadle Mt. Victory banke, je danes dospel seni, da presedi eno leto za-Pora. Dickinson je bil spoznam krivim po porotnikih, da je pošiljal napačna poročila državnemu oddelku za nadzorstvo bank. Blagajnik banke je bil obsojen na 90 dni zapora.
O Plačajte svoje račune za Plin in elektriko v našem uradu. Zadnji čas je samo do torka, JO. septembra, do 1. ure popoldne.
Arabci proglašajo sveto vojno
Jeruzalem, 7. sept. Sir John Chancellor, angleški visoki komisar v Palestini, je danes dal razglasiti po vsej deželi, da je angleška vlada ustanovila izvanredne sodnije po Palestini. V teh sodnijah bodo sodili samo angleški sodniki, in sicer one krivce, ki so zakrivili razne grozote v spopadih med Arabci in Židi. Brez razlike na rod ali vero, bodo angleške sodnije postopale brezobzirno proti krivcem. Ta razglas so angleški zrakoplovi raznesli po vsej Palestini. Poleg tega je bila ustanovljena posebna komisija, ki naj dožene natančno vzroke krviprelitja zadnjih dni. Obenem je pa vrhovni verski glavar moslemskih Arabcev razposlal razglas na vse Arabce, kjerkoli bivajo, v katerem naznanja, da proglaša sveto vojno proti Židom Dolžnost vsakega Arabca je, da podpira gibanje Arabcev v Palestini toliko časa, dokler ne bo ves židovski rod pregnan in iztrebljen iz Palestine. Angleški vladi del? ta proglas mnogo preglavice, ker zna apel upljivati tudi na mohamedance po ostalih angleških pokrajinah. Obenem ^e pozivlje Arabce, da povsod, kjerkoli dobijo kakega žida, da slednjega ubijejo in odnesejo njegovo lastnino ter za-žgejo njegovo hišo.
-o-
Policisti obtoženi, da so delali roko v roki z butlegerji
Los Angeles, Cal., 5. sept. Harry McDonald, ki se nahaja v tukajšnih zaporih, obdolžen, da je kršil prohibi-cijsko postavo, je v zaporu prinesel na dan senzacionelne obtožbe proti policiji. Obtožil je 62 policistov, katere dolži, da pomagajo butleger-jem prevažati pijačo in slednjo prodajati. Dva policista je celo obdolžil, da sta skrivala morilce. Policijski načelnik je ukazal, da se višji policijski uradniki podajo na delo, in s pomočjo državnega pravdnika doženejo, koliko je resnice na obdolžitva'h.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 9th, 1929.
LETO XXXI—VOL. XXXI
Debel sneg zapade v zapadnih državah
Omaha, Nebraska, 7. sept. Vročina zadnjih dnij je bila pravzaprav oznanjevalka zgodnje zime, vsaj kar se tiče zapadnih držav. Dočim je pritiskala vročina v vzhodnih in centralnih državah, so dobili ponekod po zapadu že zimo. Po zadnih delih Ne-braske leži sneg od enega do štiri palce na debelo, in enako se poroča iz Black Hills v južni Dakoti in iz države Wyoming. Vreme se je nagloma spremenilo. Toplomer kaže pod ničlo v več zapadnih krajih. Da bo zgodnja zima dokazujejo tudi ptice selivke, ki so se letos nenavadno kmalu podale proti jugu. Štirinajst palcev na debelo je zapadel sneg v Fox park okraju v državi Wyoming. V Albany, Wyoming, leži sneg dvanajst palcev debelo. V Hay Springs, Nebraska, so zmrznili poljski pridelki, ko je toplomer padel dve stopinji pod ničlo.
IEx
-cesarica Zifa je sovražna Nemcem
Izmed 4500 naših volivcev se je vdeležilo 270 naših ljudi ljudskega shoda v nedeljo
Mnogo kandidatov.
Pretekli petek je potekel rok, do katerega se je bilo treba prijaviti vsem kandidatom za razne urade v raznih vaseh v okolici Clevelanda. 1089 kandidatov se je priglasilo za volitve, ki se vršijo novembra meseca. Prihajali so pretekli petek od zgodnjega jutra do polnoči. V okolici Clevelanda se nahaja 54 malih vaših, katerih vsaka ima lepo število uradnikov, in dasi je znano, da uradniki v teh vasicah ne dobivajo skoro nobene plače, pa se javnosti zdi neumevno, zakaj se kandidati toliko pehajo za razne urade. V Clevelandu je čas, da se kandidati priglasijo do 26. sept.
Vreme.
Pravijo, da je kazal toplomer v četrtek 90 stopinj. Poznamo enega, ki ni naredi' niti ene stopinje v četrtek.
Kot napovedano, se je vršil v nedeljo popoldne ljudski shod v Slov. Delavskem Do-mu na Waterloo Rd. Namen shoda je bil izbrati kandidata za mestno zbornico. Zani manje za shod ni bilo veliko Komaj 270 ljudi se je vdeležilo shoda, izmed 4500 volivcev, ki jih imamo v IV. dis triktu. Shod je otvoril Mr Rožanc, nakar je bil izvoljen predsednikom shoda Mr. Janko Rogelj. Prvi je dobil besedo naš urednik, ki je v po) ure trajajočem govoru povedal to in ono. Za njim je govoril urednik Mr. Vatro Grill, ki je dostojno in pri merno orisal položaj. Imena kandidatov so bila napisana na veliki tabli po abecednem redu, tako da je vsak lahko se seznanil s-kandidati, ki sc bili vsi navzoči. Prvi je dobil besedo izmed kandidatov Mr John Fabec, sin znanega kontraktorja iz E. 200th St ki je govoril angleško, toda na splošno zahtevo je začel govoriti slovensko. Mr. Fabec je jako simpatična oseba in čudili smo se, da kljub svo ji mladosti pozna splošni položaj v mestu in se tudi zanima zanj.
Za tem je govoril Wm-Kennick, slovenski odvetnik, ki je v splošnem naredil jako dober vtis. Še poprej je govoril Mr. Leopold Kushlan, o katerem se je govorilo, da je
kandidat, toda je navzočim povedal, da to ni resnica. Za njim je kratko in jedrnato povedal svoje mnenje Mr. Rožanc, nakar je dobil besedo Mr. Turk. Iz njegovega govora se je takoj dognalo, da se zaveda položaja, in le škoda, da je bil čas prekratko odmerjen. Za njim je nastopil Mr. Vehovec, ki je znan ljudem že od zadnje kampanje. Videlo se je na shodu takoj, da je Mr. Vehovec pripeljal svoje ljudi na shod, in ni bil shod naroda, pač pa shod Vehovca. Kot zadnji govornik je nastopil Mr, Louis Žužek, slovenski odvet-nik, ki je primerno in točno orisal svoje stališče. Vsak govornik je imel samo 10 minut časa, da se je predstavil narodu.
Po končanih govorih se je glasovalo. Izid glasovanja je bil: Fabec 1 glas, Žužek 15 glasov, Turk 8, Kennick 9, Rožanc 13, Vehovec 216 in Kushlan 1. Skupaj 263 glasov. Mnogo jih ni glasovalo, dočim so drugi oddajali po 2 ali več glasov. Predsednik shoda je vprašal navzoče kandidate, če se strinjajo s tem, da bodo podpirali istega, ki je dobil največ glasov. Nekateri so rekli: da, drugi pa ne! Tako smo sedaj tam, kjer smo bili pred dvema letoma. Natančneje poročilo o shodu sledi te dni.
Jesensko blago.
Naša dobro poznana slovenska trgovina Benno B. Leustig, 6424 St. Clair Ave. je dobila pravkar v zalogo najboljše jesenske suknje in obleke za ženske in deklice. V resnici je to najfinejša moda, poleg tega pa Mr. Leustig prodaja te obleke po jako zmernih cenah. Rojakom priporočamo.
Umit avtomobil.
Mr. August Haffner, dobro poznani zavarovalni zastopnik, je te dni umil svoj..avto-mobil. To je novica za one, ki sicer ne vedo, da Mr. Haffner vsakih pet let kupi nov avto, toda slednjega nikdar ne umije. To pot ga pa je! Peljal bo namreč hčerko h krstu.
Smrtna kosa.
Umrl je dobro in splošno poznani Mihael Žnidaršič, doma iz vasi Vel. Liplje, fara Hinje, Ranjki je bil star 64 let, član dr. sv. Lovrenca št. 6? K. S. K. J. in dr. sv. Nikola, FIBZ. V Ameriki je bival nad 40 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in tri sine: Johna, Franka in Josipa, poleg tega pa tudi brata v starem kraju. Pogreb se vrši v torek iz hiše žalosti na 7810 Burke Ave. pod vodstvom L. Ferfolia. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje!
Drevesa zginjajo.
Mesto Cleveland, ki je bilo od nekdaj znano, da je "mesto dreves" ali pa "gozdnato mesto" radi številnih dreves, ki jih dobite skoro po vseh cestah, se Dori te dni .z neke posebne vrste mrčesom, katerega nazivljejo "Tussock moth." Mestni gozdar Mr. Persche pravi, da če mestna zbornica ne bo dovolila več denarja, da se škropi drevesa in tako uniči nadležni mrčeš, da preti Clevelandu nevarnost, da bo v nekaj letih vse drevje zginilo. Ljudje se prosijo, da pomagajo ohraniti drevesa s tem, da skušajo kolikor mogoče odstraniti od drevesne skorje vsako ličinko ali drugo golazen, ki jo dobijo na drevesni skorji.
