UREDNIŠTVO ZARJE ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica išt. 8 [tinkarna 1. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopCdne in od 5. do 6. ooi oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vrafaio. Neirankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslio-O^rsko in Bosno K 21'fiO, j ollettia K 10*80, fetitletna K 6*40, mesečna K 1 *fi0; za Nen cijo celoletno K 26-40; za : :	ostalo	inozemstvo	in An etiko celoletno K 30‘—.
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\ \ ,
UPRAVNISTVO se nahaia v Selenburpovi nlici Stev. 6, IL. in nrariuje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. zvečet Inserati: eroetopna pefitvreticn 80vin., porojen prostor, poslan® :::	in i o* lan *> 41 m — Jnserate sj:rejen a ii| lavništvo.
Nefrnnkirana ali premalo (ranhirana pisma se ne sprejemajo
■ Reklamacije lista so poštnine proste.	—
Stev. 786.	V	Liithlfani,	v	torek	dne	20.	januarja	1914	Leto	IV.
Felonifa
Poslanska zbornica Je izvoljena od ljudstva; v gosposki dobiva en del članov sedeže kot dedščino, drugi del pa je imenovan na predlog vlade. Poslanska zbornica predstavlja pravico ljudstva, ali pa bi jo vsaj morala predstavljati ;g osposka zbornica je ostanek fevdalizma In absolutizma. Še popolneje bi bilo to izraženo, le bi imeli za državni zbor proporčno volilno pravico. Sedaj so pravzaprav večine volilnih okrajev zastopane v parlamentu; proporcija daje tudi manjšinam primerno reprezentanco, tako da je ob proporčnem sistemu res vse prebivalstvo zastopano.
Ali tudi sedaj je razlika med poslansko in gosposko zbornico bistvena. Člani magnatske dvorane nimajo mandatov; vsak izmed njih lahko govori v svojem imenu, nihče izmed njih ni pooblaščen od katere si bodi skupine državljanov, da bi zanjo debatiral, svetoval in sklepal. Kolikor jih je gospodov, toliko veljajo njih glasovi — nič manj, pa tudi nič več.
Poslanska zbornica, izvoljena v trdem volilnem boju, kjer so za vsak mandat potrebne krute, vse sile strank izčrpavajoče bitke, daje kolikor toliko natančno sliko dejanskih političnih razmer v državi; ona zastopa prebivalstvo, ter ideje, struje, načela, stremljenja, ki žive v ljudstvu. Vsak poslanec govori in sklepa za ves svoj okraj ali pa — če se strogo sodi — vsaj za večino volilcev.
Gosposki zborničar stoji sam zase; poslanec je moralno odgovoren množicam, ki so mu dale svoj glas. Magnat ostane na mestu, na katero je bil rojen ali imenovan, pa če si ne pridobi s svojimi nastopi ne enega somišljenika v vsej državi; če pride poslanec s svojimi vo-lilci navskriž, riskira, da izgubi mandat — ne le sam kot oseba, ampak da ga izgubi njegova stranka.
Skratka: Poslanska zbornica je odgovorno ljudsko zastopstvo, gosposka zbornica je neodgovoren kavalirski klub. Notranje nasprotje med obema zbornicama je očitno. In kjer je tako globoko nasprotje, tam se mora preialislej razviti boj.
Sedanja večina poslanske zbornice ni zrela za tak načelen boj. Še nikdar se ni postavila gosposki zbornici po robu, kadar je ta prevzetno naglašala svoje prvenstvo v državi. Neštetokrat so magnati demonstrativno izpreininjali sklepe poslancev — nikoli ne v demokratičnem duhu! — in večina poslanske zbornice je pogoltnila vsako provokacijo. V zadnji dobi so
večine.
postali spori tako resni in so se tako poostrili, da se je boj za načelo kar sam po sebi vsiljeval. Finančni načrt, ki vpeljuje nove davke in izpre-minja stare, se dotika gospodarske podlage vse državne uprave. V tem vprašanju bi si morala demokratična zbornica brezpogojno zagotoviti odločevanje. Tisti hip, ko bi gosposka zbornica zahtevala najmanjšo izpremembo, bi morala poslanska zbornica vstati kakor en mož v obrambo svojih sklepov. Da ima doma svoje boje, ki jih vodijo njene stranke med seboj, je druga reč; napratn gosposki zbornici bi morala biti solidarna.
Ali ko so velerodni gospodje jeli prereše-tavati davčne predloge, ki so prišle iz poslanske zbornice in so spustili celo vrsto njenih sklepov skozi rešeto, ni imela večina poslancev ne volje ne moči za boj. Vladne stranke niso dejale: V finančnih rečeh odločajo izvoljeni zastopniki ljudstva in ne trpe nobenega varuštva! — ampak celo vrsto gosposkih zahtev so takoj ponižno sprejele. Njih voditelji so kakor pohlevni prosilci lazili okrog kavalirjev iz višjega nadstropja in namesto boja za pravice je prišlo beračenje za milost.
Ko je večina poslanske zbornice priznala gospodom takozvano ravnopravnost v davčnih vprašanjih, si je sama zaprla vse poti razun pogajanja. Do tega je prišlo na skupni konferenci; čim pa so se vladne stranke odločile za to pot, jim je moral biti rezultat konference svet. Kar je bilo tam soglasno sklenjeno, mora biti nedotakljivo; kajti če si poslanska zbornica — oziroma njena večina, ki jo reprezen-tira — že sama odreče tega, da bi prišla v poštev kot bojna sila, mora paziti vsaj na to, da ne izgubi vrednosti kot pogodbena stranka.
Gosposka zbornica je na vsak način nasprotnica. To pa nalaga poslanski zbornici pred vsem dolžnost, da si ohrani absoluten ugled, kar pa ni mogoče, ako ne zna ostati niti mož-beseda. Kako naj imponira kavalirjem parlament, ki se v štiriindvajsetih urah skesa za svoje lastne sklepe? Kako naj taka zbornica pričakuje, da jo bodo gospodje v bodoče bolj spoštovali in upoštevali?
Krščansko - socialno - nemško - nacionalno - slovensko - klerikalno poljsko - mlado-češka koalicija daje gosposkim zborničarjem orožje, kakršnega še nikdar niso imeli; ona slabi pozicijo poslanske zbornice in sramoti ljudstvo, katero bi morala zastopati. Če ljudstvo ne obračuna s to družbo, tedaj res ne zasluži boljšega parlamenta.
o novih nezkonltostih. V nekaterih tukajšnjih časopish je čitati, da se pripravlja vlada na provizorično odpravo ustave in na vpeljavo diktature.
Sposoben bi bil za tak zločinski poizkus ministrski predsednik Radoslavov prav tako kakor car Ferdinand. V obeh je absolutistično nagnenje veliko in oba se imata bati neodvisnega parlamenta, če bi njiju volja zadostovala, bi bila bolgarska ustava jutri pokopana in dežela izročena diktaturi sablje.
Vendar je težko verjeti, da doseže monarhična predrznost tako stopnjo. Najprej zaradi tujine. Ferdinand se je po vsem svetu bahal z ljubeznijo svojega naroda; moralno bi pač zelo slabo učinkovalo, če bi moral zdaj pokazati, da mora krotiti ta vdani narod z diktaturo. Materialni argumenti pa so še močnejši. Vlada potrebuje veliko denarja, in radi bi poznali tiste kapitaliste, ki bi ji dali več kakor četrt mi-Ijarde, če potepta ustavo in izzove nevarnost revolnucije.
To je notranji moment, s katerim morata računati Ferdinand in Radoslavov. Razpust sobranja ni učinkoval v deželi tako, kakor je pričakoval ministrski predsednik. Povečal je opozicionalno razpoloženje. Najmirnejši meščani so razdraženi, ker morajo po komaj končanih volitvah vnovič v volilni boj; radikalnejši del prebivalstva pa je pripravljen, da napravi sklepčni račun.
Slaba vest vlade se zrcali v njenem volilnem razlgasu. Kakor je Radoslavov zadnji dan v parlamentu pohlevno govoril, tako je pohleven manifest njegove stranke. Nič bojevitosti tii v njem. Mir na zunaj in mir v deželi — to je vodilni motiv te muzike. Tisti glasovi, s katerimi je hotel Ferdinand, ki ni nikdar poznal bol-
Dnevne beležke.