Pozdravi Mr. Jakaca.
Iz Chicage, 111. nam piše Mr. Božidar Jakac, da je tam naredil prvo postajo na svojem potu proti zapadu. In ni se dolgo mudil v Chicagi, kajti po enournem bivanju je že odpotoval naprej proti Yellowstone parku, kjer bo povzel naravne krasote naše ameriške zemlje, da z njimi seznani našo rojstno domovino. Kot poroča g. Jakac, je bila na potovanju do Chicage vročina neznosna.
Sprememba vremena.
Potem, ko smo se kuhali in parili več kot en teden v neznosni vročini, je pretekli petek pričel padati dež, ki sicer ni ohladil vremena, toda deževno vreme se je nadaljevalo v soboto, in toplomer je pričel padati. Sedaj se da zopet dihati.
Ostra kazen.
Mestni sodnik Stacel nima nobene ljubezni do avtomo-bilistov, ki so pripeljani pred njega pod obtožbo, da so vozili v pijanem stanju. Tako je preteklo soboto obsodil nekega Dominik Marmili, 9656 Greenview Ave. na $200 kazni in 6 mesecev zapora, ko je policist pričal, da je Marmili vozil v pijanem stanju.
* Tudi v Lakewoodu, predmestju Clevelanda, namera vajo glasovati za nov čarter.
Bruselj, 6. sept. Bivša avstrijska cesarica Žita ni nikdar ljubila Nemcev. To je pokazala tudi sedaj, ko se je odločila, da pošlje svoje otroke v belgijske šole, namesto v Avstrijo ali v Nemčijo. Najstarejši njen sin, nadvojvoda Otto, ki je star 18 let, pride te dni na univerzo v Lowen, v Belgiji, da dobi nadaljno vzgojo. Obenem prihajajo v javnost tudi sporočila, da se bo nadvojvoda Otto najbrž zaročil z Mario Jose, ki je najmlajša hčerka belgijskega kralja. Avstrijsko nemško časopisje je silno razjarjeno radi te novice. Zlasti, ker se je bivša cesarica Žita odločila, da bo njen najstarejši sin Otto, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, pohajal na univerzo v Belgiji. Avstrijsko časopisje povdarja, da je mesto Loewen, kjer bo Otto študiral, središče in sedež vseh onih, ki sovražijo Nemce, in da je Žita s tem očitno pokazala svoje sovraštvo do Nemcev. Zlasti pa se nahajajo v zadregi ogrski monar-histi ,ki smatrajo Ottona kot bodočega, pravomočnega kralja. Na univerzi v Lowenu bo *t«clir<)l princ O.ttq zgodovino, pravo'slovje in filozofijo. Mladi princ že dobro govori angleško, nemško, francosko ,ogrsko, špansko, laško in češko.
ovci
Najboljši zrake _ iščejo zgubljeni zrakoplov v divjinah Arizone
Winslow, Ariz., 7. sept. Več kot 50 zrakoplovcev se nahaja v tej okolici, da iščejo za ponesrečenim zrakoplovom "City od-San Francisco," katerega je zadela strela, in o katerem se je prvotno poročalo, da so ga našli, kar pa ni bila resnica. V zrakoplovu se je nahajalo sedem moških in ena ženska. Iz New Yor-ka je odpotoval Col. Charles Lindbergh s soprogo, da pomaga pri iskanju zginulega zrakoplova. Dospel je v St. Louis in je takoj nadaljeval pot proti Arizoni.
Popravljena pomota.
V	novici o smrti ranjkega Antona Leskovec se je vrinila neljuba pomota. Pravilno se mora glasiti: Ranjki Anton Leskovec zapušča v Clevelandu soprogo in stariše ter brata Lovrenca in sestro Mary just. Prosimo, da se nam napaka oprosti.
Za pogorelce.
V	vasi Sleme št. 6 pri velikih Blokah je nabrala Marija Modic, 6223 Glass Ave. Cleveland, Ohio, svoto $102. Hvala vsem darovalcem, ki so priskočili na pomoč v potrebi.
Proti eouncilmanom.
Odvetniška zbornica v Clevelandu je izdala poseben report, v katerem pravi, da ni etično in pravilno, ko coun-cilmani, ki so odvetniki, zastopajo razne kliente v tožbah proti mestu. Tudi nekateri okrajni uradniki imajo baje isto navado.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER NAROČNINA:
Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00
Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00
Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslavite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 122. Mon. Sept. 9th, 1929.
Nasilni fašistovski krstniki.
Po nasilnem izpreminjanju družinskih priimkov kar \ masah, so se fašistovske oblasti lotile prekrščevati že davno krščenim Slovanom njihova krstna imena v nova, latinsko se glaseča imena. Taktiko vporabljajo isto kot pri izpremembi družinskih priimkov. Vsak količkaj odvisen človek s slovanskim krstnim imenom dobi poziv, da mora napraviti prošnjo na okrožno sodišče za spremembo imena. Ni potrebno zato plačati nikakih pristojbin. Občine razdelujejo že izpolnjene tiskovine in ostrašeni slovanski "pagan" mora prošnjo lepo podpisati.
Gonja proti slovanskim krstnim imenom ni v Primorju novejšega datuma. Že pred vojno je tu pa tam v jezikovne mešanih krajih, kjer so imeli premoč Lahi, odnosno Lahoni nastal marsikak spor proti krščenju novorojenčkov s slovanskimi imeni. Kmalu po aneksiji so se pa Slovani morali še boriti proti organiziranemu odbijanju civilnih uradov v Gorici in Trstu ter po vseh laških istrskih mestecih, da bi njihov' otroci nosili slovanska imena.
Takrat veljavne določbe laškega civilnega zakonika sc predpisovale le, da smejo biti dana otrokom imena, obsežena v koledarju kake veroizpovedi ter sploh resna zgodovinska imena, ne pa šaljiva ali nespodobna imena, ki bi lahko njihovim lastnikom kasneje v življenju škodovala. Postava je torej predvsem čuvala interese otroka. Pri veliki razširitvi anarhističnih in sploh prevratnih ter protiverskih strank v predvojni Italiji je bila zelo razpasena navada, da mnogi Italijani otrok sploh niso cerkveno krstili, ampak jim le v uradu za civilno stanje dali kaka imena, pogostokrat imena revolucionarjev ter sploh imena, ki niso bila posneta iz imenika koledarjev kake veroizpovedi. Sedanji nasilni gospodar Italije Benito Mussolini je bil sam med takimi ljudmi. Saj ni bil sprva sploh ne poročen Poročil se je civilno šele ko je prišel na vlado. Po par letih, vladanja se je poročil tudi cerkveno ter dal krstiti svoje že nekoliko odrasle otfoke, ko je začel misliti nato, kako bi pri dobil zase Vatikan.
Slovanska krstna imena, ki so jih izbirali Slovani v Primorju za svoje otroke, so bila povečini izbrana iz koledarjev. Le redko je tu pa .tam kak svobodomislec izbral ime, ki ni bile v nikakem koledarju. Navadno so se potem pogodili z duhov nikom, da je otrok dobil dvoje imen: eno, ki je bilo vnešeno krstno knjigo kot krstno ime, drugo, dodatno, pa za družinsko rabo in klicanje. Ker so bila in so podvržena imena neki modi ter se ljudje sedaj oprijemljejo enih, kasneje drugih, so bila pred vojno splošno priljubljena ruska imena, posneta po zelo čitanih ruskih romanih, ter krstna imena naših bratov na Bal kanu. In sicer so se razširila ta imena ne samo med Slovani ampak v veliki meri tudi med Italijani po mestih.
S preganjanjem in odpravljanjem vseh znakov, ki bi pri čali o prebivanju slovanskega prebivalstva v Primorju, se je naraščajoči šovinizem fašizma vrgel tudi na slovanska krstna imena. Predvsem ni dopuščal, da bi se novorojenčkom dajal? slovanska imena. Izzval je od čisto zasužnjene sodne oblasti v Trstu razsodbo v slučaju imena Gorazd, češ, da se to ime ne sme dati otroku, ker je "zasmehljivo" in "nespodobno." Stranka se je sicer pritožila na prizivno sodišče, toda to je razsodbe prve stopnje le potrdilo. Brž, ko so imele prefekture primorske dežele to razsodbo v rokah, so razposlale vsem uradom civilnega stanja po deželi okrožnico, kjer so citirale to razsodbo in se tudi ustavile vsako novo imenovanje otrok s slovanskimi krstnimi imeni. Sodnijski revizorji uradov civilnega stanja so dobili ukaz strogo postopati z onimi občinskimi uradniki, ki bi še dopustili kako novo slovansko imenovanje otrok. Končano je bilo torej krščevanje otrok s slovanskimi imeni. Pa to jim še ni zadostovalo. Bila je velika množica odraslih ljudi v dežel? s slovanskim; imeni. Na te so se sedaj spravili. Največ je trpela šolska mladina, predvsem pa srednješolci. Učitelji ir profesorji so prevajali na najbolj nesmiselni način slovanska \ neka laška imena ter jih vpisovali v spričevala in šolske kataloge. Odpor proti takemu postopanju je pomenil zlasti pri srednješolcih popolno nemilost pri profesorjih ter najslabše redovanje.
V aprilu 1926 smo dobili postavo za spremembo priimkov. Skozi tri leta se že vleče nasilno spreminjevanje družinskih priimkov. Temu podobno so v letu 1929 prišli nato, da bi spremenili še slovanska krstna imena že odraslim ljudem. Najprej se je pojavilo par glasov v laškem časopisju, v marcu 1929 pa je še izšel poziv od strani tržaške občine za vlaganje prošenj za spremembo krstnih imen. Postava z dne 8. maja 1929 št 383 je tudi spremenila do takrat veljavne določbe civilnega zakonika o imenih. Zato so že dne 28. in 30. maja—res hitro za znano počasnost lahkih sodnij—bile izdane prve,razsodbe tržaškega deželnega sodišča. Dne 2. avgusta so bile razsodbe že vročene. Od sedaj naprej jih bo sodna oblast bruhala na stotine.
Pot je uglajena, postopanje poznano že iz manipulacije i družinskimi imeni. Romale bodo okrožnice iz prefektur, romale okrožnice iz fašijev, romale okrožnice iz sindikatov, deževalo bo pozivov in izpolnjenih tiskovin za prošnje iz občinskih uradov. Kdor ne spremeni svojega nelatinskega krstnega imena, ta ni prijazen fašizmu, ta ni dober državljan, ta je prpti-državen, anti-fašist, italofob! So to dovolj krepki argumenti in potem pa še grožnje za ta božji vsakdanji kruhek, ki je v Italiji že itak tako redek in tako grenak. Kdo ni odviHen in kdo se bo mogel zoperstavljati tem narobekrstnikom? Kijevski ruski knez je osramočen. Hujša je sila, ki gonj naš narod v Primorju v umazan, nevreden krst fašistovske kloake.
"Primorski glas."
Cleveland, O. — Dovolite tudi meni nekoliko prostora v Ameriški Domovini, da bom povedala, kako smo se imeli na zletu v Kanadi in pri nia-garskih slapovih. Tega obiska ne bom pozabila, tudi če živim še 35 let, da bi bila stara 70 let. No pa saj takrat, najbrž, se mi ne bo ljubilo dosti po svetu hoditi, toliko bolj pa me je vse sedaj zanimalo. Oj, kako je bilo lepo in zanimivo!
Imeli smo izvrstno družbo, vse je bilo židane volje prav ves čas. Martinčič in Mahne sta se tako nasrkala kanadske pijače, da sta morala v posteljo že o polnoči. Tone ga je tako lomil, da ni mogel nihče spati. Končno ga je vendar ječmenovec toliko premagal, da je zgubil sapo in je tako lepo in milo zasmrčal, da se je kar hotel majal. Mislili smo že, da bomo imeli mir pred, ko ga naenkrat prebudi silna žeja.
"Kaj praviš, John " prične lepo pohlevno, "nekaj mi tako čudno kruli po želodcu. Ali bi ne bilo dobro vzeti tistega gajsta v grlo, ki ga imava v steklenici?"
"No ja," odvrne moj Janez, "če ti misliš, da bi ne bilo napak, je meni tudi prav. Kar tje v omaro sezi, saj si bližje kot jaz. Okno je pa tudi odprto, če bo treba Popita klicat."
Tone seže po steklenico, pa začne vleči .zamašek iz steklenice. Neroden pa, kakor je, je zalomil zamašek in nikakor ga ni mogel izvleči ven.
"Saj ni to prvi zamašek, ki ga vlečem iz steklenic, pa da mi da ta zlomek toliko opravit. Saj bi kar odgriznil steklenico, če bi imel boljše zobe. Ne gre, pa ne gre, Kaj je za storiti, John?"
"Viš jo no nerodo," se hu-duje John, "kaj se pa mar-traš? Kar notri potisni zamašek, pa bo. Jejžeš, ali si pa pripraven."
Janez se pa ni hudoval radi nerodnosti Tonetove, ampak zato, ker je komaj čakal, da bo enega stisnil.
Ogledovali smo si niagar-ske slapove zvečer, ko se pri-žgo luči na obeh, na ameriških in kanadski strani. Vodne megle se pokažejo v tisočerih barvah, kot mavrice v pravljični deželi. Nad slapovi pa je letal zrakoplov, kot bi bil ves v biserih. Človek se kar ne more nagledati teh krasot in kdor jih je enkrat videl, jih nikdar več ne pozabi.
Ko smo ogledali vse zanimivosti, smo se napotili v naš ljubi Cleveland, kamor smo srečno dospeli, veseli in zdravi in z lepimi spomini v srcih,
To je moj prvi dopis, g. urednik. Če se vam zdi zanič, pa ga vrzite v koš. Ne bom nič jezna, samo malo pokadilo se mi bo, toda naročnica lista ostanem še vedno tudi za naprej, kot sem zadnjih petnajst let. Posebno sedaj se mi dopade, ko je dnevnik. Komaj čakam vsak dan, da ga dobim.
Želim vam mnogo uspeha in pozdravljam vse prijatelje in znance.
Mrs. M. Mahne
Cleveland, O. — Prebirajoč dnevnik Ameriško Domovino, kakor tudi druge liste, kot: Amerikanski Slovenec in Glasilo KSKJ, moram z veseljem priznati, da so vsi trije listi jako priljubljeni med občinstvom, ker je v listih vse tako mojstrsko uvrščeno, da človek tak list res z veseljem prime v roke.
Ameriška Domovina ima na prvi strani vse poglavitne novice iz našega Clevelanda in okolice, kakor tudi novice iz celega sveta. Na drugi
strani lepe in podučne dopise, članke in drugo zanimivo berilo o naših slovenskih trgovinah. Slovenski trgovci so jako napredovali in si jako prizadevajo, da ustrežejo svojim rojakom v blagu in ceni. Zato je potrebno, da vsak podpira domačo trgovino, ker kolikor bolj še bomo zavedali, da bomo kupovali pri domačih trgovcih, toliko močnejši bo narod v vseh ozirih. Toliko preje si bomo zgradili lastne hiše, več šol in lepše cerkve. Naši denarni zavodi bodo postali imočnejši in dvignil se bo ugled naroda.
V Ameriški Domovini vidimo tudi vedno lepe slike, "Cartoons" na prvi strani, ki vsak posebej pove svojo zgodbo. List ima vedno kako zanimivo povest, katero vsak i zanimanjem čita. Celo oglasi so tako lepo razvrščeni, da noben ne uide očesu bralca. Vsak teden je pa ena cela stran v angleščini, tako lepo in v zbranih stavkih spisano, da dela to čast uredniku, ki urejuje angleško stran. Celo naši starejši ljudje radi prebirajo angleško čtivo. Tako se bodo starejši privadili angleščini, mlajši bodo pa tudi brali in se privadili slovenščini. Za vse nas je potrebno, da znamo oba jezika.
Posebno pa se moramo sedaj zanimati za trgovsko raz stavo, ki se bo vršila v S. N Domu. Ta razstava bo velik napredek za ves narod, posebno pa bo ta razstava pomenila velik napredek za na še slovenske trgovce.
Zavedati se moramo, da so naši vrli trgovci s svojim neumornim delom in eneržijo pripravili našo slovensko trgovino do tega viška.
Kdor kupuje pri slovenskih trgovcih, ta še ni bil varan \ blagu in ceni, zato jih moramo vedno in povsod podpirati. Saj imajo tudi oni srce za svoj narod in takoj priskočijo na pomoč, kadar se jih pokliče. Bog živi naše slovenske trgovce, kolikor bolje bo za nje, toliko bolje bo za nas.
Naš narod je tudi lahko ponosen na lepo število naših mladih fantov in deklet, ki so s svojo pridnostjo dovršili visoke šole in se posvetili raznim poklicom. Ti so ponos vsemu našemu narodu Le dva poklica sta, katerima se naši fantje in dekleta premalo posvečujejo, to je duhovniški in učiteljski poklic Drugi narodi imajo po šesl do osem novomašnikov vsako leto in to v župnijah, ki sc veliko manjše kot naše. Toliko tisoč slovenskih mlade ničev pohaja katoliške šole pa se jih tako bore malo posveti duhovskernu stanu. In vendar je ta stan tako lep Kdo pa ima lepši priliko storiti več dobrega za narod, kol katoliški duhovnik?
In pa naša dekleta. Lep? kot vrtnice, pa gredo večinoma v tovarne. Koliko bi se jih lahko posvetilo učiteljskemu stanu. Po naših šo lah bi lahko imeli same slovenske učiteljice, ki bi navduševale naše malčke za mili slovenski narod. Ali bi ne bilo to lepo?
Zato pa starši: pošiljajte svoje otroke, ako le mogoče, v višje šole, da bodo enkrat vam in narodu v ponos, da bodo oni potem nadaljevali tam kjer bomo mi nehali, da slovenski jezik ne bo izumrl med drugimi narodi.
Naročnik vseh listov.
nih potovanjih naših rojakov, zato hočem pa tudi jaz povedati, kako smo se oni dan imeli, ko smo napravili zlet v Providence Heights.
Govoril sem z našim Rev Gnidovcem, če bi, bilo mogoče enkrat imeti sv. mašo na prostem.
"Zakaj pa ne," je odgovoril Father Gnidovec. "Na Labor Day je praznik, pa se lahko po peljemo v Providence Height.« in tam bomo imeli sv. mašo na prostem. Kar k Mr. Walterju v Randall, O., stopite, da nan? bo preskrbel kakšna motovila da se popeljemo."
Mr. Walter je zavihal rokave in kaj hitro je imel pripravi je nih busov in avtomobilov, na katere smo se Newburčanje na ložili in se odpeljali na Prov idence Heights.