— Ljubljanski občinski svet ima izredno sejo v sredo, dne 21. januarja 1914 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Ponovno posvetovanje o županovih poročilih o posojilih mestne občine ljubljanske in njih uporabi ter o dolgovih mestne občine v razne občinske zaklade.
— Splošna delavska zveza »Svoboda«. Centralni odbor ima v sredo dne 21. t. m. ob S. zvečer jako važno sejo.
— Dopolnilna volitev po pokojnem dr. Žitniku za deželni zbor se bo vršila na podlagi novih imenikov. Dan volitve se šele določi.
— Boj z gosposko zbornico imenuje hrabri »Slovenec« tisto sleparsko komedijo, ki jo uganjajo krščanski socialci sedaj v parlamentu. Vsekakor je ta bojevitost pri naših dičnih klerikalcih nova. Doslej je bila gosposka zbornica zanje nekakšen tabernakelj, ki bi ga že dih plebejca oskrunil. Ali to, kar bi »Slovenec« rad tako junaško krstil ni nikakršen boj, temveč navadno besedolomstvo, in se niti ne odeva v bojevite oblike, ampak hodi z beraško malho po svetu. Ko je ramreč vpokojeni magistratni ravnatelj, vpokojeni minister in aktivni župan Weisskirchner na Dunaju iztaknil, da bi velikansko zvišanje osebnega davka za 20 in 40 vinarjev lahko pripravilo krščanske socialce ob nekoliko občinskih mandatov, so začeli njih besedniki in z njimi združeni nemški nacionalci moledovati vse skupine gosposke zbornice, naj milostno dovolijo, da se odvrne ta nevarnost od krščansko socialne družbe. Pline Lichtenstein in bivši železniški minister VVittek, oba gosposka zborničarja in oba krščanska socialca, sta bila izbrana, da bi pri svojih visokorodnih tovariših izprosila to dobroto in dovolila večini poslanske zbornice, da sne svojo besedo. Tak je ta »boj«, ki ga je smešno tako imenovati, ker ni prišlo krščanskim socialcem in našim klerikalcem na misel, da bi pozvali gos?>osko zbornico na bojišče, ko je šlo za važnejše reči. Ko je gosposka zbornica zahtevala poslabšanje službene pragmatike, so krščanski socialci takoj pritrdili in Šušteršič ni zavihal rokavov. Ko so gosposki zborničarji poslabšali totalizaterski davek, se niso krščanski zgenili. Ko so magnati znižali eksistenčni minimum zopet na 1200 K. so zaploskali. In zdaj ko je treba le izpolniti dano besedo, govore o boju! — To je smešni del te istorije; žalostna stran pa je ta. da ima klerikalni list čitatelie, katerim je včeraj pravil, da ima krava tri noge, danes pa trdi, da jih ima pet, in bralci verjamejo danes, kakor so verjeli včeraj, pa se niti ne zmislijo, da bi sami pogledali kravo in prešteli njene noge.
— Besedolomna krščanska tolpa besni zaradi sklepa skupne konference, ki je zvišala eksistenčni minimum na 1600 K, pa govoriči, da je breme, ki ga nalaga ta sklep davkoplačevalcem z dohodki od 1800 do 10.000 K neznosno in naravnost uničevalno za srednje stanove. Sicer so se gospodje pozno spomnili na te katastrofalne učinke, zakaj davno še ni, kar so krščanski gospodje sami predlagali zvišanje dohodarine za »srednje stanove«. Takrat še ni bila poslanska zbornica vezana s skiipnlm sklenom; takrat ni bilo treba lomiti besede, pa so bili vendar krščanski možakarji zadovoljni s takim zvišanjem. Takrat seveda še niso mislili na dunajske občinske volitve. Ali če Je 20, 40 vinarjev, pri dohodkih, ki znašalo 10.000 K na leto. Šest kron neznosno, uničevalno, kata-
garskega naroda, po končani vojni pridobiti izgubljene simpatije, so popolnoma utihnili; nihče ne govori več o novih vojnah, nihče ne napoveduje novega osvajanja. Veljaki spoznavajo, da je bolgarsko ljudstvo sito prelivanja krvi za dinastične interese. Znotraj pa bi Ferdinand posebno rad imel mir, ker sluti, da bi vsak vihar lahko odpihnil njega in njegovo dinastijo iz Sofije.
Socialisti mu glede na to ne puščajo dvomov. Kakor je manifest vladne stranke ponižen, tako Je socialistični volilni oklic odločen. Radoslavov bi si rad prisleparil glasove in mandate z lažnjivimi obljubami; socialisti pa govore jasno In zahtevajo republiko. Glavni odstavek manifesta se glasi:
»Oblika monarhične vlade je na Bolgarskem dogospodarila. Te institucije ne vzdržuje volja in ljubezen naroda, ampak brutalna sila oligarhije, ki se sestavlja iz služabnikov kraljevske palače. Bolgarski narod, ki se zaveda svojih pravic in svoje moči, zahteva demokratično obliko vlade in je pripravljen, da si jo pribori tudi za ceno revolucije.«
Oklic socialistične stranke se vjema z razpoloženjem ljudstva. Dinastija je sedaj največja zapreka miru in razvoja na Bolgarskem. Po vsem Balkanu je naša dežela osumljena; dobre razmere z ostalimi balkanskim narodi, ki jih utrdi šele balkanska federativna republika, ne bodo mogoče, dokler ne izgine ta dinastija, ki bo s svojo megalomanijo vedno nevarna balkanskemu miru.
Vlada lahko Izbira: Ali pridemo mirno do tega cilja, ali pa dobimo res revolucijo, ki bo neizogiben odgovor na vsak diktatoričen poizkus.
strofalno breme, tedaj ne vemo, kako bi označili bremena tistih, ki ne dosežejo niti eksistenčnega minima. Demagoški kristjani vidijo dvajset vinarjev direktnega davka; slepi so pa za indirektne davke, ki so jih vedno z največjo naslado pomagali nakladati ljudstvu. Vzemimo delavca, ki ima ženo in tri otroke — kar ni posebno veliko v delavskih družinah, pa zasluži po sedemindvajset kron na teden, kar znaša na leto 1456 kron, če ne pride vmes kakšna brezposelnost, kakšen štrajk ali izpor. To je manj kakor 1600 K; ta delavec torej poslej ne bo plačeval nobenega davka. — Nobenega? ... Osebnega davka ne bo plačeval; kljub temu znaša njegov davek toliko, da 20 vinarjev že pri njem ne pomeni nobene znatne izpremembe. Recimo, da plačuje za stanovanje 30 K na mesec; cenejše sobe s kuhinjo — za pet oseb! — ne bo lahko dobil. Za to plača na leto najrnanje 120 K, v nekaterih krajih do 150 K. davščin. Računajmo na dan hlebec kruha in % kile moke, katero nam krščanska država na ljubo veleposestnikom podražuje s carino, pa imamo na leto 11 K 46 vin. obdačenja. Če pride dvakrat na teden meso na mizo in ga druge dni nadomešča kakšna klobasa, »safalada« ali podobni produkti, plačuje za prvo užitne in carinske podražitve 18 K 98 vin., za drugo pa 19 K 50 vin. na leto. Za zelenjad in sočivje se ne plačuje davek, pač pa za zabelo; če se rabi mast skromno, pride na leto 2 K 74 vin. v račun. Želodec se v proletarskih družinah bolj tolaži s kavo; če se te porabi V\ kile na teden, znaša letni davek 11 K 44 vin. in če gredo za vsako osebo 4 koščki sladkorja na dan, je to na leto obdačeno s 14 K 60 vin. Za sol si zaračuna država 5 K, za petrolej, če se izhaja z 2 litroma na teden, 13 K 52 vin. če porabi družina poprečno eno čašo piva na dan, zahtevata država in dežela 18 K 97 vin. na leto. če pa je še tako lahkoumen, da kadi in porabi na dan za 8 vin. tobaka, plača z to državi 15 K na leto. Mož je davka prost — in plačuje 295 K 73 vin. davka na leto. Za te obremenitve nimajo politični kristjani nobene besede, nobenega vzdiha! Ampak če kdo zasluži 10.000 K na leto, bo ru-iniran. Če se mu zviša davek za šest kron! Tega ne morejo pobožne duše na noben način dopustiti, rajši spravijo v nevarnost ves finančui načrt, službeno pragmatiko. eksistenčni minimum in parlament.