Na prijaznem hribčku ne Providence Heights se nas je zbralo precejšne število, kjer je imel sveto opravilo Father Gni dovec. Kako to človeka prevzame ! Vse naokrog v zelenju, iz bližnjih dreves pa so drobili ptički slavo božjo. Spomnil sen se na rodno domovino, na pri jazne, zelene holmce, na katerih se blišče bele cerkvice. Zdelo se mi je, da se nahajam v sta ri domovini, porosilo se mi jo oko . . .
Tem potom se zahvalim vsem, ki so udeležili tega zleta posebno pa se zahvalim Rev Gnidovcu za njih trud, Mr. Anton Walterju, ker je preskrbe) za vožnjo, in našemu mlademu organistu Mr. Anthony Roz manu za lepo cerkveno petje
Po sv. maši smo se pa napil; sveže vode, pa ne mislite, g. urednik, da na tešče. Mi mošk' se držimo starih principov, da na tešče stisnemo nekaj druge ga kot vodo.
Potem smo se pa Newburča-nje razkropili na vse vetrove: v Genevo, v Noble, Randall in Bog ve kam še vse.
Jaz sem se podal proti Ran dallu, kjer sem obiskal nekaj svojih starih znancev in prija teljev, ter sem prišel domov ob času, ko se noč spremeni v dan
Menda so se najbolj fino imeli ta dan pri Gramčevih Geneva, O., kjer je naš purgar, Mr. Smrekar, obhajal 20-letni-co svoje poroke, pa ne sam, tudi njegova boljša polovica, Mrs Smrekar, je bila zraven in več ožjih prijateljev. Jaz sem jima od daleč čestital k tej slavnosti in želel, da bi bila vsaj prej kot čez pet let 25-letnica, že veste zakaj.
Druzega za enkrat nimam ničesar poročati. O napredku Newburčanov itak ne bom pisal, ker vsi poznate Newburca-ne, da napredujejo na vseh koncih in krajih. .
Ameriški Domovini pa želim mnogo novih naročnikov in pozdravljam vse čitatelje.
Josip Jerič.
Newburg, O. — Ne morem si kaj, da ne bi čestital dnevniku Ameriška Domovina na lepem napredku, ki ga izkazuje zadnja leta. List je splošno priljubljen in ga vsi radi prebiramo.
Vedno čitam kak dopis o raz
stavlja noge pod stope!
Od tega dne ni več z menoj plesala in je svojo zgodbo naj brže tudi drugim povedala, kei od tistega časa ni hotela nobe na dekle z menoj plesati in tako se je zgodilo, da se nisem nikdar navadil plesati.
Ampak vsaka slaba stran ima tudi svojo dobro. Ni dolgo tega, ko sem bral v Ameriški Domovini oglas od nekega dru štva, da bodo dali na njih vese lici nagrado onemu paru, ki bo najslabše plesal. Aha, si mislim, po to-le nagradico bom pa jaz šel. Oblečem se precej šport, v tisti ta črni gvant, ki mi ga je Janez Gornik po meri mojih nog napravil. Tukaj moram pripomniti, da ni prav lahko krojaču napraviti hlače po mojih nogah. Noge gredo namreč v kolenu nekaj na znotraj, zato mora krojač hlače take ukrojiti pri zunanji porti, da je notranja in zunanja stran ravna, da se tako pokažejo noge čisto ravne. Če bi mi jih na pravil natančno ob nogah, bi lepa figura hodila po St. Clair-ju. In Janez mi jih je napravil prav, kakor sem želel.
Na veselici je bilo zbranega že dosti občinstva, ko jo tja pri maham. Ogledal sem si nekoliko naokrog, kje bi dobil to-varšico, ki bi hotela tvegati svoje življenje, predvsem pa svoje noge z menoj pri plesu, Ugledam prijateljico Nežiko ki je močne postave, in ki bi si ne storila mnogo iz tega, če j; malo pomandram noge. Pa stopim k . njej in jo kavalirsko vprašam, če bi hotela z menoj v ples, da dobiva nagrado za one. ki najslabše plešejo. Nežika je rekla, da gre, torej je bilo treba počakati samo še na začetek cirkusa.
Naznanijo, da se začne ple^ za nagrado. Zavrtiva se z Nežiko po dvorani, da je vse -s kraj letelo. Bilo je še več dru gih parov, ki so se silili za tisto nagrado, toda kmalu so uvideli da nimajo nobenega čenča pri nama. Kmalu sva se vrtela sama po dvorani. Vse je naju gledalo. Ko je bila viža kon čana, je vse ploskalo in ni bilo nobenega dvoma, da gre nama prva nagrada za najslabši ples. in tako sva dobila za nagrado en jard in pol dolgo klobaso.
To mi je bilo v veliko zado ščenje, ker ne znam plesati in se te umetnosti tudi nikoli navadil ne bom, ker si upam dobiti še kdaj kako nagrado z mojim plesom.
-o-
PRIMORSKE VESTI.
Če verjamete,
al' pa ne...
i
+._„_.---------------------------+
(Nadaljevanje)
Pa ne vem, kako da je mogla biti Rezika tako nerodna, da je ravno v tem trenutku, ko sem jiiz nogo pripravljal za imeniten poterplaj po tleh, podstavila svojo riožico pod moje stope in tako se je zgodilo, kakor se je zgoditi moralo, da je moja težka noga priletela na njen čeveljček. Rekla ni nič druzega kot: joj! potem me je pa pustila sredi izbe in se opotekla na bližnjo klop.
Gledal sem Reziko, ne vecioč, kaj bi napravil. Tako kislega ksihta, kakor ga je delala Rezi' ka v tem trenotku, nisem videl še svoje žive dni. Pomagati pa se ni dalo nič, kar je blo, je blo. Zameril sem se Rezilu za vse svoje žive dni. Ljudje pa so mi pozneje pripovedovali, da ima Rezika na nogi vse črne nohte in da par mesecev ne bo mogla stopiti na prste. Kaj pa pod
Navzoč je bil tisto nedeljo v Črničah tudi laški odvetnik Luzatto iz Gorice, ki zna dobro slovenski. Pričal je tudi on ter jih kasneje zagovarjal pri sodnih razpravah, da so peli samo ljubavne pesmi. Vršile so se kake tri sodne razprave, tisočaka so zavrgli, obtoženci za obrambo a nič ni pomagalo. Te dni, so ka-rabinjerji polovili štiri izmed njih ter jih zaprli, da odsedijo en mesec zapora radi prepevanja slovenskih pesmi. Zaprti so: Vinko Spacapan, Miro Brankovič, Miha Draš-čik in Josip Remec.
Herpelje. Kot skoraj v vsaki vasi, tako imajo tudi v Herpeljah laške oblasti par plačanih konfidentov. Predvsem se poslužujejo karabi-njerji bratov Benčič, ki sta zaposlena kot pismonoša. Sedaj se je vrnil iz Jugoslavije še tretji brat, bivši fašist, ki tudi podpira svoja brata v njunem ogabnem ovaduškem poslu. Gostilničar Baša pa s svoje strani nosi na uho vse vesti iz vasi svoji ničvredni klijenteli, ki obstoja povečini, iz malovrednih južno-itali-janskih elementov. Seveda niso samo navedeni konfiden-ti v naši vasi. So še drugi, Vsi pošteni in zavedni Her-peljci se jih izogibajo. Navedli smo le te, da ne pozabi nihče nanje, ko bo prišel dan obračuna. Mi smo nanj pripravljeni in takrat! . . . Najbolj na piki imajo laške oblasti F. Race-ta. Sin njegov je moral radi neprestanih šikan zbežati v Jugoslavijo, hči je sledila možu Grgiču, ki je bil eno leto zaprt radi petja v Škocijanu. Race sam je sedaj pod policijskim nadzorstvom. Po 8. uri zvečer ne sme od doma in .zjutraj ne sme pred 7. uri iz hiše.
Primorski grobovi. V Trnovem pri Bistrici sta umrla kancelist Pavel Jobbi ter gospa Vida Tomšič. V Razdrtem je po dolgem bolehanjr umrl bivši župan Filip Kavčič. V Idriji sta zopet dva rudarja šla za vedno pod zemljo in sicer 70 letni vpo-kojeni rudar Anton Šulgaj in 48 letni Anton Bratuš. V Gpveku na Razpotju je umrl 70 letni Josip Lapajne. V 87 letu starosti je pobrala smrt Franca Hrobata iz Do-bravelj. Ravnotako je smrt pobrala 93 letno Kavičevo (Tomajčevo) iz Tolmina. Še v nežni mladosti je umrla v Gorjanskem na Krasu 16 letna Olga Dugulinova. V Trstu sta izgubila svojo mater, 70 letno Frančiško Gabrov-šek duhovnika Andrej in Franc Gabrovšek. Na cesti iz Pazina v Grdoselo je plaz zemlje zasul delavca Ivana Mališa iz sela Brajkoviči. V Gorici so pokopali 82 let starega očeta preč. g. Ivana Reščiča.
Radi slovenske pesmi v zapor. Pred približno dvema letoma je par deklet in fantov iz Šempasa in Ozeljana prepevalo v gostilni Slamič v Črničah. Vladal pa je takrat v Črničah hud karabinjerski brigadir. Radi prepevanja jih je ovadil sodniji, češ, da so prepevali prevratne pesmi.
ZA ORODJE
Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, za vse to se gotovo vedno obrnite na
Zavasky
6011-6013 St. Clair Ave.
kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah	(m)

Mihaljevich Bros.