— Slava šu9terSICu! Naš deželni glavar se nikdar ni razgrnil svoje lakajske duše tako zelo kakor zadnje tedne na Dunaju. Najprej se Je hotel prikupiti Stlirgkhu, pa Je glasova! proti povišanju eksistenčnega minima. dr. Šušteršič, zastopnik ljubljanske okolice v državnem zboru, ki ima pretežno delavsko prebivalstvo, le glasoval proti predlogu, ki je za delavstvo velikega pomena. Ker se boji obračuna, zato bi spravil rad kar najhitreje detlavsske obilne Šiško in Moste pod ljubljansko občino. V,soboto se je pa proda) s kostmi in kožo krščan^ skim socialcem in nemškim nacionalcem. ravno tistim nemškim nacionalcem. ki jih le »Slovenec«, Šušteršičevo glasilo, že neštetokrat opljuval. Ker ti čedni gospodje sami niso hoteli predlagati nesramnega, sleparskega »dodatka« k predlogom skupne konference, o katerem smo poročali včeral. so vpregli Šušteršiča. Vedeli so pač, da le ta človek zmožen največjega Izdajstva. Delanja govore dovell trlasno. da lehkr spozna sleherni volilec iz ljtibllonske okolice, kako možatega zastopnika ima v državnem zboru.
Albanija brez konca in kraja.
Avstrijski oficiozni listi že delajo iz princa Wieda junaka. Mladoturška zarota, v katero je bil zapleten tudi njegov prerok in naš prijatelj Izmajil Kemal, ga ni uplašila. Prinčeva prtljaga se že odpravlja v Drač. Za svojimi kovčegi pa pojde sam izvrševat svojo zgodovinsko misijo V Albanijo. Berchtoldova »Albanska korespondenca« poroča obenem iz Bukarešta, s kakšnim hrepenenjem da pričakujejo v Rumuniji živeči Albanci prihod gospoda Wieda, ki ga že imenujejo Viljema I.
Prijetneje bi bilo za nemškega princa, če bi prihajale take vesti iz Albanije. Seveda bi moral biti tedaj zelo lahkoveren, če bi jim zaupal. Tudi Izmajil Kemal je slovesno izjavljal, da ni nič na svetu nujnejšega od imenovanja in prihoda albanskega kneza ter je zagotavljal Wiedu svojo vdanost. To ga pa ni nič motilo, ko je pripravljal tla za Izet pašo; in kakor, je on znal ločiti besede in dejanja, tako bi znal še marsikateri drugi Albanec poetično pozdravljati protestantovskega kandidata, praktično pa delati za mohamedanca.
Na vsak način je veliki pogum, ki ga sedaj pripisujejo Berchtoldovemu pretendentu, nekoliko dvomljiv z ozirom na dolgo obotavljanje gospoda princa. Zdi se, da se mu je korajža povečala bolj vsled zunanjega pritiska Kakor iz notranje odločnosti. Odpošiljatev njegove prtljage izgleda kakor demonstracija, ki naj bi napravda vtisk na Albance in na Turke, pa učinkuje doslej prav toliko kolikor glasovita demonstracija brodovja proti črni gori.
Sočasno i zanimivo vestjo o Wiedovih kovčegih, v katerih je menda shranjen tudi že kneževski ornat, prihajajo nekatera druga poročila, ki niso pravzaprav nič manj interesantna. čete Esad paše so baje zavzele Elbasan, ter povzročile v mestu, ki gori, velik masaker. Mladoturkl pa pripravljajo po vesteh Iz Soluna novo ekspedicijo v Albanijo in so vso deželo preplavili s svojimi genti.
Zelo mikavna torej ni situacija za gospoda princa na noben način. Kar žele Albanci v Bu-kareštu, ne pride posebno v poštev, dokler je očitno, da žele Albanci v Valoni in Draču, v Skadru in Tirani vse kaj druzega. Povrh se tudi še zdi, da se pretkani Izmajil Kemal še nikakor ni dal ugnati v kozji rog; v Parizu imajo namreč poročilo iz Valone, da ostane plemeniti mož na čelu provizorične vlade in se mu ne sanja, da bi opustil javno delovanje v prid mednarodni kontrolni komisiji.
Če se vse natančno pemisli, tedaj se to pravzaprav ne vjema popolnoma s prvimi telegrami, ki so pripovedovali, da je navihani gospod demisioniral in obljubil, da zapusti Albanijo. Sicer bi bilo mogoče, da je kaj oblju-boval; ali obljuba in izpolnitev se pri njem očividno razlikujeta. Če pa je mednarodna kontrolna komisija, ki zastopa takorekoč velesile, zahtevala, da naj gre žlahtni beg v tujino, pa ji on tako kljubuje, da ne odstopi niti od vlade, tedaj mora biti vpliv komisije že v Valoni čudovito majhen. Da ga nima v deželi prav nič, pa dokazuje prodiranje Esadovih čet, ki so po zadnjih vesteh iz Ohrida zavzele vse vasi med Elbasanoin in Podbradcem, razpostavile ob albansko srbski meji straže in napredujejo skoraj brez odpora.
Princ Wied nima torej v Albaniji nikogar razun brezmočne kontrolne komisije in holandskih žandarskih oficirjev, ki imajo menda dosti opraviti, da varujejo sami sebe. Proti njemu Je albnska vlada, proti njemu so mohamedanski bajraktarji in mohmedanska plemena. V deželi operira Esadova armada; od zunaj pripravljajo Turki napad. V Albanijo priti ne bo princu Wiedu težko; v Albaniji ostati bo teže. Odločno pa bi se morali zahvaliti za to, da bi šli avstrijski vojaki varovati njen na pesek postavljeni tron in da bi avstrijski narodi žrtvovali poleg denarja še kri za nemškega princa.
Bolgarske volitve.
,	,	S	o	f i J a, 18. januarja.
Izza krvavih vojn, v katere so Bolgarsko zapletle brezvestne vlade in Častihlepna dinastija, prihaja doba volilnih bojev. Prve volitve Po sklepu zadnjega miru niso prinesle vladi Pričakovane večine in ker gospod Radoslavov ni mogel z denarjem kupiti poslancev za ve-
čino, katere mu ljudstvo ni dak), Je razpustil sobranje v nadi, da dobi v osvojenih krajih tiste primanjkujoče mandate, katerih ni dobil v stari Bolgarski. Zdi se pa, da ne zaupa sam preveč svojemu pričakovanju, zakaj po Sofiji se razr.aša glas, da hudodelska vlada še ni dospela na vrhunec zločinstva, ampak ugiba, še
Polkovnik Reutter, ki se ie v Zabernu za nekaj časa sem imenoval za najvišjo oblast in dal po ulicah strašiti s svojimi vojaki, loviti ljudi in jih zapirati v klet, je bil obtožen, da si je protipostavno prisvojil eksekutivno oblast.
,Vojno sodišče v Strassburgu si je reklo, da se s pruskim polkovnikom, ki je kršil zakone, ne more tako postopati kakor z navadnim civilistom, in ker ni moglo trditi, da je bilo prav, kar je polkovnik počenjal, ga je oprostilo, češ da se ni zavedal kaznivosti svojih dejanj. To pa je bilo očitno še premalo. Mož, ki bi spadal za nekoliko mesecev v zapor, je oproščen — s tem sc militarizem v Nemčiji ne more zadovoljiti. Zato mu je dal cesar Viljem zadoščenje in podelil polkovniku Reutterju red rdečega orla. Tudi to je prav. Že nekoliko takih Reut-terskih impertinenc in še nekoliko takih Viljemovih dekoracij bo treba, pa se zdrami nemara tudi nemški špisar in spozna, kakšne kremplje ima militarizem.
— Pol miljona kolajn za hrabrost so dali napraviti na Rumunskem. To je zelo važno. Rumunska armada sicer ni imela rtobene bitke, menda ni niti zaduhala smodnika, ampak bila je na Bolgarskem, ko so se drugi tepli. Kako lahko bi se bilo zgodilo, da bi se bila kakšna krogla zmotila, pa s pomočjo slepega slučaja zadela kakšnega Rumuna v čako. Ker pa ni nikogar nobena zadela, se danes tudi ne more konstatirati, koga bi bila eventualno lahko zadela, in zato je prav, da se dekorirajo vsi ru-munski vojaki od generala do rekrutov. Naposled je še vedno bolje, če bodo nosili brez hrabrosti medalje za hrabrost kakor da bi bili s hrabrostjo pokopani. In industrija ima tudi nekaj od tega.