STEAMSHIP AGENCY
6201 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio,
obvešča slovensko publiko, da bo imela razstavni prostor ali pavilijon na trgovski razstavi v
Slovenskem Narodnem / Domu.
Oglejte si bogato potniško literaturo. Nasveti in informacije na razpolago.
V

—r^
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
GRDINA'S SHOPPE
Popolna xalnga oblek in vse opreme za nevest« ia družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženaki klobuki.
Triovlu uprta vsako >re4« pop. ■kosi celo loto.
6111 ST.
Telefone:
ga
CLAIR AVE.
Randolph 8030.
(M. Thu. S.)
J
itltZ
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 9th, 1929
1929
SEP. 1929
HL
m 16
23
30
23 2
Tu
V/e
Th
5
1 19
26
□
Fr Sa
®
13 20 27]

KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
14.	— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ., vinska trgatev v Knausovi dvorani.
14—Ellies Bros., veselica in Ples v spodnji dvorani S. N. D.
15.	— Društvo Warrensville 31 SDZ., zlet na Goriškove farme.
21. in 22. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave.	»
21.	— Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
22—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ razvitje in blagoslovitev nove društvene zastave. Zvečer pa banket v spod. šolskih prostorih cerkve sv. Kristine na Bliss Rd.
22.	_ Dr. sv, Cecilije št. 37 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
22. — Friendship Grove št. 125 W. C., vinska trgatev in Ples, v S. D. Domu.
25. — St. Clair Merchants' Association, razstava slovenskih trgovcev v obeh dvoranah S- N. D., in se nadaljuje do 3. oktobra.
28.	— Dr. Eucid Circle, piknik v Slov. dr. domu na Re-cher Ave.
29.	— Liga Ohijskih Društev KSKJ., slike 35-letnice KSKJ. 'n Vseslovenskega katoliškega shoda, ter plesna veselica, v Grdinovi dvorani.
29--Slovenska Ženska Zve-
plesna prireditev, v S. D. froniu.
OKTOBER
5—Dr.	Napredek JSKJ izlet v Slov dr. domu na RechOr Ave.
5.	— Dr. Jugoslav Camp št. 293 W. O. W., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
6.	— Društvo Kraljica Miru §t. 24 SDZ., banket v S. N. Do-^u na E. 80th St.
6—Dr.	sv. Helene št. 193 KSKJ plesna veselica v Slovenskem domu na Holmes Ave,
6. — Dram. zbor Abraševič, Predstava v avditoriju S. N. D.
6. — Modern Crusaders št. 45 SDZ., vinska trgatev in ples, v S. D. Domu.
10. — Terpsichoreans, klub
slovenskih deklet, ima plesno veselico v Grdinovi dvorani.
12. __ Dekliška Marijina dl'užba, ples v Grdinovi dvorani.
12. __ Dr. Zavedni Sosedje,
&Npj. vinska .troratev v Slov. dr. D
SDZ. veselico v Slov. dr. Domu na Recher Ave.
31. — Dram. dr. Ivan Cankar, Hallowe'en ples v spodnji dvorani S. N. D.
NOVEMBER
2.	— Dr. Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
3.	— Gospojinski klub, ples in igra v Grdinovi dvorani.
3. — Dram. dr. Triglav, predstava v avditoriju S. N. D.
3. — Slovenski Sokol v Col-linwoodu, popoldne in zvečer, v S. D. Domu.
9.	— Dr. Danica št. 11 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
10.	—' Nemško pevsko društvo Blau Donau, koncert in ples v S. N. D.
10. — Washington št. 32 ZSZ., razvitje zastave, popoldne in zvečer, v S. D. Domu.
16.	— Dr. Ložka Dolina, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
17.	— Dr. Cvet SPSP., koncert v S. D. Dvorani, E. 109th St. in Prince Ave.
17. — Dr. Spartans št. 198 SSPZ., predstava v avditoriju S. N. D.
17. — Collinwood Hive št. 283 L. O. T. M., v S. D. Domu.
23.	— Dr. Carniola Tent št. 1288 T. M., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
24.	— Slov. kat. izob. dr. Orel, predstava v avditoriju S. N. D.
24. — Petnajstletnica, kon cert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Dpmu na 80th St.
j 24. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu.
27.	— Dr. Comrades št. 566 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
28.	— Slov. pev. zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. D.
30. — A. J. Kali, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D
DECEMBER
Razstava trgovcev v SND
Pošilja ljudi v domovino — brez vspeha.
Pred par leti sem govoril z Mr. Bobek-om na St. Clair Ave., o njegovem važnem poslu, ki ga ima dnevno z našimi ljudmi. Pripovedoval mi je različne stvari. Jaz ga imam rad, saj mož ve veliko povedati. Med pogovorom sva prišla do tega, da je vsako delo upravljati hvaležna stvar, če se isto še enkrat ne povrne. Pomislite, kako hudo je človeku, če inšpektor prinese delo nazaj. Koliko ljudi je radi tega že pustilo delo. Koliko zamere se napravi vsak dan. Tako mi je Mr. Bobek povedal, da je hvaležno delo pošiljati denar v stari kraj, ker isti se nikoli več ne vrne. Človek ga pošlje enkrat, pa je delo končano. Tako prideva do tega, da ni prav, če ljudje hodijo nazaj v Ameriko, če se jih enkrat pošlje v domovino. What is the use? Takega dela se nikoli ne zmanjka. Čemu ljudi pošiljati v stari kraj, če pridejo nazaj ? Takega dela nam ne zmanjka. In pritrdil mi je moj prijatelj, da imam prav: Saj se ne izplača pošiljati jih v Jugoslavijo, če pridejo nazaj.
Na St. Clair ju imamo tri take trgovine. Vidi se, da smo troimenski narod. V vseh jezikih se lahko pogovorite — od Balkana do Triglava. Tudi .v dalmatinskem narečju jecljate, pa vas bodo zastopili. Mislim, da je dalmatinsko narečje ostanek iz rimske dobe. Tisti, ki niso mogli nazaj v Italijo, so pričeli od strahu govoriti — mladinsko ali dalmatinsko narečje.
Potomec teh slavnih in zaostalih Rimljanov je tudi Mr. J. B. Mihaljevič, ki ima s svojim bratom Marijanom pisarno v Modicevi hiši, poleg trgovca Mr. Frank Bela j a. Zgodovino ali življenjepis Marijana
vinska trgatev °ntiu na Recher Ave. 12; — Dr. Lipa št. 129 SNPJ., Vesehca in pies v spodnji dvojni S. N. D. '
*2- — Dr. Spartans št. 198 Ples v avditoriju S. N. D. 13. — Dram. dr. Ivan Can-*<ar> predstava v avditoriju s- N. D.
13. — Dramatično društvo Anton Verovšek, igra in po igri ^es, v S. D. Domu.
19.	— Dr. George Washington Št. 180 JSKJ., veselica in Ples v spodnji dvorani S. N. D.
20.	— Miss Brajak, koncert ples v avditoriju S. N. D.
20. — Pevsko društvo Ja dran, koncert po koncertu ples, v S- D. Domu.
^ 26. — Dr. Comrades št. 566 kNpj., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
26.	— Skupna društva SSPZ., l3lesna prireditev, v S. D. Domu.
27.	.— Društvo sv. Pavla št. H. K. Z. priredi igro in ples
v Grdinovi dvorani.
— Slovenska Narodna Čitalnica, koncert v avditoriju s- N. D.
0 27. — Hrvatska Sloboda št. 35 NIIZ., plesna prireditev, v E>. Domu.
28.	— Slovenski dom št. C,
1.—Croatian Pioneers, predstava v avditoriju S. N. D.
1. — Združeni Bratje št. 26 SSPZ., plesna prireditev, v S. D. Domu.
7.	— Dr. Lunder Adamič št. 20 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
8.	— Dram. dr. Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. D.
8. — Dramatično društvo Anton Verovšek, igra, po igri ples, v S. D. Domu.
14.	— Dr. Naprej št. 5 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
15.	— Klub Zora, igra in ples v Grdinovi dvorani.
15. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ., predstava v avditoriju S. N. D.
15. — V Boj št. 53 SNPJ., plesna prireditev, v S. D. Domu.
25. — Slov. kat. izob. dr. Orel, Božična predstava v avditoriju S. N. D.
28.	— Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
29.	— Društvo Danica 34 SDZ., velika plesna veselica v S. D. Dvorani na Prince Ave.
29. — Dram. zbor Abraševič, predstava v avditoriju S. N. D.
31. — Klub društev S. N. D., novoletna veselica v obeh dvoranah S. N. D.
31. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu.
BRAZIS BROS.
FINE OBLEKE IN VRHNJE
SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave.
(M. Thu. S.)
menda nečete slišati, ker to je pač še skrivnost dekliške tajno sti. Ljudje, ki hočejo kupiti vozne listke, se zanimajo bolj za Mr. J. B. Mihaljeviča.
Rojen je bil 18. marca 1892. v selu ali vasi Tučepi blizu Ma-karske pod grebenom Gordoga Biokova, na nabrežju modrega Jadrana. Njegova mati je bila sestrična dalmatinskega narodnega borca Don Mi je Pavlinovi ča, kateri je prvi govoril v hrvatskem jeziku v dalmatinskem Saboru. Umevno je, da je to tudi vplivalo na mladega Josipa Mihaljeviča, da se je priče v njem razvijati duh po svobodi svojega naroda, ki je trpe pod italijanskim nasilstvom Ko je Josip dorastel, pričel se je udejstvovati na političnem in narodnem obzorju. V svojem rodnem kraju je bil orga nizator Pucke Prosvete.
Za časa balkanske vojske j* brez potnega lista ubežal v Italijo in odtod v Ameriko. Prišel je v mesto Wikeson, Washington, kjer je organiziral hrvatskega Sokola, ki je za časa svetovne vojne naredil veliko delo za ujedinjenje Jugoslavije. Mr. Mihaljevič, videč, da potrebuje znanje angleškega jezika, se je preselil v mesto Tacomo, kjer pohaja v šolo. Mr. W. Q. Osburne je videl v njem veliko dobre volje in nadarjenosti, povabi ga, da hodi na njegov dom, kjer ga uči angleščine. Med tem pride v Ameriko Milan Marjanovič z namenom, da organizira jugoslovanski živelj proti Avstriji. Josip pusti šolo ter se pridruži jugoslovanski akciji. Postane organizator Jugoslov. odbora v Londonu in Jugoslovanskega Narodnega Vi ječa v Washingtonu, D. C., kamor je bil podrejen Hrvatski savez, Srbska narodna obrana in Slovenska zveza. V tem času organiziranja je Mr. Mihaljevič prepotoval vso Ameriko od Atlantika do Pacifika. Povsod, kamor je prišel, je bil vspešen. Ako drugi govorniki niso mogli organizirati, prišel je on. Ni
bilo čudno, da so ga klicali finančni minister teh odborov. Morebiti je 75 odstotkov vsega denarja prišlo v blagajno preko njegovega organiziranja.
Na dan 5. decembra 1918 je prišel v Cleveland. Tu se je spoznal z gospodično Pavlo Zormanovo, s katero se je poročil 7. januarja 1919. Po že-nitvi je dobil od brata Marijana brzojavko:
Dva sjajna svetla štase, U jedan pram sjat Kada si desnice daše Slovenka i Hrvat. Dne 28. aprila istega leta je ail Josip nastavljen od Lake Shore banke kot poslovodja tu-jezemskega oddelka. Tam je ostal polnih 8 let ter med tem časom dosti pomagal našim ljudem, da so dobili potrebna posojila in denar. Tam je dobil dosti dragocene skušnje, ki jo rabi danes.
Na dan 1. aprila 1927 pusti delo na banki ter napravi svojo astno pisarno s svojim bratom, pod imenom Mihaljevič Bros. Steamship Co., na 6201 St. Clair Ave.
Mr. J. B. Mihaljevič je poznan nam Slovencem jako do-aro. Malo naših narodnih prireditev je minilo brez njega. Kadarkoli je imela Slovenska narodna čitalnica, naš Sokol, pevska društva ali naš Slovenski narodni dom to ali ono slav-nost ali prireditev, gotovo vidite Mihaljeviča med nami. Z nekim tihim navdušenjem in veseljem se druži z nami, in mi kot taki nikoli ne pogreša mo zabave, kadar je eden Mi-haljevičev navzoč. Posebnost pri njima je, da povdarjata narodno zavest, ki more roditi kulturo in napredek.
Ko se odpre na dan 25. septembra razstava slovenskih trgovcev v Slovenskem narodnem domu, takrat najdete tudi ta dva brata med slovenskimi trgovci. Dobila sta dosti potniške literature, tako da vam lahko ustrežeta z vsakovrstnimi •navodili in voznimi listki — preko sveta in okoli sveta, če ne bo za vas dosti samo domovina — Jugoslavija.
Torej, tudi tam se ustavite -o-
radi česar se vrši sedaj sod-nja obravnava proti štrajkar-em.
-o-
* V četrtek je v New Yor-cu kazal toplomer 97 stopinj oplote.
Lindbergh in soproga sta dospela iz Clevelanda v Nev> York.
University Heights.
V	vasi University Heights kandidira za mirovnega sod nika E. A. Kordik, in za vaškega maršala pa George Za-kel. V vasi Warrensville Heights kandidira za vaško blagajnico Ana Cesnik.
Policijski prosekutor.
V	kratkem bodo izpraznje ni štirje uradi pomožnih po licijskih prosekutorjev Clevelandu. Na vsak način bo treba gledati, da pride vsa na eno mesto en slovenski odvetnik. To mesto je bilo Slovencem obljubljeno že pred enim letom. Upamo, da bomo v kratkem lahko poročali, da je dobil Slovenec urad policijskega prosekutorja.
Gledališki delavci.
Štrajk gledaliških delavcev v Clevelandu je bil te dni preprečen, ko so lastniki gle dališč dovolili delavcem $5.00 več plače na teden.
-o—-
Silen boj za oproščenje revnih tekstilnih štrajkarjev
Charlotte, N. C., 6. sept. Policist Tom Gilbert je danes prvi pričal v procesu, ki je naperjen proti štrajkarjem iz mesta Gastonia. Policist Gilbert je bil dne , 7. junija od štrajkarjev precej nevarno ranjen, ko je policija omenjenega dne vprizorila napad na taborišče štrajkarjev. Pripovedoval je, kako so policisti streljali na štrajkarje. Gilbert sam je izjavil, da je streljal toliko časa, dokler mu niso štrajkarji izstreliil revolverja iz roke. Vendar je povedal, da je streljal na povelje policijskega načelnika, ki je bil v spopadu s štrajkarji ubit, in
MALI OGLASI
Priporočilo!
Kadar ste namenjeni kupiti najnovejše in najboljše vrste Radio, stopite v trgovino našega rojaka Frank černe in si oglejte najnovejše izdelke kakor: Majestic, Sonora, Bosch, Atwater Kent, Columbia, !3runswich, Acme in Edison Radio, kakor tudi Radio z gramofonom. Pri njemu dobite iste po ravno isti ceni kakor v največji trgovini v mestu in z aoljšo postrežbo, na lahka mesečna odplačila. Naj velja naš stari pregovor "Svoji k Svojim." Kupujte pri domačih SLOVENSKIH Trgovcih, ker tudi oni radi žrtvujejo za narodne namene.
Ako vam ni mogoče priti o-sebno v trgovino, pokličite po elefonu HEnderson 0465, in Mr. černe bo prišel sam osebno do vas ali pa njegov zastopnik Mr. Ludvik Medveshek, ter se osebno po domače pogovorite. Pripelje vam tudi na dom na poskušnjo brez vsake obveznosti.
Frank černe je že nad 20 let v trgovini, katera se nahaja na 6033 St. Clair Ave., kjer boste vedno pošteno postreženi.
Pri Frank černetu dobite tudi listke za avtomobil, kateri bo izžreban na trgovski razstavi. Dobite jih brezplačno, ako kupite blaga v vrednosti za $1 ali več. Poslužite se te ugodne prilike, ter pridite v trgovino.
(Sat.-Mo.-Wed.)
Dvoje stanovanj
se da v najem, eno ima 5 sob, kopališče, drugo 4 sobe in kopališče. 6709 St. Clair Ave.
(125)
Soba
se odda v najem za 1 fanta. 6721 Bonna Ave. Samo $2.50 na teden.	(122)
Soba
se da v najem za enega fanta. 1017 E. 72nd St.	(122)
Dvoje stanovanj
se da v najem, eno ima 3 sobe, drugo 5, in garaža. 6735 St. Clair Ave. Pozve se na 1403 E. 55th St.	(122)
Naznanilo
Vsem članicam Slovenske ženske Zveze št. 25 naznanjam, da bo danes 9. sept. zvečer ob 7:30 seja v stari šoli sv. Vida za vse, ker bo nekaj izvanrednega.
Naznanjam tudi, da sem dobila iz glavnega urada izkaznice za vsako članico. Izkaznice stanejo 25c. Vsaka naj se zgla-si na seji ali pa na mojem domu.
Sestrski pozdrav,
Miss Mary Brodnik, taj.
6727 Edna Ave.
SLOV. KAT. PEV. DR. LIRA
Uradniki in uradnice Slov. Kat. Pev. društva Lira za leto 1929 so: Predsednik John Breščak, 1196 Norwood Rd; podpredsednik in pevovod-ja Peter Srnovršnik, 6127 St. Clair Ave.; tajnica Mary Oblak, 6410 Vari-an.; blagajničarka Mary Sterk, 1147 E. 74th St.; kolektor John Sterle, 6711 Edna Ave.	(au6-20 se-9-23)
Pozor!
Ker vem, da vas je dosti, ki potrebujete ostre žage za drva in za hlode žagati, se vam priporočam, da vam jih nabrusim. Delo garantirano in prav nizke cene. Prinesite jih na 1271 E. 17i5rd St. Collinwood. (122)
Proda se
stiskalnica za dva tona, in zraven tudi sesalka, in sploh vsa priprava, ki se rabi pri moštu. Pozve se pri R. Božeglav, 1125 E. 60th St.	(122)
Lot naprodaj
Lot je vreden $1000.00, proda se za samo $600.00. Vprašajte na 13767 Sprecher Ave. West Park.	(123)
Po nizki ceni
se proda lot, na tlakovani cesti. Zadostuje polovica vplačila. 19714 Mohican Ave. Nottingham.	(123)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiHiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiK
MICHAEL S. CERREZIN
HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK
1002-04-06 New Engineers National Bank Bldg. Tel. Main 3015
J. S. WIDGOY
SLOVENSKI FOTOGRAF
• Se priporoča vsem Slovencem za izdelovanje krasnih poročnih, družinskih in posameznih slik po zmernih cenah. Odprto tudi ob nedeljah.
485 E. 152nd ST., COLLINWOOD
Jesen je tukaj - Zima se bliža.