— Na Turškem se ogrevajo za mornarico. Pri nas tudi. Za to reč smo celo prej vstali kakor Turki, kar ne bi mogli reči za vsako stvar. Ali svoj Flottenverein smo imeli res še preden je vozil Ra vi beg svojo Hamidjč po morju. Toda naposled nas je vendar Turčija tudi tukaj prekosila. Pri nas se nabirajo »prostovoljni« doneski za take namene le z nekim moralnim pa-triotičnim pritiskom. Kdor ima prav trdo kožo, se mu vendar lahko na kakšen način izogne, pa nič ne da. Kdor se noče zameriti in kdor ve, kdaj včasi pomeni zamera, ta seveda... Turki pa pravijo: Čemu bi hodili po takih ovinkih? Če hočemo od ljudi denar, Jim ga vzemimo. Tako objavlja carigrajski uradni list naredbo, da se odtegne vsem civilnim uradnikom, vojaškim gažistom in drugim državnim uslužbencem plača za mesec december v prid driduo-tom. To pomeni za Turčijo obeuem velik gospodarski napredek. Ker se je turškim uradnikom izplačala plača za maj meseca oktobra, bi prišla plača za december šele prihodnjega maja na vrsto. Dejstvu, da jim je plača tega meseca konfiscirana za turško mornarico, se imajo turški uradniki zahvaliti, da jim je vsaj decembrska gaža točno — odtegnjena. Nemara bi se vednar lahko še kaj naučili od Turčije 1
— Agrarska predrznost. V Žateču so imeli v nedeljo velik »kmetiški dan«, kjer je prodajal svojo zeleno modrost slavni vitez Hohenblum. Napovedal je najostrejši boj socialni demokraciji in vsem tistim, ki bi radi ljudstvu priborili nekoliko cenejša živla. Povedal Je, da bodo agrarni poslanci v državnem zboru — slovenski klerikalci najbrže ne bodo ostali za pečjo pri tej akciji — vse sile napeli, da se uvozna carina na žito ne bo znižala, da ne bo prišlo niti eno ži-vinče iz balkanskih držav v Avstrijo in da niti en kilogram srbskega mesa ne pride čez črno-žolto mejo. Ti kmetje, seveda sami veleposestniki, so tudi konstatirali, da vlada na Avstrijskem samo namišljena draginja — jajca so pa po 14 vinarjev! — in da so draginjo vtepli ljudstvu v glavo le socialni demokratje. Dalje so na tem shodu povedali tudi, da ljudstvo še nikdar ni toliko izdalo za luksus kakor sedaj. Tako govore rejeni agrarci o ljudstvu! Draginje ni, ljudstvo ima polno denarja za nepotrebne reči In pfjančuje. da je groza. In vse to v času, ko vlada ravno pri nas brezposelnost brez primere.
— Delavstvo na Reki In Tlsza. Z Reke nam poročajo: Reško delavstvo je v soboto pokazalo vso svojo nejevoljo tiranu TiszL Ob morski obali, kjer so spuščali v morje novi dridnot Sv. Stefan, se je nabralo vse polno delavstva, kljub temu. da je policija zabranila pristop marsikomu. Ko je bila slovesnost končana, so hoteli ljudje odhajati, a policija ni kinogar pustila na vtt ———gs j ■■■ mtmm—m———ma
Za resnico.
Roman.
Spisal JožefLalchter.
(Dalle.)
Ivan je ogledoval Mikyško. Ta se je samo-svetn© smehljal. In je pristavil:
»Kaj ni že davno javna stvar, Hruby, da se idealizmu dobro godi, če ima človek dosti denarcev v žepu? Ako se vam ni treba brigati za eksistenco in ako ste neodvisni, se lahko podite za ideali! In kakor je to pri vsakem posamezniku, tako Je i v življenju narodov. Denar je vse. Pa saj vi sami veste to najbolje.«
Ivan bi bil rad Mikyški ugovarjal, pa zmedlo ga je sklicevanje na njegove lastne razmere, da, sram ga je bik) tega. Zdelo se mu je, da je zašel v kot, odkjer bo težko ušel. Odgovoril je:
»Pa vendar so 1 v pomanjkanju nekateri ljudje idealni. In tu je idealnem baš tem zaslužne jši.«
»A kak« slaboten Je, Iiruby,« je Mikyška precej ugovarjal. »Tak človek Je vedno v skušnjavah, da bi ušel svojemu idealu. In kakšno življenje je to sploh, ako Je životarite? Le dajte si dopovedati, denar Je vse. Kaj pa Je socialno vprašanje druzega nego boj za denar?«
»Menda tudi za duševni kruh, za vse duševne udobnosti...»
ulice, češ, da ima sedaj nadvojvodinja cercle in da morajo tako dolgo počakati in da mora prej oditi vsa visoka gospoda. Tedaj pa so se zaslišali med delavci klici: »Tisza se boji demonstracije! Zato ne smemo na ulice!« Razburjenje je naraščalo in delavstvo je pričelo močno žvižgati in klicati: Abzug Tisza! Lopov Tisza! Državna policija je hotela »intervenirati«, pa je naletela na tako močan odpor od vseh strani, da je raje lepo mirno poslušala demonstracije delavstva. Tako je izvedel Tisza tudi za mnenje reškega delavstva. — Pri spuščanju dridnota v morje se je zgodila tudi nesreča. Veriga od sidra je potegnila dva delavca v morje. Josip Pliškovac je dobil prav težke poškodbe, mornar Hermenegild Picop pa še težje. Veriga ga je udarila na obe nogi in na roko. Torej prvi žrtvi dridnota, za katerega je ljudstvo že itak krvavelo težke miljone.
— Ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« za šentjakobski okraj bo v soboto dne 24. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni »Leon« v Florijanski ulici ob običajnem dnevnem redu. Sodrugi udeležite se občnega zbora in agitirajte med svojimi somišljeniki in prijatelji za mnogobrojno udeležbo. Odbor.
— Ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« za Kolodvorski okraj desno od Dunajske ceste bo v soboto dne 24. januarja t. I. ob 8. zvečer v gostilni Petrič na Resljevi cesti ob običajnem dnevnem redu. Sodrugi, udeležite se občnega zbora in agitirajte med svojimi somišljeniki in prijatelji za mnogobrojno udeležbo.
Odbor.
— Vstopnice za predstavi 27. in 28. t. m. je
dobiti v Češarkovi trafiki in sicer: Za »Poljsko kri« še balkonske in galerijske sedeže ter stojišča; za veliko Verdijevo opero »Rigoletto« pa še ložne sedeže, balkonske in galerijske sedeže ter stojišča. Da ne bo pritožb, naj si omisli vstopnice takoj, kdor hoče k predstavi. Opozarjamo, da bo operna predstava Rigoletto posebno zanimiva, ker poje veliko vlogo dvorskega norca gosp. Vuškovič, priznano najboljši jugoslovanski bariton., Gildo gospa koloraturka markiza Strozzijeva, tenorsko glavno partijo pa g. Lo-wczvnski. Nadejati se je torej vzorne predstave.
— Nezgoda na južnem kolodvoru. V soboto zvečer okolo pol 7. je popravljal sprevodnik državne železnice Ivan Grilc na južnem kolodvoru pri vozu na strehi svetilko, kjer mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel na tla, da je obležal. Baje si je pretresel možgane. Poklicali so rešilni voz, s katerim so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Ponesrečenec je oženjen.
— Umrli so v Ljubljani: Helena Žirovnik, gostja, 72 let. — Angela Gorše, cerkvenikova hči, 2 dni. — Ivan Abulnar, posestnikov sin, 3 leta.
— C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani naznanja: Izgubljene stvari od 1. do 15. januarja 1914: 1 ročna torbica z 285 K večinoma v papirju, 1 zlata verižica brez obeska, 1 srebrna ura, 1 rjava denarnica s 25 K, 1 zlata zaponka (broša) z 9 kamni, 1 črna ročna torbica s 4 K, 1 denarnica z 1 zlato verižico z obeskom, 1 damski vlasni obroček iz kovine, 1 damska šerpa s srebrnim vezenjem, 1 moška ura, 2 zlata prstana, 1 z modrim, 1 z rdečim kamnom, 1 zlata dolgočlenska zapestnica, 1 bankovec za 20 K, 1 damska črna boa z modro podlogo, 1 zlata zapestnica z obeskom, 1 vratna verižica z obeskom, 1 rjava denarnica z 12 K, 1 listnica s 40 K v papirnatem denarju, I novi damski čevelj, 1 zlat prstan z briljantom, 1 zlata vratna verižica z obeskom, 1 novo železno kladivo ca. 3 kg težko, 1 črna denarnica s 6 K, 1 črna denarnica z 32 K, 1 denarnica s 5 K drobiža, 1 denarnica z 58 K, 1 denarnica z 10 K, 1 nova pelerina z denarnico približno 5 K denarja. — Najdene stvari od 1. do 15. januarja 1914: 1 nikelnasta ura s športno verižico, l zapestnica iz novega zlata brez obeska, 1 zapestnica s srebrno uro, 1 denarnica s 6 K, 1 pasji ovratnik iz usnja, 1 vreča ječmena ca. 50 kg. 1 navadni ščipalnik, 2 kozji bradi za klobuk (Gamsbart), 70 K papirnatega denarja, 1 stara denarnica s petkronskim tolarjem (preluknjan), 1 zapestnica s srebrno uro, 1 vreča pšenice ca. 70 kg, 1 bankovec za 10 K, 1 denarnica s 70 K, 1 par otroških drsalk, 1 ročna torbica, 1 majhen jazbečar, lisičje barve, 1 ročna torbica s 7 K, 7. moških ovratnikov. Vse te
»Brez denarja duševne udobnosti?« se je Mikyška zasmejal na vsa usta. »Na vse zadnje zopet le denar! Zato pa če sem za socialno vprašanje, sem zanj le s tega stališča. Čim več je denarja, čim več premožnih ljudi, tem bolje. Naš narod mora postati premožen, pa se mu bo dobro godilo.«
»To je stara pesem,« se je naenkrat utak-nil vmes Soumar, ki je stopil k njima z mračnim, jeznim pogledom. »Pa nam raje povejte, kako hočete narodu pomagati do denarja, do splošnega blagostanja. Vse skupaj je neumnost!«
Preden Je pa Mikyška našel pripraven odgovor, se je vmešal Ondraček.
»Jaz sploh ne razumem, čemu tako dolgo govorite,« je dejal z visokega. »Ko nam že dajete take svete, Mikyška, zapišite nam vsaj kak recept, kako naj zatremo take-le,« — tu je pokazal na doktorja Kavko — »takele trebušnike in filistre. Meni ni mari nobeno pozitivno delo; zadovoljil bi se s takim, čisto negativnim programom.«
»Dovolite, dovolite!« je vzkliknil Mikyška razdraženo.
»Ne dovolim nič!« je zavrnil Ondraček. »Dosti fraz ste nam že nalučali ob glavo. In svojemu šefu recite, da je zanj prostor med tistimi nabasanimi vrečami, ki so si vzele v najem naše Javno življenje; med tistimi peki in prekajalci. ki vzgajajo trapaste sinove in težke hčerke za idiote, katerim hodijo po mislih le trinadstropne dobičkonosne hiše in vojaška god-
stvari se dobe pri c. kr. policijskem ravnateljstvu.
— Sp. šiška. Vsi oni sodrugi,, ki imajo veselje do petja ali godbe (tamburaški, gosli ali drugih instrumentov), naj se udeleže sestanka ki se vrši v sredo 2J. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih »Svobode«, Kolodvorska cesta 56, I„ zraven pisarne Kons. društva.
— Iz Spodnje Idrije nam pišejo rudarji: Poslovodja parne žage F. Hmelak v Spodnji Idriji ima obnašanje, ki je vse prej kakor dostojno. Mmelaku so delavci ljudje nižje vrste in žali jih, kjer le more. Delavce zmerja s priimki, ki samo to kažejo, da se ta olikanec dobro simzna v živalstvu. Najbolj ga pa jezi, če kdo ne požira mirno njegovih psovk, ali če se celo predrzne oporekati njegovemu mnenju, zakai temu viso-korodnemu gospodu ne gre v glavo, da bi delavec tudi kaj vedel. Pred kratkim ie bila zbrana družba rudarjev, ki je imela svoje pogovore in se ni zmenila zanj. Kar pristopi k družbi In pravi, naj preneha z izzivanjem. Rudarji so ga seveda začudeno pogledali, ker jim na misel ne prihaja, da bi se pečali z njegovo malenkostjo. Pozvali so ga, naj gre proč od njih in naj jih pusti pri miru. Tedaj pa se je ta fini gospod odrezal: »Kdo pa vas mara, saj smrdite tri ure na okolo«. Hmelaku povemo za danes le to, naj pusti nas lepo pri miru, ker drugače bomo ml pokazali, kje je smrad. Saj ga nihče ne sili, da živi med smrdljivimi idrijskimi rudarji, svet je velik, pa naj gre tako daleč, da ga ne bo zbadal v nos naš smrad.
— Hudo zdravilo. V soboto je polgruntar Pečnik v Dravljah svojo ženo Ivano priklenil na verigo, z drugim koncem verige jo pa tako neusmiljeno pretepel, da so ženo vso krvavo in polno ran pripeljali v deželno bolnico. Baje je žena nepoboljšljiva pijanka.
— Tiralica, velik kriminalni roman v dveh dejanjih je jako lepo izdelan in čeravno popolnoma modern, vendar mistično nadahnjen igrokaz. — Priredil in uprizoril je to dramo znani Franc Hofer. Krasni naravni posnetki, senzacije povzdigujejo splošni učinek te drame, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«. Poleg tega je na sporedu še učinkovita, smeh zbujajoča veseloigra v dveh delih »Dovršena kuharica«.
Koroško.
— V kleti se le zastrupil. Iz Beljaka poročajo: Gostilničar Josip Bukan se Je zastrupil v kleti, ko Je žvepljal sode. Njegovo stanje je brezupno.
— Oskrba na starost. 641etni Filip Falle je zmrznil na cesti pri Rojah. Cesta— oskrba na starost!
— Zastrupila se je 71etna hčerka trgovca Ortnerja v Mavtnu. Dekletu so izruvali zob, pa se je pri tem zastrupila kri. Dekle je umrlo.
— Obešen konj. V hlevu na Šentvidski cesti v Celovcu so našli obešenega konja. Konj je bil prekratko privezan, pa !e padel in obvisel. Vreden je bil nad 400 K.
Javen shod
izprtih tiskarjev
je danes ob pol 7. zvečer v veliki dvorani „ Mestnega doma“.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Na mnogostransko zahtevo se ponovi v četrtek 22. januarja krasna Schonherrleva komedija v treh deianiih »Zemlja«. Igra le dosegla ob prvi uprizoritvi najlepši uspeh ter je nudila občinstvu najlepši umetniški užitek. V vlogi starega Kremena nastopi zopet g. Borštnik. Delo je umetniško dovršeno; o njegovi vsebini so obširno razpravljali in poročali vsi naši listi.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Kot odgovor na različne vesti, ki krožijo med občinstvom o neizplčevanju plač in odpustu dramskega osobja, izjvlja podpisana uprava, da so te vesti samo v toliko resnične, v kolikor je potrebno, da se zasigurajo domačemu osob-ju gaže tudi za marec t. 1.. seveda le v tem slučaju, ako bo obisk slov. gledališča v bodoče
ba. Ali ste mu prišli morda tudi pomagat nas vzeti v najem?«
»Tega ne, Ondraček,« je strupeno odgovori Mikyška; »takih ljudi bodoče kulture, kakor ste vi, takih vzvišenih individijev bi se ne upal lotiti. Morda pozneje v bodoči kulturi — morda v dvajsetem stoletji!«
»Vi ste tepec!« je klical Ondraček za odhajajočim Mikyško.
XXVI.
Ko se je po odmoru nadaljevala razprava, je kmalu prišel na vrsto Ivan. Nepotrpežljivo je čakal. Ko je videl, kako se je seja vršila, se ni čutil več v tiru, kakor pred dvema letoma v Hodkovičah ni se mogel tako razgreti za te politične zadeve, kakor je videl pri nekaterih anmestirancih, ki so tu govorili strastno In se zagnali z obnovljenim veseljem v življenje. Pri njih ni videl zadrege in slabosti, kakršno je čutil v sebi. Obratno Iz vseh govorov se je oglašala samozavest ljudi, prepričanih o važnosti svojega položaja, o pomenljivosti in dalnosežnosli sedanjega in bodočega delovanja. Kajpada je videl mračen Soumarjev obraz in arogantni nasmeh Ondračka. toda to sta bili le Izjemi v celotnem razpoloženju.
Da, Ivan Je bil po razgovoru z Mikyško nekoliko potrt. Nekaka senca mu le padla pred oči in zrl Je zamišljeno, kakor skozi meglo. Ko je vstal in začel govoriti, je začel drugače nego vsi drugi. Dejal je, da je v njegovem življenju nastal trenotek, da da sam sebi račun. »Toda
tudi tako nepopolen in maloštevilen, kakor je' bil v prvi polovici meseca januarja. Le v tem slučaju bi se moralo igralsko osobje skrčiti na prvotno število. Vodstvo slovenskega gledališča je, prizadevaje si po možnosti ustreči občinstvu, izpopolnilo dramsko osobje. kar je seveda imelo za posledico, da so gže narasle — od 1. nov. 1913 do 15. jan. 1914 za 1300 K mesečno, v kojih pokritje nikakor ne zadostujejo — po odbitku sorazmerno visokih dnevnih stroškov — neznatni dohodki dramskih predstav in subvencija ljubljanske mestne občine. V pojasnilo repertoara:	Dosedanje deficite
literarnih del »Tekme«, »Očeta«, »Sveta«, »Ljubimkanja« pokrili so suficiti »Kinematografa«, »Revčka Andrejčiča«, »Brata Martina« in »Sladkosti rodbinskega življenja«. Uprava mora tudi v bodoče skrbeti za to, da spravi v sklad blagajno in umetniške zahteve inteligentnega gledališkega občinstva, katero pa žal ni polnilo gledlišča pri predstavah, katere so bile vprizorjene samo zanj; nič manj pa se mora ozirati tudi na želje in zahteve širše publike, koji služi gledališče sicer le v zabavo, toda, katera edina omogočuje upravi pokrivati materialne deficite predstav za literarne kroge in inteligenco. Več o slov. gledališču koncem se-zije.	Borštnik.
Raznoterosti.
Hrana raziskovalcev južnega tečaja. Anglež Shackleton, ki je prišel do južnega tečaja, je pripovedoval nekemu angleškemu časnikarju kako da se je prehranjeval s svojo ekspedicijo v večnem snegu in ledu. Shackleton naglaša, da je vprašanje prehranitve pri raziskovanju krajev. kjer vlada strupen mraz, eno najvažnejših in Je dejal: »Izredne važnosti je sladkor. To smo preizkusili pri pohodu, ko smo prehodili 321 milj v 14 dneh. Na vsaki dve uri smo použili dva ali tri koščke sladkorja. V desetih minutah smo začutili, kako se je razširjal val toplote po telesu. Opoldne smo pili zelo vroč čaj, s katerim smo se okrepčali za popoldanski pohod. Zvečer smo pili kakao, da smo ohranili telesu med spanjem kar največ toplote. Najhuje smo trpeli vslde žeje pri hoji. Mrz popolnoma izsuši usta in bolj snio hrepeneli po pijači kakor potniki v najbolj vročih krajih. Seveda bi si bili lahko ugasili žejo s snegom. Ali sneg ima 40 stopinj mraza in treba ga je topiti v ustih. Gorkota. ki je za to potrebna, je pa predragocena, da bi jo odtegnili telesu le v pogasitev žeje. Jedli smo skoraj le izključno prav mastna, težka jedila. V teh mrzlih krajih se skoraj nihče ne prehladi. Prehladili smo se le enkrat, ko smo se oblekli v obleko, ki smo jo prinesli s seboj iz Angleškega. A ta nahod je trajal le nekaj dni. Dognano pa je, da se navadno vsi raziskovalci tečajev po povratku domu prehlade smrtno nevarno. Ko smo prestali štirimesečno noč, smo bili v obraz naravnost zeleni in rumeni. Kmalu nam je pa solnce zopet vrnilo pravo barvo. Čudno je bilo tudi to. da so postale oči onih, ki imajo črne in rjave, v dolgi noči sive in modre. Shackleton se prpravlja zopet na potovanje na južni tečaj.
Odškodnina za ponesrečence na »Titanlcu« Pred nekaj dnevi so se začela pred najvišjim sodiščem v Washingtonu razprave za plačilo odškodnine sorodnikom ponesrečencev na »Ti-tanicu«. Glavno juristično vprašanje pri zanimivi razpravi je, če je družba »Cunard«, katere lastnina je bil potopljeni parnik, dolžna plačati odškodnino 75 miljonov kron ali pa le pol miljona kron. Po ameriških zakonih je zavezana družba plačati le pol miljona kron. Družba se sklicuje na to, da je bil ob času nesreče parnik že v ameriškem vodovju in da je obveznost družbe le. plačati -odškodnino za potopljeno blago- 4n povrniti voznino onim potnikom, ki niso prišli na določen kraj. Tožitelji pa pravijo, da je bil »Titanic« last angleške družbe in da veljajo zanjo torej angleški zakoni. Če obvelja pred sodiščem to naziranje, bo morala plačati družba 75 miljonov kron odškodnine.
Nesreča na morju. V bližini francoskega mesta Cette je dobil parnik »Margarit Marie« v soboto luknjo in je moral spraviti svoje osob« je na rešilne čolne. Dasi je takoj na vse strani brezžično brzojavil za pomoč, se ni prikazala nobena ladja. V strašnem snežnem viharju so se mornarji trudili, da bi v čolnih dosegli obrežje; enega čolnov je orkan prevrnil in dva«
ne Ie v mojem življenju, ampak v življenju vseh nas. če hočemo razpravljati o svoji organizaciji, ni mogoče, da se ne bi spomnili nekaterih temeljnih stvari, nekaterih principov, iz katerih izhajamo ali ne izhajamo.« Omenil Je življenjski nazor. »To je temelj, na katerem sloni vse in se zida — to je skupina idej, po katerih se razvija življenje posameznikov in življenje narodov.« Nadaljujoč je potem dejal: »To spoznavši. vidim veliko važnost v vprašanju, kakšne Ideje naj postavim za temelj svojemu življenju in kakšne ideje naj vzamemo vsi mi za temelj svoje stranke.«
»To vendar nima nobene zveze z namenom današnjega shoda---------------------- se je oglasil nekdo.
»Dokažem vam, da Je to v zvezi s predmetom našega zborovanja«, je odvrnil Ivan z odločnim glasom. »Bil je čas«, je nadaljeval, »ko sem gleda! v življenje malo drugače nego danes. In sam vem najbolje, kakšne nemile posledice Je zapustil ta čas zame. Sicer si nisem do danes še gotov, kaj in kako, to se pravi, nisem si še doslej dat zadnjega in gotovega odgovora. toda toliko sem pa že trdno uverjen. da Je bil tisti moj nazor napačen.«
»To Je vaša zasebna stvar, Hruby,« se Je oglasil zopet nekdo. Hkratu Je zavladala v zborovanju nekaka raztresenost in semtertja celo veselost.
(Dalje.)
najst mož je utonilo. Osobie drugega čolna se je iveč ur v silnem mrazu držalo za stene čolna, !d se ga le z največjim naporom držali nad vodo, dokler ni prišel mimo neki švedski parnik, ki je rešil na pol zmrzle mornarje.
Nesreča na ledu. V Madridu je v soboto 36 oseb vsled padcev na zamrzletn tlaku ponesrečilo in se težko poškodovalo. Eden ponesrečenih umira. Neka ženska je zmrznila.
V blazsiosti. Odvetnik dr. Meslet je v francoskem mestecu Barfleur nenadoma zblaznel. £ revolverjem je ustrelil lastnJka hotela; ko iso prihiteli policisti, je streljal tudi nanje, ni pa nikogar več zadel. 7. velikimi težavami so ga (Spravili v blaznico.
Nesreča vsled eksplozije. Iz Barcelone poročajo: V neki jami pri Garase je eksplodiral cilinder strojnega svedra. Trije delavci v bližini so bili takoj ubiti, deset drugih je smrtno nevarno ranjenih.
Žepni koledar
za delavce in prometne uslužbence je izšel.
Zadn?e vesti.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ. <
Dunaj, 20. Včeraj so vse popoldne trajale konference vladnih strank, katerih voditelji so imeli tudi z obstrukcionisti posvetovanja, ne da bi bili prišli do kakšnega rezultata. Voditelji obstrukcije zahtevajo taktične koncesije in pravijo, da prepuste finančni načrt tudi tedaj le na podlagi sklepov skupne konference do glasovanja. Pravijo, da se tudi § 14. ne boje, češ da to ne bi bilo nič drugega kakor češka upravna komisija. Tudi če vlada razpusti parlament, jim je to vseeno. Stranke večine so tudi razpravljale brez rezultata. Z neke strani se je nasvetovalo, naj bi se namesto Šušteršičevega predloga sprejela resolucija. V krogih gosposke zbornice izjavljajo, da je popolnoma izključeno da bi le ena skupina sprejela nameravani dodatni predlog.
VELIKA DEFRAVDACIJA.
Dunaj, 20. Provizorični ravnatelj nadškofijskih posestev J?udolf Scherrhorst je aretiran zaradi obsežnih večletnih malverzacij. Kolikor je doslej dognano, znaša škoda 150.000 kron.
MORiLEC SVOJE MATERE.
Praga, 20. Včeraj je lastnik neke kavarne v Karlinu Š a m a 1 ustrelil svojo mater, neko gostilničarko, ker mu ni hotela vnovič dati večjega denarnega zneska. Morilca so aretirali.
TISZA .1E ZADOVOLJEN.
Budimpešta, 20. V državnem zboru je ministrski predsednik grof Tisza opisoval članom vladne stranke »prisrčni sprejem« v Zagrebu. Bil je zelo zadovoljen zlasti s spoštljivim vedenjem prebivalstva. Slišal je en sam »abzug« v gledališkem vestibulu, pozneje pa je izvedel od grofa Pejačeviča, da je občinstvo spodilo demonstranta.
HRVAŠKO-OGRŠKA FINANČNA POGODBA.
Zagreb, 20. V tukajšnjih poučenih krogih smatrajo za posledico obiska grofa Tisze Iz-premembo hrvaško - ogrske finančne pogodbe v tem zmislu, da odpade v bodoče za hrvaške avtonomne zadeve po 40 miljonov namesto 'dosedanjih 30.
PONAREJALCI DENARJA.
Reka, 20. Mejna policija Je izsledila zelo razsežno družbo ponarejalcev denarja. Neki Rečan, ki se je prej bal posledic, Je naznanil policiji, da izdeluje neki vinski trgovec iz primorskega Tržiča po imenu Vincenc Lunjevič ponarejene bankovce in jih spravlja v promet. Na podlagi hišne preiskave so aretirali Lunje-viča, ravno tako nekega Tržačana po imenu Savaliča, pri katerem so našli 92 bankovcev po 100 lir in 185 po 50 lir. Vsi falzifikati so imenitno izdelani. Dognano je, da je imel Lunjevič tudi na Hrvaškem sokrivce. V Prezidu je bil aretiran neki Stjepan Proha. Reška in tržaška policija nadaljujeta poizvedovanje.
STRAHOTNA EKSPLOZIJA.
Zombor, 20. V tovarni za sladkor v Czer-venki je eksplodiral kotel. Deset delvcev je težko ranjenih. Trije od t.eh umirajo.
UMOR.
^ h,r,?urk5«nrod* M®inu* 20- v Wiesbadenu Je bil izvršen ostuden zločin. V neki hiši v Jahn-
strdsse so našli 451etno mlekarico Schweitzer-Jevo mrtvo. Bila je zadavljena in potem obešena. * Osumljen je mlad mož, katerega je Schweitzerjeva dvojica pred par dnevi sprejela na stanovanje, ne da bi bil povedal svoje Ime.
ALZAŠKA ZBORNICA PROTI VOJAŠKIM IZGREDOM.
StraBburg, 20. V alzaškem deželnem zboru je 18 poslancev vložilo naslednjo resolucijo: Zbornica obžaluje dogodke v Zabernu. Nočemo opravičevati izgredov nekaterih civilnih oseb in odobravati pisanje nekaterih listov, ali kljub temu smo naziranja, da bi bili žalostni dogodki izostali, če bi se izzivajoče, vse prebivalstvo žaleče postopanje mladega častnika, takoj ustavilo. Vojaški poveljnik, tudi če je mislil, da ima pravico do samolastnega postopanja, je prav močno prekoračil svoje pravice. Da se taki dogodki ne ponove, zato moramo dobiti varno garancijo, zlasti tudi za to, da bodo vojaške oblasti v Alzaciji Loreni strogo izpolnjevale zakone. Zbornica prosi vlado, da izposluje na merodajnem mestu odločbo v tem zmislu.
BIVŠI FRANCOSKI VOJNI MINITSER
PICOUART UMRL.
Pariz, 20. Včeraj ob 5. zjutraj je umrl v Amiensu bivši francoski vojni minister general Picquart. Padel je s konja in dobil poškodbo na glavi, vsled česar je umrl.
NENASITNI MILITARIZEM.
Belgrad, 20. Ministrski svet je sklenil, da najame na Francoskem novo posojilo 300 miljonov frankov. Vsota se porabi za reorganizacijo armade in za zgradbo železniške proge od rumunske meje do Požarevca.
TURŠKI DREDNOTI.
Frankobrod, 20. »Frankf. Zeit.« poroča iz Carigrada: Turčija si je zagotovila nov v neki ameriški ladjedelnici za Argentinijo naročeni in že skoro dogcrtovljeni dridnot. Ladja dobi ime »Mahmud Fati«.
ALBANIJA.
Izinajil Kenta! se norčuje.
Valona, 20. Potrjuje.se, da je mednarodna kontrolna komisija pozvala Izmajila Kemala, naj demisionira. Ostal pa je na čelu vlade in pravi, da ne more odstopiti, ker ga ni imenovala kontrolna komisija, temveč je prišel na svoje mesto po volji albanskega naroda (!), ki bi ga smatral za izdajalca, če bi odstopil. Interesom dežele in volji naroda je dolžan, da ostane. (Peti zna lepol)
Mladoturški načrti.
Valona, 20. V preiskavi zaradi mladotur-škega puča so bili razun Izmajila Kemala zaslišani še albanski član mednarodne komisije Mufid beg Lobohova, poštni minister, minister za javna dela in Sureja beg Flora. Iz papirjev, ki so bili zaplenjeni pri Bekiru, je razvidno, da so mladoturki nameravali v kratkem poslati še en transport čet iz Carigrada v Albanijo. V brzojavili, ki so bili naslovljeni na velikega vezirja, n princa Sajd Halim pšo, na Izet pašo in na druge ministre v Carigradu, le Bekir zahteval trltisoč vojakov z Izetom na čelu, ter orožja in municije.
Kaj hoče Berchtold?
Dunaj, 20. V tukajšnjih diploniatični krogih izjavljajo, da morata biti Avstrija in Italija pripravljena na vse slučaje v Albaniji. Med obema vladama se vodijo pogajanja in izvršene so tudi že nekatere priprave v vzajemnem sporazumu. Vesti, da je Avstrija že odposlala bojne ladje v albanske vode, se sicer ne vjemajo z resnico, toda poskrbljeno je, da ne pride nobeno presenečenje in so v ta namen izvršene tudi nujne vojaške priprave. To je bilo neizogibno, ker je mednarodna kontrolna komisija v nevarnosti. Izmajil Kemal se je očitno uprl komisiji in zbira svoje pristaše v Valoni. Avstrija in Italija ne smatrata intervencijo v Albaniji za svoj monopol; vse velesile imajo pravico, da se pridružijo policijski akciji, če hočejo.
Vojaške priprave.
Pariz, 20. »Temps« poroča iz Valone: Tukaj je oficielno znano, da Avstrija in Italija za sedaj odklanjata odpošlljatev čet v Albanijo.
Kontrolna komisija je hotela zahtevati najmanje 500 mož, ki naj bi se vzeli od skadrske posadke in poslali proti Titani. Dve italijanski bojni ladji sta v Brindisi prpravljeni, da vsakčas odplu-jeta, če se položaj poslabša.
Esad gospodar Drača.
Pariz, 20. »Temps« javlja: Vsi člani kontrolne komisije so dobili od svojih vlad enake instrukcije. Komisija je soglasno mnenja, da ne more z uspehom prevzeti vlade, dokler je Esad paša gospodar Drača. Pooblastila je albanske delegate, da odidejo v Drač in pozovejo Esada na demisijo. Ni dvomljivo, da Je Izmajil Kemal prosil vlado, naj postavi njega na Esadovo mesto, pa tudi ni dvomljivo, da Izmajil ne govori resnice, če v svojih javnih izjavah zatrjuje, da sam ni storil nič takega.
Esadov! uspehi.
London, 20. Iz Belgrada javljajo, da so "sadove čete zavzele Elbasan in Podgrad ob
ohridskem jezeru. Pristaši provizorične vlade, ki se niso hoteli pridružiti Esadu, so obglavljeni.
STAVKA V JUŽNI AFRIKI.
Pretorija, 19. Snoči je bila izdana prokla-macija, s katero se odpuščajo vsa poveljništva in vsi polki razun onih na Randu in v okrajih Pretorija in Fauresmuth. Pod orožjem ostane še 30^00 mož.
Kapstadt, 19. Stroške mobilizacije cenijo na 2 in pol miljona mark. Vlada bo zahtevala od parlamenta, ki se snide 30. t. m., da odobri te izdatke. Razun tega predloži vlada parlamentu posebne zakonske načrte o strokovnih ji organizacijah, o štrajkih in o zborovalnl pra-ivci. Vsi vplivni delavski voditelji razun dveh , so zaprti. (To je metoda!) Železničarska stavka je povsod končana razun v Pretoriji in v Durbanu. Zdi se, da je tudi rudarska stavka končana. (S pomočjo 70.000 mož!)
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
TH-n vtifiteljska tiskarna« v Ljubljani.
BBBSC
.r	-PORODNIŠNICA,
ji/ LtJUHLtJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA' 4 ' V SKF-zorawiK:pRimRiJ -DR- FR. DERGANC
Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne
Ordinira
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
dopol. popol-H
Stanovanje
1-3
Dr. Robida lan
splošno zdravljenje
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Dr. Boc Emil
očesne in ušesne bolezni
Dr. Demšar Jernej
kožne in spolne bolezni
11—12
10-12
10-12
8-‘A10
2-3
2-3
3-5
Frančiškanska ul št. 2, II. nadstr.
Turjaški trg št. 4
Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Mestni trg št. 3, 1. nadstropje
Frančiškanska ul št 4, pritličje
Prešernova ulic št. 3, III. nadstr
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinira jo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do I. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne
Načelstvo.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in- leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
,Zarja4
se prodaja v Ljubljani p« 8 vinarjev.
Južni kolodvor na peronu.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Zupančič, B Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Šubic, hotel Union, Miklošičeva cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta.
Tivoli, na žel. prelazu pri Narodnem domu. Lesjak, Bleiweisova cesta.
Sušnik, Rimska cesta.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sever, Krakovski nasip.
Wlslak, Gosposka ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Ušeničnlk, Židovska ulica.	1
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.j Dolenc, Prešernova ulica. '\
Kanc, Sv. Petra cesta.
Koller, „	„	*
Kušar, „	,
Podboj, Sv. Petra cesta,
Senk, Resljeva cesta.
Bizjak, Bohoričeva ulica.
Jezeršek, Zaloška cesta. r Svetek, „	,
Suhadolec, Zelena jama.
Bič, Ambrožev trg.
Elsner, Kopitarjeve ulice.}
Nagode, Mestni trg. 1 Blaznik, Stari trg.
Državni kolodvor.
Križaj, Spodnja Šiška,
Likar, Glince.
Najboljši nakupni vir
zgotovljenih postelj
Isk dot’rega le&kcga postelj* nega perja napolnjene v gostonlti rdeči nanking (inlet), 1 pernica 180x 120 cm, z dvema zglavnicama, vsaka 80x 60 cm z novim belim trpežnim perjem K 16‘—, napol puh K 20
ri K 24-—, pernica sama K 10'—, 12--, K 14-— In K 16 -; zglav-nica sama K 3'—, K 3 50 in K 4--*, Dvojna pernica 200X140 cm K 13 —t K 14 50, K 17 50 in K 21--, zglavnica 90X70 cm K 4*5G^ K 5-20 in K 5 50, 5 kg sivega perja K 9 40, boljšega K 12-—
I zglav j K 5-:
/ perja .	.	,	„	,
d° 16*—, polbelega K 17'—, cUSiS? |4y	5 kg novega, dobrega, bele«
nepraSnega posteljnega perj* K 24’—, snežnobelega K 30'—, boljšega K 36'—, najfinej-šega, puljenega K 45 — ; 5 kg ncpuljenega perja od živih gosi K 26-- in K 30; beli puh debelejši K 5, boljši K 6. najfinejši prsni puh K 6‘50 za '/2 kg, sivi puh '/» kgK 2'SO In K 3'—. Razpošilja se franko proti povzetja Zamena proti povrnitvi poštnine dovoljena.
SIGMUND LEDERER,
Janovvitza Angel št. 156 bei Klattau in BOtimen.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 8|
n   m,..... r.	Z.	Z O. Z.	j
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za /. shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali] ita.
Stereotipija. m Litografija.
Varčne gospodinje!
Qla<1ni noi Dr. pl. Trnkoczvja sladnl čaj kjlaulll	daje	vsakomur kri, moč, živče,
vnamlra spanje, cvetoče lice, okusen zaj-AUdlima trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-Cln^in terinsko mleko in umrljivost dojen-dttUHl čkov omeiuje. Pri bolnih se dosežejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gotpodinsklh izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdelovatelju lekarnarju TrnkoczyJu v Ljubljani zraven rotovža, ki Je s sladnim čajem Ugojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po >/4 kg 4 K Iranko. Po 60 vinarjev se dobi povsod ludi pri trgovcih. Olavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 26, v Gradcu Sackstrasse 4, — Dobi se tudi v vseh prodajalnah Itonsumnega društva za Ljubljano in okolico.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani
Stritarjeva ulica Štev. 2.
]>clnlAka glavnicn 8,004»OO kron.
Reimnl fondi »kroni« l.OOOOOu kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
^od-ružnlce v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, G-oricl In v Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter :::	jih	obrestuje	od	dne	vloge	po čistih ::: jt.
0
Kupuje In prodaja srečke in vrednostne papirje 0	vseh	vrst	po dnevnem kurzu.
Potniki
v severno !n Južno AMERIKO
»e YC2»}o »eds* po domači avstrijski progi
AVSTR 0 AMERIK ANA
Trst-l\ew}ork, hwm Aires-Bi« dc Janelro
aajnovejBau brzoparrifti i dvema nMciM, itektrMM rumfllnit hrrzllčnin brzojaven, s« katerih )e n raakega ftifti praakrtottMo, 4a dobi 4*v«tt doma#* krm« i vino«, «vrt kruh, pcatelje, kopal) (UL
S
e
s
£
5
S
£
_vu-.
O tihoti parnikov:
f **f. Amerik« raako s*ŠM*to, » jažuo Ameriko vsakib 14 dni.
Trst-New~ York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanaria, vsa i mesec.
Va*tfovr*tr;e pojasnila daj? drage voJje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
—111	Kolodvorska	ulica	štev.	26.------------—
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svc»i seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da ae hranilne vloge članom
obrestujejo oc (. -rruarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit dc bO dni je cLit&ii ) »osi. Cez 3C dni do 6 mesccev se imajo računati obresti po 6 odstotkov •”	Od kupita nad f> i. t&ecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej,	ss
Hranilce vloge spitjtnia tiiuiivo vs»k dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne dc 6 ,m(h. - Odpovedni roki so pri druitvu najprimernejši in varnost vlog najboijia, kajti z* varnost *arai>Ui» \ remožtnjska in blagovna vrednost. Vsak član nagaije zaupa
svoje prihranke svojemu zavoda.
Načelstvo.
I Družinski kruh!
mmumummm
BS	■
B
H
m
m
■
■
■
M
«
■
n
n
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
■
M
n
■
RZBBS^C BS K	B	m
:	2	m
s	s	EH
5	§	■
5
B
I
B
S
m
m
■
El
H
■
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri
Ljubljani.
••
••
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča
••
••
dela.
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
šem casu.
••
••
uta
Konsumno društvo za Ljubljano
; in okolico s==
tmsKcrT.\iOL isaaa&K*x-m?-iF:
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
fj hranilne vloge članov po 5 V o JEŽE
fj Dosedanje stanje hranilnih vlog 51000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. KJ — Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
S	.	.	.'./i	\'
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
*	\	i
Pekama v Spod. Šiški, Celovška cesta, jj
/ Nadzorstvo.	Načelstvo.	U