* ■
In naša zaloga vsakovrstnega zimskega blaga je sedaj večja in popolnejša kakor kedaj poprej.
Fine zimske suknje za žene in dekleta vse številke dobite sedaj pri nas po:	J
$15.50, $19.95, $25.00, $35,00, $45.00, $55.00, $59.50 in do $100.00 ali več
Nanjnovejše mode obleke za žene in dekleta, št. 15 do 50, dobite pri nas po:
$5.50, $8.75, $9.95, $15.00 in $17.50
Fine in jako okusno izdelane klobuke za žene, dekleta in deklice dobite sedaj pri nas po:
$1.25, $1.50, $1.95, $2.50, $2.95, $3.95, $4.95 in naprej
Jako lepe volnene svilene in pralne obleke za deklice, številke 2 do 14, dobite sedaj pri nas po:
85c, $1.25, $1.50, $1.95, $2.95, $3.50, $4.50, $5.50, $7.50 in do $10.00
Fine trpežne in tople zimske suknjiče za deklice, številke, 3 do 16, dobite pri nas
od $3.75 in do $22.50
Čisto volnene moške, ženske in otročjo jopiče (Sweaters) dobite pri nas
od $1.95 do $8.50
Vsakovrstne fine in trpežne nogavice za i žene, dekleta in deklice pri nas
od 25c in do $1.95
Nadalje imamo v zalogi vsakovrstno spodnjo obleko, rokavice, dežnike, dežne plašče (Raincoats), itd.
Vse blago, katero imamo v zalogi, je natančno in previdno izbrano za vas, ter vas zagotavljam, da se lahko zanesete, da je najboljše vrste in to vedno po najnižjih cenah.
Vas vljudno vabim, da pridete in si ogledate kaj imamo in primerjajte cene z drugimi, če kaj kupite aH ne.	Za obilen obisk se vam priporočam
BENNO B. LEUSTIG
6424 St. Clair Ave.
NASPROTI SLOV. NAR. DOMA
I
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 9th, 1929
20 LET POZNEJE
Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.)
Prijatelja sta se dogovorila, da se sestaneta naslednjega dne ob desetih zjutraj; kajti dasi je bilo že pozno v noč, ko sta dospela do hotelskih vrat, je vendar Arami? trdil, da mora narediti še nekaj važnih obiskov, in Athos se je vrnil sam domov.
Točno ob desetih naslednjega dne sta bila zopet skupaj. Athos je bil zapustil stanovanje že ob šestih zjutraj.
—	No, ali ste kaj izvedeli? vpraša Athos.
—	Nič: d'Artagnana niso nikjer videli, in Porthosa ni še. In vi?
—	Nič.
—	Vraga! pravi Aramis.
—	Res, pritrdi Athos, ta zamuda ni naravna: krenila sta po bolj ravni poti in bi bila torej morala priti pred na ma sem.
—	Če pomisliva poleg tega: da poznava d'Artagnana, ka ko hiter je pri vsakem podjetju in da gotovo ni izgubil niti ure, vedoč, da ga pričakujeva. , . .
—	Pričakoval je, kakor se spominjajte, da bo osmega tu.
—	In danes imamo devetega. Nocoj poteče obrok.
—	Kaj nameravate storiti, vpraša Athos, če ne dobiva nocoj nikakih poročil?
—	Vraga! Iskati ju morava!
—	Prav, pritrdi Athos.
—	A Raoul? vpraša Aramis.
Grofu se čelo malo stemni.
—	Raoul me zelo skrbi, pravi Athos; včeraj je dobil poročilo od princa Conde-ja, Šel za njim v Saint-Cloud ter se ni še vrnil.
—	Ali niste videli gospe Chevreuse?
—	Ni je bilo doma. In vi, Aramis, ste hoteli iti h gospe Longueville, ne?
—	Da, bil sem zares tam.
—	In?
—	Tudi nje ni bilo doma, a pustila je vsaj naslov svojega novega stanovanja.
—	Kje pa je bila?
—	Uganite, in dam vam tiosočak.
—	Kako hočete, da nai uganem, kje je o polnoči, — zakaj mislim, da ste šli k njej, ko ste me sinoči ostavili — kako, pravim, hočete, da bi uganil, kje je o polnoči najlepša in najdelavnejša fron derka?
—	V mestni hiši, prijatelj!
—	Kaj! V mestni hiši! Torej je imenovana tržnim nadzornikom?
—	Ne, ampak proglasila se je za začasno kraljico v Parizu, in ker se ni upala v prvem hipu nastaniti v kraljevi palači ali v Tuilerie-jah, se je nastanila v mestni hiši, kjer v kratkem podari našemu ljubemu vojvodi dediča ali dedinjo.
—	Niste mi bili ničesar povedali o tej okoliščini Aramis, pravi Athos.
—	Ba! saj res! Torej sem pozabil, oprostite.
—	Kaj pa naj počneva sedaj do zvečer? vpraša Athos; zdi se mi, da nimava nikake-ga opravila.
—	Pozabili ste, prijatelj, da imava čisto določen opravek.
—	Kje pa?
—	Pri Charentonu, vraga! Nadejam se, da najdem tu nekega gospoda Chatillona, če bo držal svojo obljubo; tega človeka že dolgo črtim.
—	Zakaj pa?
—	Zato ker je brat nekega Coligny-ja,
—	Ah, res, pozabil sem skoro . . . hlepel je po časti, da bi bil vaš tekmec. Za to predrznost je bil kruto kaznovan, prijatelj, in jaz mislim, da bi vam moralo biti to že dovolj, prav res.
—	Da, toda kaj hočete! to mi ni še dovolj. Jaz sem zamerljiv človek, to je edina točka, v kateri se držim cerkve. Zato pa, Athos, lahko razumete, da vam ni nikakor treba iti z menoj.
—	Bežite no, pravi Athos, vi se šalite!
—	Če me pa hočete spremljati, prijatelj, potem se ne smeva prav nič obotavljati. Boben je že pel, srečal sem topove, ki so odhajali, videl sem meščane, ki so se zbirali v bojne vrste na trgu pred mestno hišo; gotovo se gredo bojevat pred Charenton, kakor je povedal včeraj vojvoda Chatillon.
—	Misli sem, pravi Athos, da so posvetovanja pretekle noči kaj spremenila bojne načrte.
—	Da, brezdvomno, toda vkljub temu se bodo bili, če ne iz drugih vzrokov, pa vsaj zato, da prikrijejo ta posvetovanja.
—	Ubogi ljudje! pravi Athos; dali se bodo ubiti, zato da dobi Bouillon Sedan nazaj, da se podeli Beaufortu dedno admiralstvo in da postane koadjutor kardinal!
—	Bežitoe, bežite, dragi prijatelj, pravi Aramis; le priznajte, da ne bi bili tak filozof, ko se ne bi moral vaš Raoul udelžitoi vseh teh ho-matij.
—	Morda govorite resnico, Aramis.
—	No torej! pojdiva tja, k'jer se bodo bojevali; to je zanesljivo sredstvo, da najde-va d'Artagnana, Porthosa in morda celo Raoula.
—	Ah! vzdihne Athos.
—	Dragi prijatelj, pravi Aramis, sedaj, ko sva v Parizu, morate opustiti to navado ter ne smete v enomer vzdihovati, le ubogajte me. Na boj, zlodeja! na boj, Athos! Kaj niste več junak in ste postali menih, ali kaj! Glejte no, tu prihajajo lepi meščani mimo; to je čisto lepo, pri moji veri! In glejte, ta stotnik se drži skoro po vojaško!
—	Iz ulice Mouton prihajajo.
—	Z bobni na čelu, kakor resnični vojaki! Toda samo poglejte tega krepkega fanta, kako se ziblje, kako se zvija'
—	Hu! pravi Grimand.
—	Kaj pa? vpraša Athos.
—	Planchet, gospod.
—	Včeraj poročnik, pravi Aramis, danes stotnik, jutri brez dvoma polkovnik; v osmih dneh bo fant francoski maršal.
—	Vprašajva ga kakih pojasnil, pravi Athos.
In prijatelja se približata Planchetu, ki je bil bolj ponosen nego kdaj poprej, da ga vidita na tako visoki stopnji, in pojasnil je plemičema, da ima nalog, postaviti se na trgu Royale z dvesto možmi kot zadnja straža pariške armade ter se napotiti od tod proti Charentonu, ko bi bilo treba.
Ker sta šla Athos in Aramis v isto smer, sta spremljala Plancheta do njegovega mesta.
Planchet je še dovolj spretno razpostavil svoje ljudi na trgu Royale za dolgo vrsto meščanov, ki so stali po ulici in predmestju Saint-An-toine ter čakali na znamenje*
boja.
—	Današnji dan bo vroč, pravi Planchet z bojevitim glasom.
—	Da, gotovo, odvrne Aramis; toda od tu do sovražnika je pač daleč.
—	Gospod, razdalja se skrči, odvrne neki desetnik.
Aramis se pokloni; nato se obrne proti Athosu, rekoč:
—	Ne bi ravno rad ostal z vsemi temi ljudmi na trgu Royale; hočete li, da greva dalje? videla bova potem vse bolje.
—	In potem, Chatillon vas ne pride iskat na trg Royale, kaj ne? Pojdiva torej dalje, prijatelj.
—	Ali nimate tudi vi par besedic govoriti s Flamaren-som?
' — Prijatelj, odvrne Athos, sklenil sem trdno, da ne potegnem več meča, če ne bom ravno prisiljen k temu.
—	Od kdaj pa?
—	Odkar sem potegnil bodalo.
—	Ah, prav! še en spomin na Mordaunta! No, prijatelj, samo to vam še manjka, da bi se kesali, da ste tega usmrtili!
—	Pst! pravi Athos ter položi prst na usta z žalostnim smehljajem, ki je bil samo njemu lasten, ne govoriva več o Mordauntu, to bi nama prineslo nesrečo!
In Athos vspodbode konja proti Charentonu ter odjezdi preko predmestja in dalje skozi Fecamp, ki je bila vsa črna oboroženih meščanov.
Razume se samo, da mu je sledil Aramis takoj za petami. XX.
Bitka pri Charentonu.
Ko sta Athos in Aramis tako vedno dalje jahala ter puščala za seboj razne čete, ki so stale v kolonah druga za drugo ob cesti, sta videla vedno bolj svetle oklepe namesto zarjavelega orožja in blesteče cevi pušk namesto pisanih su lic.
—	Zdi se mi, da je tu pravo bojišče, pravi Aramis; glejte to konjeniško četo, ki stoji pred mostom s pištolami v rokah! Ah, glejte, tu prihaja topništvo.
—	A, tako! pravi Athos; kam sva .zašla, prijatelj? Zdi se mi, da vidim okrog naju same obraze, ki pripadajo kraljevi armadi. Ali ne prihaja tu Chatillon sam z dvema brigadirjema?
In Athos seže po meču, do-ičim prime Aramis za pištolo., m isle, da sta res že prekoračila mejo pariškega tabora. ! — Dober dan, gospoda, pravi vojvoda ter se jima približa, vidim, da ne razumeta ničesar o tem, kar se godi, toda z eno bseedo vama bo vse jasno. Za trenutek je sklenjeno premirje; vrše se posvetovanja: Princ, Retz, Beaufort in Bouillon govore
v	hipu o politiki. Sedaj je dvoje mogoče: ali se zadeve ne uredijo, in potem se zopet snidemo, vitez; ali se pa ure-de, na to bom potem prost svojega poveljstva, in tako se tudi snidemo.
—	Gospod, pravi Aramis,
vi	govorite krasno. Dovolite mi torej, da stavim na vas vprašanje.
—	Prosim, gospod.
—	Kje so pooblaščenci?
—	V Charentonu, v drugi hiši na desno, če pridete od Pariza.
—	In ni bilo li to posvetovanje dogovorjeno?
—	Ne, gospoda. Kakor je videti, je to uspeh novih pred logov, ki jih je sinoči stavil Mazarin Parižanom.
Athos in Aramis se spogle-data smeje: vedela sta bolje nego nihče drugi, kaki so bili ti predlogi, kdo jih je stavil in komu.
—	In čegava je ta hiša, kjer so pooblaščenci? vpraša Athos.
—	Last gospoda Chanleu-ja
ki poveljuje vašim četam v Charnetonu. Rekel sem vašim četam, ker mislim, da sta fronderja, gospoda.
—	No . . . skoro da, pravi Aramis.
—	Kaj? skoro?
—	No, da, gospod: vi to bolje veste nego kdo drugi; v teh časih človek ne more natančno povedati, kaj je.
—	Midva sva za kralja in prince, pravi Athos.
—	Toda razumeti nas morata, pravi Chatillon: kralj je z nami, in njegova generala sta princa Orleanski in Con-deški.
—	Da, pravi Athos, toda kraljevo mesto je v naših vrstah pri Conti-ju, Beaufortu, Elbeufu in Bouillonu. —
—	To je že mogoče, pravi Chatillon, in znano je, da imam jaz od svoje strani prav malo simpatij za Mazarina; in celo moji interesi me obračajo proti Parizu: tam imam velik proces, od katerega je odvisno celo moje premoženje, in ravnokar sem se posvetoval s svojim advokatom.
—	V Parizu?
—	Ne, v Charentonu ... z Violejem, ki ga poznata po imenu: izvrsten človek, malo svojeglav; toda za vse na svetu se ne more govoriti ž njim. Upal sem, da ga vidim že včeraj zvečer, toda naš sestanek me je zadržal, da se nisem mogel brigati za svoje stvari. Ker je pa treba, da se te stvari urede, sem porabil premirje v svoj prid — in tako me vidita sedaj sredi med vašimi ljudmi.
—	Torej daj a Viole svoje avdijence pod milim nebom? vpraša Aramis smeje.
—	Da, gospod, celo na konju. Danes poveljuje petsto strelcem, in posetil sem ga, da ga počastim, s tema dvema malim topovoma, vsled katerih sta se tako začudila, da
me vidita jahati pred njima.-Izprva ga nisem spoznal, priznam vama; vrh obleke ima pripasan dolg meč in za pasom vtaknjene pištole: to mu podeljuje grozovito lice, in ugajal bi vama gotovo, ko bi bila tako srečna, da naletita nanj.
—	Če je tako zanimiv, se lahko malo potrudiva ter ga takoj poiščeva, pravi Aramis
—	Podvizati se morate, gospod, zakaj, posvetovanje ne bo trajalo več dolgo.
—	In če se prekine bre? vsakega uspeha, pravi Athos, ali boste potem skušali vzet' Charenton?
—	Povelje imam za to; vodim naskakujoče čete in storim vse, kar je v mojih močeh. &a se mi napad posreči.
—	Gospod, pravi Athos. ker poveljujete konjiči. . .
—	Pardon! poveljujem ar madi.
—	Tem bolje! Poznati morate vse svoje častnike, mislim namreč vse dobre, izkušene častnike.
—	Seveda, skoro vse.
—	Torej bodite tako dobri in povejte mi, če li nimate pod svojim poveljstvom viteza d'Artagnana, mušketirske-ga poročnika.
—	Ne, gospod, ta ni z nami; več nego pred šestimi tedni je ostavil Pariz, in kakor pravijo, so ga poslali na An gleško.
—	To sem vedel, a mislil sem, da se je že vrnil.
—	Ne, gospod, in ne vem, da bi ga bil kdo videl. Glede tega vam tem lažje odgovorim, ker so mušketirji pri nas in ker zavzema gospod Cam-bon začasno d'Artagnanovo mesto.
Prijatelja se spogledata.
—	Vidite? pravi Athos.
—	To je res čudno, pritrdi Aramis.
(Dalje prihodnjič)
STARIŠI!
Bližajo se šolski dnevi. AH ste pripravili vašega fanta in dekle za šolo? Ali so njih zobje v dobrem stanju, da bodo otroci lahko študirali?
AKO NE
DR. V. K. MAY, zobozdravnik
NA 64. CESTI IN ST. CLAIR AVE.
vam jih popravi za posebno nizke cene za šolske otroke.
VSE DELO GARANTIRANO
Uradne ure od 9:30 zj. do 8. zv.
Tel: RAndolph 3599

Ze 21 let zalaga Double Eagle Bottling Co. našo slovensko publiko z hladnimi, svežimi in okusnimi mehkimi pijačami. Double Eagle Bottling produkt pa je prodrl tudi med druge narode, in danes je ta pijača poznana povsod kot najboljša, najčistejša in najbolj okusna, kar kažejo tudi rekordi zdravstvenih organov in urada "Pure Food". Kamorkoli pridete, lahko dobite Double Eagle Bottling pijačo. Zato pa zahtevajte vedno in povsod našo pijačo, in bodite prepričani, da pijete najboljše izmed najboljšega.
Vsi najraje pijo Double Eagle pijače, ker vedo, kaj pijejo in so čiste, sveže in okrepčujoče.
MED NAJBOLJŠIMI PIJAČAMI IN ZELO PO-POLAREN JE NAŠ PRISTNI
DOUBLE EAGLE GINGER BEER
KI JE EDEN NAŠIH LASTNIH IZDELKOV.
POKUSITE GA!
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6517 ST. CLAIR AVE.
CLVELAND, OHIO RAndolph 4029	JOHN POTOKAR, lastnik.
RAZPRODAJA
letnih ostankov
VSAK KOS
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.
EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI
RAZPRODAJA SE PRIČNE V TOREK, 10. SEPT., IN BO TRAJALA SAMO TRI DNI
Na tej razprodaji bomo nudili največjo izbero letnih ostankov blaga v naši zgodovini. Tisoče in tisoče ostankov raznega finega blaga bo postavljenih na razprodajo, v dolgosti dveh, dveh in pol, treh in treh in pol jardov dolžine.
Vse to po ceni 49c vsak kos
Na stotine po 3 jarde Print ostankov, po ...............................49c
Na stotine po 3 jarde Rayon gingham ostankov, po ........................49c
Na stotine po 3 jarde Fini Broadcloth ostanki, po........................49c
Na stotine po 21-2 jarda Koteninasti ostanki, vse barve, po................49c
Na stotine po 3 jarde Satenasti cretonne ostanki, po......................49c
Na stotine po 2 jarda Finega rožnatega blaga po.........................49c
Na stotine po 2 jarda Rayon blaga za obleke, po.........................49c
Presenečeni boste nad številnimi raznobarvnimi predmeti, ki vas čakajo na tej razprodaji
Naša jesenska in zimska zaloga jopičev, blenketov, spodnjega perila, itd., je pripravljena, da si jo ogledate. Mi vam jamčimo, da si boste prihranili lepo svoto denarja na vsem, kar rabite za zimo. Mi dovažamo zastonj v vse kraje mesta.
Naša telefonska številka je RAndolph 0682.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste