fehaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ul. Valdirivo 36/1, tejefon 60824. Pošt. pred. (ca-■jella postale) Trst 431. Poštni Čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K
NOVI LIST
Posamezna številka 300 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir
5.000 - letna lO.OGO — Za inozemstvo : letna naročnina lir
12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT.
1272
TRST, ČETRTEK 1. MAJA 1980
LET. XXX.
Beograjski tednik
0 italijansko jogoslovanski prosti
iodostrijski cooi
Agencija Ansa je objavila izvleček iz član-*a> katerega je prinesel beograjski tednik Nin
0	Prosti industrijski coni na italijansko-jugoslo-yanski meji med Opčinami in Sežano, katero Predvidevajo osimski dogovori.
Do dokončne odločitve o tej coni — piše Nin — bi moralo priti v prihodnjih mesecih. Odločitev je povezana z referendumom, katere-8a bodo imeli Tržačani jeseni. Če Tržačani — Pravi beograjski tednik — ne bodo hoteli pro-ste cone v neposredni bližini mesta, bodo po-!rebni nadaljnji meseci za iskanje drugega kra-'a> vedno na meii, za postavitev industrijske ^ne. »Da« ali »ne« Tržačanov — dodaja Nin ^ ne more razveljaviti osimske pogodbe, toda °dgovor Tržačanov bo treba spoštovati.
Če pa se bodo Tržačani z referendumom °dločili za prosto industrijsko cono med Opči-in Sežano, se bo cona raztezala 859 hekerjev na jugoslovnaskem ozemlju ter 565 hekerjev na italijanskem ozemlju. Po pisanju beograjskega tednika bo to oaza najbolj modeme j^dustrije, kjer bodo delale takoimenovane »be-e halje«, to je visoko specializirani delavci in-;llstrije, ki bo avtomatizirana in brez onesna-Zevanja.
Agencija Ansa nadaljuje, da je član jugoslo-Vanske zvezne vlade Boris Šnuderl izjavil, kako Nedavni sporazum med Jugoslavijo in Evrop-*° gospodarsko skupnostjo predvideva, da bo ^.r°sta industrijska cona svobodna in brez ca-!,lri v izmenjavah med Jugoslavijo in državami ^fopske gospodarske skupnosti. Cona je žaljena kot posebna oblika sodelovanja z Ju-°0sIavijo in Italija je pokazala konstruktivno ,adržanje. Po besedah Žnuderla ne bo šlo za ak evropski Hongkong, vendar bo vsak proiz-°d z vsaj 50 odtsotkov dela in materiala v £0ri< prejei potrdilo o izvoru ter ga bo mogo-e 'zvoziti brez carine v Italijo in v drugih o-ett1 držav Evropske gospodarske skupnosti ter 6veda tudi v Jugoslavijo.
: Na ta način bodo ti proizvodi konkurenčni .delkom drugih držav Evropske gospodarske A.l,Pnosti. Če bi na primer podjetje Fructal iz ^Jdovščine — je rekel Šnuderl — proizvajalo adne sokove in druge nealkoholne pijače v pro-
1 coni, bi lahko potolklo ne samo evropske
(nadaljevanje na 3. strani)
UGANKA IN NEUGODJE
V	naših uvodnikih smo se že precejkrat v zadnjem času ukvarjali — in smo se morali ukvarjati — z ameriško zunanjo politiko in to ravno zato, ker ne zadeva samo Združenih držav, ampak ves zahodni in dejansko ves tako-imenovani svobodni svet. Od nje pa je gotovo odvisna tudi usoda vzhodnega sveta, Sovjetske zveze in njenih satelitov kot tudi vseh drugih komunističnih držav, pa naj bodo v dobrih ali slabih odnosih s Sovjetsko zvezo. Tako smo tudi v naši prejšnji številki obravnavali problem odnosov med Združenimi državami in njihovimi evropskimi zavezniki, v pravilni slutnji, da je pred vrati dan neizogibnega spopada za rešitev talcev, ki jih ima Homeini zaprte v Teheranu, čeprav so navidezno odgovorni za to tako-imenovani »študenti«, sodrga, ki baje ravna na lastno roko.
List še ni bil dotiskan, ko je že prišlo do ameriške akcije v Iranu, ki pa se je klavrno končala. Ne moremo reči, da »z neuspehoma, kajti končala se je prej, preden je tistih 90 vojakov, ki so bili pritegnjeni k njej, sploh stopilo v pravo akcijo. Ves svet je zadnji teden govoril največ o tem. Ugibal je in še ugiba, kaj se je pravzaprav zgodilo, kar je preprečilo nadaljevanje in uspeh akcije, s katero bi bili morali rešiti 50 talcev v Teheranu. Nihče — razen seveda udeležencev in morda niti ne vseh — ne ve o tem nič določnega in natančnega. Kaže,
da nima ameriška vlada, še manj seveda vojaško poveljstvo, nobenega namena, da bi razkri-
lo	to skrivnost. Nekateri, posebno v zahodni Evropi, prihajajo z raznimi fantastičnimi razlagami o sovjetskem posegu, ki je onemogočil ameriško akcijo, toda to so zelo verjetno samo govorice ali nalašč z ene ali druge strani v svet vržene propagandne trditve, da bi se prikrila resnica. Tudi vojaki, ki so se akcije udeležili, ne dajejo nikakih izjav. To jim je gotovo prepovedano. Na tisto, kar pravijo Iranci, pa se seveda tudi ni zanesti, kajti ravno oni najboij izkoriščajo zadevo v propagadne namene.
V	bistvu pa podrobnosti tudi niso bogve-kako važne. Dejstvo je, da se je ameriška akcija ponesrečila in da je to še bolj zamotalo ves položaj v zvezi z Iranom in tudi Afganistanom. Rusom je prišla zadeva kot mana z neba, saj je dogajanje v Afganistanu takoj stopilo v ozadje in je te dni novice o njem komaj mogoče najti v časopisih, dočim se vlečejo čez prve strani dnevnikov dolgi in veliki naslovi o ponesrečeni ameriški akciji v Iranu in vzbujajo vtis, kot da so zdaj Združene države tiste, ki predstavljajo glavno nevarnost za svetovni mir in ki kršijo ozemeljsko nedotakljivost drugih držav. V tem smislu je izzvenela izjava italijanskega zunanjega ministrstva in tako_ se izraža velik del političnega sveta in tiska.
(Dalje na 7. strani)
Colombo o zunanji politiki
Zunanji minister Colcmbo se je udeležil seje senatne komisije za zunanje zadeve in ob tej priložnosti obrazložil stališče vlade do najnovejšega razvoja dogodkov v Iranu. Colombo je dejal, da je sklep ameriškega predsednika Carterja, naj se skušajo osvoboditi talci iz ameriškega veleposlaništva v Teheranu s silo, presenetil javnost in tudi povzročil zaskrbljenost. To je prišlo do izraza zlasti po neuspeli ameriški vojaški akciji. V mnogih evropskih prestolnicah so uradno pozvali obe državi, naj si prizadevata za miroljubno rešitev vprašanja talcev. Zunanji minister Colombo je naglasil, da si bo italijanska vlada v sporazumu z ostalimi državami, članicami EGS še dalje prizadevala za čimprejšnjo osvoboditev talcev, ki so neupravičeno priprti v Iranu. Colombo je pri tem opozoril na stališče Evropskega sveta in na izjavo, ki so jo 22. aprila sprejeli predstavniki Evropske gospodarske skupnosti v Luksemburgu. Evropski svet, je dejal Colombo, je naglasil, da si je treba po eni strani prizadevati za
izpustitev ameriških talcev, po drugi strani pa položiti temelje za nove odnose z Iranom. Colombo je naglasil, da so Združene države žrtev teptanja mednarodnega prava in da so iranske oblasti odgovorne za to hudo kršitev. Združene države imajo po mednarodnem pravu, je nadaljeval Colombo, pravico da se branijo, potem ko se je izkazalo, da je Varnostni svet Organizacije Združenih narodov v zvezi z vprašanjem talcev nemočen. Naloga italijanske vlade je, je nadaljeval Colcmbo, da vztrajno zahteva spoštovanje načel mednarodnega prava in da si hkrati prizadeva za ohranitev miru v tem predelu sveta. Colombo je omenil tudi položaj v Afganistanu in pri tem spomnil na stališče, ki ga je bil zavzel Evropski svet, ko je ugotovil, da prisotnost sovjetskih vojaških sil v Afganistanu predstavlja grožnjo za mir na svetu. V tej zvezi je Colombo dejansko osvojil stališče Evropskega sveta, po katerem bi bilo treba napeti vse sile, da Afganistan ne bi poslal predmet tekme med velesilama.
Iranski talci v Londonu
m NEDELJA, 4. maja, ob: 8.00 Poročila: 8.30 Km*--OH a 9A>jj80 eudnz z| eseiu as 00 6 leleppo e>|sf!i jami; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.00 »Velika gala predstava«. 11.30 Nabožna glasba;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasba po željah; 15.00 — »220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico; 19.00 Poročila.
■ PONEDELJEK, 5. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Socialna problematika; 12.00 Poslušajmo film; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo«; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Mihail Šolohov: »Tihi don« — Prevod Janko Moder. Dramatizacija in režija: Balbina Ba-rannvič Battelino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Pianistka Dubravka Tomšič v Kulturnem domu v Trstu; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 6. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8:10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
10.10 Oddaja za otroški vrtec; 11.30 Človek in zdravje; 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja;
13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poro-čilain kulturna kronika; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 7. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 »Mal položi dar domu na oltar«; 10.00 Kratka poročila; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Umetnost dobre kuhinje; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 12.30 Melodi-|e iz vsepovsod; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori;
14.30 Roman v nadaljevanjih — Mihail Šolohov: »Tihi Don«; .5.00 Paleta orkestrov — Med dvema ognjema; 17.0 Kratka poročila in kulturna kronika;
17.10 Mladi izvajaloi; Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; — Kulturne rubrike naših časopisov;
19.00 Poročila.
3 ČETRTEK, 8. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Človek v sodobni družbi; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Naša pristna vina kje in kako; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 Jugoslovanski pevci; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Krata poročila; 14.10 Otroško o-kence: »Tomi na obisku«; 14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi iz Brazilje; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00Kratka poročila in kulturna kronika;
17.10 Skladbe slovensih avtorjev; 19.00 Poročila.
■ PETEK, 9. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz sveta follore in ljudskega izročila; 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skladatelj dirigira; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka «; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika;
17.10 Mi in glasba; »Dvignjena zavesa«, gledališki trenutek doma in drugod; 19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 10. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Čoln — šport in razvedrilo; 12.00 »Nas anu zutra — danes in jutri«, oddaja o Reziji; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenski zbori na ploščah; ■— Na gorišem valu; — Novorojenčkov jok, radijska drama. 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart. Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
Trije pripadniki arabske manjšine v Iranu, 'ki so zasedli iransko veleposlaništvo v Londonu ter zajeli okrog 20 talcev, so podaljšali svoj drugi ultimat iranskim oblastem.
Trojica zahteva, da morajo iranske oblasti izpustiti 91 pripadnikov arabske manjšine v Huzestanu, to je v petrolejski pokrajini jugozahodnega Irana, kjer živi okrog milijon pripadnikov arabske manjšine. Izpuščeni jetniki naj bi se z letalom pripeljali v London, od koder bi skupaj s trojico in talci nadaljevali pot v doslej še neznano državo.
Trojica je v četrtek izpustila iz veleposlaništva neko iransko uradnico, ker je bila v stanju šoka. Nato pa je osvobodila nekega britanskega časnikarja, ker je bolan na želodcu.
Iranski zunanji minister Gotbzadeh je zavrnil zahtevo po izpustitvi jetnikov v iranu ter je zagrozil, da bodo iranske oblasti ustrelile jetnike, katerih izpustitev zahteva trojica, če se bo kaj zgodilo iranskim talcem v Londonu. Iransko zunanje ministrstvo je nadalje objavilo proglas na preb:vavstvo, naj ne zasede britanskega veleposlaništva v Teheranu. Po trditvi ministrstva so zasedbo iranskega veleposlaništva v Londonu organizirali Iračani in Ameri-kanci. Trojica, ki je zasedla iransko veleposlaništvo v Londonu, pa je takoj zanikala to obtožbo ter je poudarila, da pripada arabski manjšini v Huzestanu, katero Iranci preganjajo. Arabska manjšina imenuje Huzestan Arabi-stan. Kot v Kurdistanu so bili tukaj po islamski revoluciji v Iranu lanskega februarja številni spopadi med krajevno manjšino in Homeinijevo milico. Baje je bilo ubitih že na stotine ljudi. Voditelja arabske manjšine Haganija
BROWN O AMERIŠKEM DESANTU
Ameriški državni tajnik za obrambo Harold Brown, ki je spremljal predsednika Carterja na obisk vojakov, ki so bili ranjeni med neuspelim ameriškim posegom za osvoboditev ameriških talcev v Iranu, je v javnosti zagovarjal ameriški nastop. Dejal je, da je bil poseg skrbno pripravljen in večkrat preverjen. Sam da je predsedniku Carterju sporočil, da je akcija sicer nevarna, vendar naj bi bil uspeh precej verjeten.
V	sedanjem trenutku se Združene države zavzemajo za mirno rešitev tega vprašanja — je še
izjavi! Brown — vendar pa ne izključujejo možnosti, da bo prišlo do novih poskusov za osvoboditev talcev. Zahodne zaveznike je pozval, naj zaradi tega neuspeha ne izgubijo zaupanja
v zunanjo politiko Carterjeve uprave in to kljub odstopu državnega tajnika Vanceja.
Glasnik jugoslovanske vlade Mirko Kalezič je na redni tiskovni konferenci za tuje dopisnike komentiral nedavne izjave ameriškega podtajnika Roberta Baryja, ki je zagotovil, da Združene države ne bodo dovolile nikakršnega napada na neodvisnost Jugoslavije, obenem pa pozval jugoslovanske izseljence v Ameriki, naj ne pripravljajo terorističnih dejanj proti Jugoslaviji, Stiki med Jugoslavijo in drugimi državami, med temi velesilami, so — je dejal Kaležič — strogo določeni na podlagi določil gibanja neuvrščenih in enakopravnega sodelovanja. Jugoslavija nasprotuje vsakršnemu tujemu vmešavanju in pripadnosti enemu ali drugemu bloku.
so internirali v iranskem svetem mestu Qoiu> kjer stanuje tudi verski poglavar Homeini. Iranske oblasti ne priznavajo, da arabska manjs*-na hoče svoje pravice, marveč pravijo, da fe le za gverilo protirevolucionarjev in agentov tujih držav, zlasti Iraka in Amerike.
Leta 1975 sta se Irak in iranski šah sporazumela, da Iračani ne bodo več zahtevali treh otokov v Perzijskem zalivu — katere je zasedel Iran — a Iran ne bo več podpiral uporov v Iraku. Kot rečeno, pa so se odnosi med obema državama od lani sem zaostrili ter prihaja tudi do obmejnih spopadov. Lani je prišlo d? obsežnih spopadov med Iranci in arabsko manjšino v pristaniških krajih Horamšir in Abadan. ki sta važna za izvoz iranskega petroleja. poročilu iranske tiskovne agencije Pars so Ir8" čani te dni noč s topovi obstreljevali iranske mejne kraje ter sc ubili dva otroka in eneg8 odraslega. V Kurdistanu pa je bilo v spopadih z uporniki ubitih 12 iranskih revolucionarnih miličnikov.
V Teheranu sta dva mlada Iranca vdrla v stanovanje neke angleške misijonarke, ki ie tajnica anglikanskega škofa v Iranu Deganij8 Taftija. Misijonarko sta hudo ranila. Lanskeg8 oktobra so iranski skrajneži napravili atentat tudi na samega škofa ter je malo manjkalo, d® ga niso ubili. Škof in večina anglikanskega m1; sijona je zapustila Iran, ko so iranske oblast1 zasedle krščanske bolnišnice.
V Teheranu so bile manifestacije, katerih se je udeležilo okrog 20.000 ljudi. Manifestacije pa niso bile za proslavo 1. maja, kot so prvotno govorili, marveč za proslavljanj mohamedanskega poglavarja Homeinija ter z® protestiranje proti Združenim državam. Homani se ni pokazal prebivalstvu ter je na prebivalstvo samo naslovil poslanico po radiu. R°" kel je da je 1. maj dan za pokop gospostva velesil.
—o—
ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI
SESTANEK V PESARU
V	Pesaru se bedo jeseni sestali italijanski ifl jugoslovanski predstavniki jadranskih mest t°r bodo razpravljali o zaščiti kulturnega bogastva-Za sestanek so se dogovorili na peti konferenci jadranskih mest, ki je bila pred kratkim v Portorožu.
Za zaščito kulturnega bogastva nameravaj0 ustanovili koordinacijska sredstva za inform8; cije in za delovne metodologijo. Takšni sredi®01 bosta baje v Pesaru in Splitu, ki imata za 18 namen ustrezne pogoje.
'c
Glede poziva jugoslovanskim izseljencem p® > pristavil, da mora vsaka država paziti, da 8 na njenih tleh ne pripravljajo sovražna dejaJ-J, proti drugim, kot je to zapisano v določil1 Združenih narodov.	.	j
Kaležič je nato ostro obsodil v bolga1'8 reviii Vojnoistoričenski zbornik, ki zatrjuje, _ je Makedonija spaček, za katero se skrivajo negati, ki sodelujejo s šovinisti velike SrbiI' Takšno pisanje, je dejal glasnik jugoslovaflSj* vlade, predstavlja napad na suverenost Jugosj^ vije, ki je v polnem nasprotju z listino Zdrt*^ nih narodov, helsinško spomenico in načel0 dobrih sosedskih odnosov.
JUGOSLAVIJA IN VELESILE
Male in ve
Milanski dnevnik »11 Giornale nuovo« je ZaPisal v enem svojih komentarjev o ponesrečenci ameriškem letalskem poskusu za osvobo-'tev talcev v Iranu med drugim: »Mož, ki bi ahko s svojim ukazom povzročil, da bi odvrgli na	atomsk:h bomb s strašno uničujočo
m°cjo, je zastavil ugled Združenih držav (in petno tudi svoje možnosti za ponovno izvo-ltev) za akcijo komandosov, katere točnega ob-Se/a !?e Poznamo, a pri kateri gotovo ni bilo udeleženih več kol nekaj sto specializiranih e-ementov. Morda je prav v tem paradoksu glav-na razlaga za neuspeh. Takšna supersila ni primerna za take nenadne akcije; nima niti misel-niti organizacije in tudi ne predrznosti, 1 so potrebne za njihov uspeh. To velja tako Za Združene države kot za Sovjetsko zvezo, ka-^re »nenadni udari« od Madžarske do Češko-°vaške in Afganistana so imeli za mersko e-n°to armadni zbor. Ni mogoče ponoviti podvi-?a tntebbe brez duha Entebba: a ni mogoče lrr|eti duha Fntebba brez gusarskega zagona Izdela«.
, To je samo eno izmed priznanj, ki smo jih ,	,° slišali ali brali v zadnjih letih o neučin-
°vitosti in neokretnosti največjih in sploh Ve'ikih držav. Že neštetokrat se je namreč Pokazalo, da so velike države danes čudno učinkovite tako v notranjem kot zunanjepoli-'cnem življenju, medtem ko mnoge majhne in v,1 še srednje države dokazujejo veliko večio llC|nkovitost, kar je pripisati njihovi večji prož-n°sti, prilagodljivosti in osredotočenosti. Po te-
Beograjski tednik...
^ nadaljevanje s 1. strani
c.e^e, marveč tudi ameriške ter cene arabskih
držav.
e ie poročanje Anse točno, izjava glede c'Prave vseh carir, med cono in Evropsko gozdarsko skupnostjo najmanj preseneča. Pod-^redsednik izvršnega odbora Evropske gospodke skupnosti Haferkamp, ki je vodil poganja z Jugoslaviio, je na vprašanje jugoslovanska tiska jasno povedal, da bodo imeli pro-v.v°di cone boljši položaj kot proizvodi Jugosia-Jve’ nikakor pa ne bodo izenačeni s proizvodi fzav Evropske gospodarske skupnosti.
(. Med jugoslovanskimi podjetji je prva preno-i , a|a mesto v bodoči industrijski coni avtomo-ska tovarna Crvena Zastava, ki ima pogodbo Kooperaciji s turinsko družbo Fiat. Jugoslovanska vlada — dodaja Ansa — je je °dobrila za sežansko občino 250.000 dinar-tc na mesec ali okrog 10 milijonov lir. Poleg j ®.a Pripravlja posebno zakonodajo, za pod-Ja, v industrijski coni, vštevši položaj delav-v uradnikov. pr besedah ministra Žnuderla se bodo ti 8leH odda,iili od jugoslovanske zakonodaje ?dr samotlPra V1 j a n j a. Osnovne organizacije ^ U2cnega dela se na primer v coni ne bodo tio ločiti od matičnega podjetja, kar je mož-Sr)i ^ Jugoslaviji. Poleg tega — je zaključil Pod' - — italijanski delavci v jugoslovanskih pra Jetjih ne bodo imeli pravice do stavke, če-b0,v jo bodo njihovi sindikati sklicali, ter se cj 0 morali obnašati kot jugoslovanski delav-f^.^moupravljalci. Po drugi strani bodo mo-sl^j. Jugoslovanski delavci zaposleni v italijan-jo Podjetjih spoštovati italijansko zakonoda-er sklepe italijanskih sindikatov.
like države
ritorialni razsežnosti in po številu prebivavstva velike države so kot velikani, ki zaradi svoje teže ne morejo hoditi po prstih in se morajo ustaviti pred vsakimi ozkimi vratami. Njihovo šepetanje je kot bučanje burje in božanje, kot bi koga mahnil Cassius Clay. Brez šale pa se lahko reče, da imajo danes velike države stokrat več problemov kot majhne države, tako da bi lahko dejali: velike države - veliki problemi, majhne države - majhni problemi. Danes je lepo živeli v majhnih državah, če so omikane, kot so npr. v Evropi skandinavske države Norveška, Švedska, Danska in Islandija. nadalje Finska, Holandija, Belgija, Irska, Portugalska, Luksemburg, Avstrija, Monaco ali San Marino ali Andorra. Prebivavci teh držav in državic, katerim bi lahko dodali še mnogo majhnih državic po ostalem svetu, se počutijo mnogo bolj varni in živijo v mnogo večjem miru, pa tudi blaginji kot prebivavci večine velikanskih držav, od Kitajske in Indije do Združenih držav in Sovjetske zveze, pa tudi Velike Britanije, Francije, Nemčije, Poljske itd., ki morajo venomer trepetati pred kakimi možnimi vojnimi zaplefljaji, političnimi ali velikimi gospodarskimi krizami, inflacijo, primanjkljajem energetskih virov itd.
Vsaka kriza je v velikih državah hujša in nevarnejša kakor v majhnih državah. Tudi birokracija je hujša in počasnejša, državna upra-av neokretnejša, politična nasprotstva ostrejša, davčno breme težje. Življenje na Danskem ali Norveškem, v Luksemburgu ali na Irskem je naravost idilično srečno v primerjavi s problemi. ki težijo prebivavce Združenih držav, Sovjetske zveze, Nemčije, Anglije ali Italije.
Politologi in sociologi prihajajo vedno bolj do spoznanja, da so po površini in prebivav-stvu velike države nestvori, ki jih je vedno težje vladati in kjer se zato pojavljajo čudne, nenormalne oblike odpora in nestrpnosti, od stavk in terorizma do ohromitve državne uprave in neučinkovitosti zakonov. Država mora biti predvsem narodno občestvo, ne pa državna organizacija in birokracija. Država kot institucija je bila zamišljena za občestva kvečjemu nekaj milijonov ljudi, a danes štejejo že številne države ne samo po 50, ampak celo po 100, 200 in še več milijonov ljudi. Ta ogromna človeška masa s svojo različnostjo, od ljudskega zna-
Svetovna verska
Papeža Janeza Pavla II. so povabili na četrto svetovno versko konferenco za mir. Gre za pobudo, ki izvira pri japonskem budističnem prenovitvenem gibanju Rissho Kosv Kai. Gibanje šteje že pet milijonov somišljenikov, vodi pa ga Nikko Ni\vano. Ta si prizadeva za duhovno poglobitev sonarodnjakov, v mednarodnih, odnosih pa za zbližanje med različnimi vc-roizvopevdmi, da bi se skupno zavzeli za mir med narodi.
Vodja budistične skupine se je že sestal s pokojnim papežem Pavlom VI., ki ga je tudi povabil na sklepne zasedanje koncila. Od tega obdobja dalje je začel Niwano iskati stike z najvidnejšimi verskimi voditelji na svetu. Začel je pripravljati tudi svetovne verske konference, ki jih je bilo doslej že troje. Na lansko je povabil tudi papeža, ki pa se ni odzval zaradi prezaposlenosti. Sedanje vabilo velja za četrto kon-
čaja in narodnostnih, socialnih in verskih do gospodarskih in socialnih razlik, hromi učinkovitost države. Odtod skoro v vseh velikih državah željno in skoro nestrpno stremljenje in hrepenenje po deželnih upravnih avtonomijah, ki naj bi dale življenju spet bolj človeško in resnično demokratično dimenzijo. In iz takega teženja se porajajo tudi nešteta narodnoosvobodilna gibanja, ki so postala eno izmed glavnih značilnosti in eno od glavnih gibal zgodovine v tem stoletju in bodo gotovo ostala to, morda še v večji meri, v prihodnjem stoletju.
PO ZASEDANJU V LUKSEMBURGU
Francosko zunanje ministrstvo je objavilo noto, ki pravi, da izid zasedanja najvišjih predstavnikov Evropske gospodarske skupnosti v Luksemburgu nikakor ne pomeni razkola med vlado ministrske predsednice Margarete Thatcher in vladami ostalih držav skupnosti. Francoska nota opozarja, da se pogajanja glede britanskega prispevka za proračun Evropske gospodarske skupnosti niso prekinila, vendar bo treba še poglobiti nekatere predloge, ki so prišli na dan na zasedanju v Luksemburgu. Predstavniki osmih evropskih držav, pojasnjuje nota francoskega zunanjega ministrstva — so se strinjali glede vprašanja britanskega prispevka za proračun skupnosti, vendar na njihov predlog še ni pristala predsednica Margaret Thatcher. To pa še ne pomeni, zaključuje nota, da predstavniki vseh držav članic Evropske gospodarske skupnosti niso dosegli sporazuma glede ostalih mednarodnih problemov, pri čemer velja omenit5 zlasti iransko krizo in položaj v Afganistanu.
NIZOZEMSKA KRALJICA
Nizozemska ima novo kraljico. Imenuje se Beatrika in je hčerka dosedanje kraljice Julijane, ki je v starosti 71 let uradno prepustila prestol in krono svoji prvorojenki. Ta je stara 42 let, je poročena in ima tri otroke. Svečanosti v zvezi s spremembo v vrhu nizozemske monarhije so potekale v prestolnici Amsterdamu. Glavno mesto je bilo za to priložnost prežeto s prazničnim razpoloženjem, istočasno pa je prišlo tudi do precej hudih izgredov: uprizorili so jih nekateri nasprotniki monarhije in pa še zlasti meščani, ki brez ustreznega dovoljenja prebivajo v dejansko zasedenih stanovanjih. Prišlo je do precej ostrega spopada s policijo; poročajo o večjem številu ranjencev.
konferenca za mir
ferenco, ki je že v pripravi. Vodja japonske verske skupnosti ie prepričan, da bi prisotnost voditelja katoličanov bistveno pripomogla k uspehu tega prizadevanja.
—o—
PAPEŽ V AFRIKO
Papež Janez Pavel II. bo 2. t. m. odpotoval na svoj prvi obisk v Afriko. Pot ga bo popeljala najprej v Zaire, zatem pa bo obiskal še Kongo, Kenijo, Gano, Gornji Volta in Slonokoščeno obalo. Letalo, s katerim bo papež Woj-tvia odpotoval v Afriko, bo vzletelo z rimskega letališča Fiumicino jutri dopoldne ob 9. uri. Na afriški celini, ki šteje nad 400 milijonov prebivalcev., je nekaj manj kot 53 milijonov katoličanov. Papežev obisk bo zanje velik dogodek, hkrati pa bo to potovanje tudi nova važna pobuda Janeza Pavla II. okviru prizadevanj za čedalje boljše odnose med prebivalci Zemlje.
Proslava 35-letnice osvoboditve
Prireditve v Zgoniški občini
8. maja 1980 ob 20.30 v prostorih PD Rdeča zvezda — Salež
KULTURNI VEČER
— nastop moškega in mešanega pevskega zbora RDEČA ZVEZDA
— »PRIČEVANJA, DOŽIVETJA IN SPOMINI IZ NOB« s sodelovanjem odbora VZPI-ANPI iz zgoniške občine
11. maja 1980 ob 15. uri na igrišču v Zgoniku
KULTURNI POPOLDAN nastopajo:
— otroška folklorna skupina PD RDEČA ZVEZDA
— otroška telovadba SK KRAS
— šolarji iz Komna s partizanskim kolom
— TVD PARTIZAN iz MOST pri Ljubljani
— koncert godbe na pihala s Proseka
— nagrajevanje »EX TEMPORE«
Od 15. do 20. ure bodo delovali kioski s pijačo.
14. maja 1980 ob 20.30 v prostorih PD RDEČA ZVEZDA v Saležu
— recital mladincev z glasbeno spremljavo na temo NOB — režija Drago Gorup
16. maja 1980 ob 19. uri v osnovni šoli v Saležu
— nastop učencev osnovne šole Salež
17. maja 1980 ob 20.30 na igrišču v Zgoniku (zbi-
rališče)
— množični netekmovalni večerni pohod iz Zgonika v Samatorco
— pri spominski plošči Lojzeta KOKORAV-CA - GORAZDA v Samatorci taborni ogenj s sodelovanjem tabornikov RMV
18. maja 1980 ob 16. uri
SLOVESNOST OB POIMENOVANJU OSNOVNE
SOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V SALEŽU PO LOJZETU KOKORAVCU-GOUAZDU
— odkritje doprsnega kipa in blagoslov
— slavnostni govori
— nastop predšolskih otrok — vrtec Gabrovec
— nastop učencev osnovne šole Komen
— nastop učencev osnovne šole »J. SREBRNIC« — Gabrovec
— nastop učencev osnovne šole Zgonik
— nastop učencev osnovne šole Salež
— nastop pevskega zbora iz Komna
— nastop moškega in mešanega pevskega zbora RDEČA ZVEZDA
Od 18. do 24. ure bodo delovali na dvorišču vaške gostilne v Saležu kioski z jedačo in pij ačo.
V	večernih urah bo ples na prostem ob zvokih ansambla »POMLAD«.
V	Kulturnem domu v Trstu je bila v torek proslava 35-letnice osvoboditve. Svečanosti pod pokroviteljstvom Vsedržavnega združenja partizanov Italije, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega -boja na Tržaškem in Tržaškega partizanskega pevskega zbora, se je udeležila velika množica ljudi. Po krajšem uvodnem nagovoru predsednice Združenja aktivistov Neve Lukeže-ve je nastopil otroški pevski zbor šole Karel Destovnik Kajuh iz Gropade pod vodstvom Fride Valetič. Po slavnostnih govorih je nastopil Partizanski pevski zbor. Slavnostna govora sta imela Bogo Samsa, član izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Arturo Calabria, deželni tajnik Vsedržavnega združenja partizanov Italije, ki je spregovoril v italijanščini. Calabria je podčrtal nujnost zvestobe do idealov antifašističnega boja prav v teh težkih trenutkih napetosti v svetu. Zavzel se je proti blokovski politiki in oboroževanju in poudaril nujnost nadaljevanja procesa popuščanja napetosti ter uveljavitve načel neodvisno-
Proračunski minister La Malfa se je sestal s člani meddeželnega posvetovalnega odbora, v katerem so predsedniki deželnih odborov oz. njihovi namestniki. Deželnim predstavnikom je spregovoril o vladnih načrtih za posege na gospodarskem področju. Kot je povedal minister, se mora vlada soočati predvsem z naslednjimi vprašanji: energetika, mednarodna trgovina, u-poraba javnih sredstev, inflacija, razlike med severom in jugom države.
Do junija misli vlada sestaviti dokument, ki naj bi preučil vzroke sedanjega stanja in nakazal rešitve. To bo politično stališče, ne še
SLOVENSKI KLUB v Trstu Ul. sv. Frančiška št. 20/TI
v torek, 6. maja, ob 20.50 MLADA GLASBA
Z novimi klubskimi stereo napravami bosta ustvarila glasbeno atmosfero mladih Boris Sie-ga in Miran Košuta — pri živih improvizacijah v primerno opremljenem in osvetljenem prostoru bo sodeloval še Franc Šugman.
sti, nevmešavanja v notranje zadeve, svobod in demokracije, bratstva in antifašistične enotnosti. Izrekel se je za nadaljnjo krepitev sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter za priznanje globalne zaščite slovenski narodnostni skupnosti v Italiji.
NOVE TARIFE TAXIJEV
Dne 1. maja so pričele veljati višje tarife za taxije v Trstu. Začetna tarifa je povišana na 700 lir ter dodatek za praznike in nočne ure i'a 500 lir.
Dodatki za vožnje izven mesta pa so na' slednji: 1.000 lir od Opčin ali Aquilinije, 1.500 lir do Grljana, Bazovice, Repentabra ali Milj' do Zgonika Korošcev ali Rtiča Olmi 2.000 ijf’ do Šempolaja in Sesljana 2.600 lir ter 3.000 do Devina in Sesljana ob morju.
V	Trstu je zdaj 228 taxijev, katerim se bosta v kratkem pridružila še dva. Sledil bo n3' tečaj za nadaljnjih okrog 20 licenc.
normativno besedilo. 2e pred njegovo izdelajo pa se želi vlada razgovoriti o teh vprašanjih ko z deželnim upravami kot z ostalimi dmz' benimi silami.
Med razpravo so predsedniki deželnih 0“ borov pohvalili pobudo. Med drugim so pou'Ja' rili, da je treba pri državnem načrtovanju up0' , števati razvojne načrte posameznih dežel, da ^ 1 med seboj uskladijo. To je La Malfa označil ?a nujno. Posegel je tudi odvetnik Comelli iz Ft>r' lanije-Julijske krajine, ki se je zavzel za nad3' ljevanje takih stikov med vlado in deželami, 0 končni sodbi glede vladnega gospodarskega dokumenta pa je povedal, da bo možna šele Ju' nija, ob pregledu dokončnega besedila.
SPOMLADANSKA
SIMFONIČNA SEZONA
V	TRSTU
Pred dnevi so na tiskovni konferenci pr^’ stavili spomladansko simfonično sezono gle^a' lišča Verdi. Letošnji program obsega 16 ko’1' certov, ki bodo ob petkih zvečer, ponovili P? jih bodo v sobotah popoldne. Sezona se bo j^f čela 16. maja s praizvedbo simfonije Mago>‘! cat mladega furlanskega skladatelja Dominu^' ja, ki je za to skladbo prejel nagrado Trsta. Zbor bo nastopil tudi pri izvedbi Dev!l1 ske elegije tržaškega skladatelja Maria Zafroo^ Med dirigenti, ki bodo vodili orkester tržaš'^’ ga Verdija, naj omenimo Gabra Otvosa, ^ briela Chmuro, Daniela Orena in Piera BellL!S* ja. Med solisti pa zavzemajo pomembno rn6S,J. pianista Cristiano Rossi in Natasha Tadson violinist Eugene Sabru.
—o—
PRISRČNA VOŠČILA
Mladi družinici Fabiu Sturmanu in Majdi
Artač na Opčinah se je rodil sinček prvorojeI1.
Primož. Srečnim staršem in starim staršem Pr!
prisrčno čestitajo prijatelji in znanci, malemu 1
možu pa voščijo veliko zdravja in življenjske 5
če, pa tudi poguma in moči v življenju. Voščil0
se pridružuje Novi list.
Naša mala domovina
Slikovno gradivo o slovenskih krajih in ljudeh v Italiji
Iz gradiva, ki ga je zbirala in objavljala revija Galeb v letih 1974-1979 za potrebe skupinskih raziskav na osnovnih šolah, so nastali štirje lični zvezki z bogatimi barvnimi fotografijami in spremnim tekstom.
V NAŠI MALI DOMOVINI boste spoznali kraje, zgodovinske dogodke, pričevanja o preteklosti, kulturne zanimivosti in običaje, naravo in njene lepote, ki so tesno vezani na ozemlje, na katerem živijo Slovenci v Italiji.
Zbirko je založilo ZTT in jo dobite v Tržaški knjigarni v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
Seja meddeželnega odbora
Veleposlanik	Ko
V	sredo, 23. aprila, je bil na uradnem obi-u v Gorici pred kratkim imenovani velepo-^anik SFRJ v Italiji Marko Kosin; v jutranjih 'ah je bil na obisku v pordenonski pokraji-I1'1 Popoldne pa je dospel v Gorico, kjer se J® srečal z najuglednejšimi političnimi pred-Savniki. Spremljal ga je generalni konzul SFRJ 'rstu Štefan Ci goj. Na povratku iz Pordeno-a je veleposlanik položil venec h grobnici v °narsu in na goriškem pokopališču, k partizanski grobnici. Nato je obiskal goriškega presta dr. Barrassa, predsednika pokrajine prof. aguro; na županstvu ga je sprejel župan De '■nione z nekaterimi odborniki in predsedni-.°m trgovinske zbornice Lupierijem. Goriški 2uPan jc gostu orisal vlogo Gorice v medna-,°dnem okviru in poudaril potrebo čim tesnejša sodelovanja s Slovenijo in Jugoslavijo, zla-1 Pri uresničevanju vseh tistih objektov in 'uktur, ki bodo to sodelovanje še pospešili okrepili; vsestranski odnosi se bodo še bolj I ■Sjobili po odprlju mejnega prehoda v Štan-ezu-Vrtojbi. Prav v tej zvezi je goriški žu-parJ prikazal veleposlaniku stanje del na tem , ,eJnem prehodu in načrt bodočega avtoporta, n! bo zgrajen v neposredni bližini. Veleposla-'k Kosin se je zahvalil za sprejem in zagotovil s° svojo pomoč in prizadevanje, da bo Jugo-av’j'a tudi v bodočnosti podpirala to politiko aelovanja in odprtosti, kar je v korist obeh r2av. Zatem so si gostje ogledali obmejno Postajo pri Štandrežu.
V	večernih urah se je veleposlanik Kosin srečal s predstavniki slovenskih organizacij v Gorici; na sedežu SKGZ so se sprejema udeležili člani teritorialnega odbora SKGZ za Goriško in predstavniki Sveta slovenskih organizacij. Slovenska delegacija je veleposlanika se-
znanila s položajem slovenske narodne skupnosti na Goriškem in zadovoljivim političnim vzdušjem, ki prispeva k razvoju dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. S svoje strani je veleposlanik Kosin dejal, da jugoslovanska država pozorno spremlja prizadevanja Slovencev v Italiji in da jih v tem boju podpira. Naslednjega dne je ugledni gost obiskal videmsko pokrajino in se srečal z 'beneškimi Slovenci.
*v
sPad,
Pohod v Sovodnjah
Krvodajalski odsek iz Sovodenj ob Soči prire-nedeljo, 4. maja, svoj Prvi pohod. Pobuda
a v okvir prizadevanj, da bi širili zanimanje krvodajalstvo. Pričel se bo ob 9. uri na Peči
jer
Pje
"ato obšel Rupo, Gabrje, Vrh, Rubije, Sovod-
'n se nato končal spet na Peči. Trasa je dol-
tri >
ueset kilometrov in jo bo treba prehoditi v Jveč treh urah. Vse, ki bodo pohod redno in v
Pred'
Vi
'videnem času končali, čaka ob koncu poleg , ega obroka hrane tudi lepa umetniška znač-
*VcJ L. .
š ]o je nalašč za to priložnost izdelal Silva-Qevilacqua. Skupine, ki jih mora sestavljati 1 15 članov, bodo nagrajene tudi s pokali. y Vis je odprt posameznikom in skupinam. ®*shina, ki znaša 2 tisoč lir, pa krije tudi stro-2a topli obrok. Pobudi bo sledil goriški Zeleni 'n pa goriška skupina Radioclub CB.
križ
Slovenska vprašanja v občinskem svetu v Gorici
Med razpravo o občinskem proračunu, ki se je zaključila v ponedeljek, 21. aprila, so svetovalci obravnavali tudi vrsto vprašanj, ki se neposredno tičejo nas Slovencev. Predložena je bila resolucija, s katero se ponovno poudarja pravica uporabe slovenščine v rajonskih svetih. Kot smo že poročali, je tozadevni člen bil sprejet in vključen v pravilnik, ki ga je občinski svet odobril za poslovanje rajonskih svetov, ki bodo letos neposredno izvoljeni. A pokrajinski nadzorni odbor jo ta člen črtal in tako sprožil oster protest vseh slovenskih predstavnikov in organizacij. Svetovalci SSk, PSI in KPI so na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta predložili resolucijo, s katero se zahteva preklic o-menjene prepovedi in zagotovi pravica slovenskim izvoljenim predstavnikom, da se izražajo na sejah v slovenskem jeziku in poziva občinsko upravo, da se posluži vseh možnosti in tudi dolžnosti, da oponira pokrajinskemu nadzornemu odboru s pritožbo na deželno uprav-
no sodišče. Gre za izraz politične volje in angažiranja občinske uprave, da nastopi proti taki krivični odločitvi in da potrdi pravico slovenskih predstavnikov do rabe materinega jezika. Pri tem se lahko posluži tudi ustreznega deželnega zakona za dvojezično poslovanje, za prevajanje, tiskanje dvojezičnih lepakov in drugih aktov, to je zakon, ki se ga je goriška občina že večkrat poslužila. Ne glede na to pa ima možnost, da pošlje priziv na deželno upravno sodišče v zvezi z odločitvijo pokrajinskega nadzornega odbora.
Na zadnjih sejah so svetovalci tudi odobri-
li	sklepe po poimenovanju dveh slovenskih osnovnih šol v naši občini. Tako so odobrili predlog šolskih predstavnikov in oblasti, da se osnovna šola v ul. Vittorio Veneto poimenuje po Francetu Bevku, ona v Pevmi pa po Josipu Abramu. Postopek za poimenovanja ni sicer kratek, vendar upamo, da bo v doglednem času prišlo tudi privoljenje državnih oblasti.
Z glasovi večine sprejet proračun na goriški občini
Dva dni pred zapadlostjo mandata občinskega sveta v Gorici, to je v ponedeljek, 21. aprila, je bil sprejet proračun za leto 1980. Razprava o tem važnem dokumentu se je vlekla več dni, saj so bile potrebne štiri seje, da je prišlo do končnega glasovanja. Jasno je, da je bila razprava zelo živahna, deloma polemična, ker ni šlo samo za odobritev nekega finančnega dokumenta, ki je bil nujno sestavljen v zelo strogi logiki finančnega upravljanja ob upoštevanju vseh mogočih zaknoskih omejitev, am-
^ehod	v	Gabrijelovi
Hj sestanku, ki je bil pred dnevi v Vid-’ so se obmejni krajevni organi dogovorili, Ef. Prej° mejni prehod v Gabrijelovi ulici-st Javčevem drevoredu tudi za motorje z regi-i-, ko tablico. Na ta način so ugodili potrebi v
!Hie
Njo
tfe
m prometu in dali možnost, da presto-
la
ta prehod vsa motorna dvokolesa. Odprtje re . •Bejnega prehoda je novost, a kljub temu ObJtriraj° vedno večje število prebivalcev z
1	strani meje, ki se poslužujejo možnosti, itt ^hitreje pridejo iz Gorice v Novo Gorico b|j,°ratno; v zadnjem mesecu so zabeležili pri->a ‘'K* 20 tisoč prehodov, kar je rezultat, ki si
k ^
b°cl0
hihči
e verjetno ni pričakoval. Računajo, da število še zvišalo, saj je v programu, da v kratkem vzpostavlii tudi avtobusno zve-
zo med obema mestoma. Z več strani prihaja želja, da bi ta mejni prehod usposobili tudi za potne liste; na jugoslovanski strani je vedno več kupcev in turistov, ki prihajajo z Gorenjske -po nakupe v Gorico, dospejo do železniške postaje v Novo Gorico in potem morajo na Rožno dolino; če bi odprli Gabrijelov prehod tudi za državljane, ki prihajajo k nam s potnim listom, bi veliko prihranili na času in razdalji. Pa tudi italijanski državljani bi lahko izrabili železniško zvezo med Novo Gorico in Gorenjsko in tako prišli do smučarskih oz. turističnih središč na severu Slovenije. Vsekakor bi to pomenilo veliko pridobitev za obe področji in pripomogle k še večjemu zbližanju med prebivalci obeh dežel.
pak za dokument, ki je bil, skoraj bi rekli, spričevalo vsega, kar je v zadnjih petih letih občinska uprava izvedla in uresničila oz. podoba tudi vsega, kar ni utegnila uresničiti. Zato so bili vsi nastopi, in teh je bilo približno dvajset, intonirani na pozitivno ali negativno oceno celotnega delovanja. Večina, ki so jo trenutno sestavljali predstavniki DC in PSDI, je zagovarjala, kot je razumljivo, vso politiko zadnjih petih let, opozicija pa je — čeprav ne kompaktno — poudarjala predvsem negativne aspekte odborovega delovanja. Da je bilo tako, je letos še bolj logično, saj smo praktično že v predvolilnem vzdušju, ko se stranke pripravljajo na bližnjo volilno kampanjo in skušajo pridobiti čim večje število volivcev in somišljenikov. Za letošnji proračun so glasovali svetovalci večine in neodvisnež dr. Luciani, ki je še nedavno bil odbornik, a je iz odbora in tudi iz svoje stranke (PRI) izstopil, ker se ni strinjal z odločitvijo svojih strankinih tovarišev; vse ostale politične skupine v občinskem svetu so glasovale proti proračunu.
Ne bomo naštevali vseh nastopov občinskih mož in stališč strank, ki so se — kot rečeno — zelo jasno opredelile. A če skušamo biti vsaj malo objektivni, moramo priznati, da je sedanji odbor imel precej poguma, ko se je odločal za razne izbire. Lahko bi navedli vse, kar ni bilo storjeno, ali vse tiste odločitve, ki so kvarno vplivale zlasti na razvoj in obstanek naše (Dalie na 7 strani)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Majska številka Ognjišča
Nova, majska številka Ognjišča se začenja s pismom nekega fanta, ki postavlja zelo zanimiva vprašanja in bi želel nanje odgovore. To so vprašanja, o katerih velika večina duhovnikov ali zaradi premajhne teološke izobrazbe ali zaradi njihove delikatnosti takorekoč nikoli ne spregovori niti v cerkvi niti pri veronauku, pa niti na izrecna vprašanja v zasebni družbi. Navadno se jih otresejo z nasmehom ali s kakim izgovorom. Fant, ki se je podpisal z imenom Janez, pa zastavlja javna vprašanja: »V "veri” molimo kristjani: "Pričakujem vstajenje mrtvih. In življenje v prihodnjem veku”. Po nauku naše Cerkve sta z dušo in telesom že sedaj v nebesih Jezus Kristus in Devica Marija, Jezusova mati«. Ko razmišljam to versko resnico, st mi pojavlja vprašanje: ali sta dejansko z mesom v nebesih, oziroma ali sploh imata meso takšno kot naše, ker pravimo, da je bila Marija v nebo vzeta s telesom. Kristus pa je vstal od mrtvih s poveličanim telesom. To poveličano telo pa po mojem ni isto telo, kot ga je imel na križu. Vendar me spet čudi, kako je Kristus po vstajenju, ko se je prikazal apostolom, jedel. Če ima poveličano telo, vendar ne more in ni potrebno, da bi jedel. Ali je to kaka izjema, da poveličano telo je in prebavlja? Kolikor mi je znano, poveličano človeško telo ne bo potrebovalo hrane in ne bo prebavljajo, kot to delamo sedaj na zemlji. Morda so to nenavadna vprašanja, vendar verjemite, tudi taka vprašanja se postavljajo človeku povsem sama od sebe. Nadalje se sprašujem, kje je potemtakem nebo oziroma kje so nebesa. Ce sta Kristus in Marija z dušo in telesom v nebesih, potem morajo obstajati nebesa. Seveda pa je pri tem treba vedeti, ali so telesa, ki so poveličana, kot jih imata Jezus in Marija, tudi ma-
terialna, otipljiva, ali pa so poveličana telesa drugačna, iz druge materije?«
Ta vprašanja se zdijo morda komu naivna, vendar niso. To so vprašanja, ki se nujno postavljajo vsakemu kristjanu in duhovniki bi morali nanja odgovarjati, ne pa se delati, kakor da je posmrtno življenje oziroma nebesa, vice itd. nekaj čisto abstraktnega, idejnega. Oče urednik je to razumel, zato precej obširno in jasno odgovarja na fantova vprašanja, ki zanimajo seveda širok krog bravcev Ognjišča in dejansko vsakega katoličana, pa tudi nekatoličana. Urednik opozarja na dognanja moderne fizike o tem, da je snov samo energija, in da dejansko niti ne vemo, kaj je to: energija. Zato med tistim, kar trdi o poveličanih telesih verski nauk, in tistim, kar trdi moderna
fizika, ni neskladnosti, kot bi se zdelo na prvi P0, gled in kar mnoge moti. Zanimiv je zaključek" rednikovega odgovora: »Jezus je kot Bog večen,'1 času si je prevzel človeško naravo, po smrti Je
ni "uničil”, ampak jo še vedno ima v poveliča
obliki. Ko Bog nekaj naredi, si več ne "premis'' > kot si mi večkrat premislimo. Vsa ta teolo^3 vprašanja in ugibanja nam pomagajo, da tudiv dobi tehničnega napredka še bolj spoznavamo prekosljivo božjo modrost. Vse pa nam bo post" lo jasno šele, ko bomo Boga gledali »iz obličja v obličje«.
Kar zadeva drugo vsebino majske številk® »Ognjišča«, naj omenimo zanimiv intervju z ŽUP
nikom Janezom Riharjem o zidavi nove cerkve
župniji Moste v Ljubljani, članke o zakrament' | svete birme, ki se deli te mesece, daljši članek* fotografijami in zemljevidom o bližnjem pape2® vem potovanju v Afriko, pregled dobrih novi® knjig in ganljivo reportažo o obisku urednika p"
mladem bolniku Bojanu v Tolminu. Zanimiva
tudi pisma, ki jih pošiljajo uredništvu mladi br"v’ ci in na katera uredništvo vestno odgovarja. vilka je kot vedno lepo ilustrirana.
Zakaj tako malo pišejo
Zadnji čas smo lahko brali že več opozoril na dejstvo, da izhaja tudi v Trstu vse manj slovenskih pripovednih knjig. Ta pojav je splošen na Slovenskem in njegovi vzroki še niso raziskani, verjetno zato, ker si ga vsi razlagajo kot nekaj začasnega, nekateri, žal, morda tudi kot nekaj nebistvenega. Toda v Trstu je ta pojav še posebno občutljiv, glede na to, da slovensko pripovedništvo v našem mestu, kot tudi v Gorici in na Primorskem sploh nima samo literarnega pomena, ampak je vedno igralo, in tako tudi v naj novejšem obdobju, tudi važno splošno-kulturno in celo narodno-prebuditeljsko funkcijo. Spomnimo se samo na Bevka in njegove povesti.
Ce ne upoštevamo knjige Mirka Javornik »Pero in čas«, II., ki je izšla marca letos in je h’'® sicer natisnjena v Vidmu, a katere večji del 111
nastal v tukajšnjih razmerah ter je, kot znano,
Prva letošnja številka Glasnika Slovenskega duhovniškega društva
Na prvi strani najdemo znano pooperacijsko fotografijo predsednika Tita in izraze globoke si-novske vdanosti članov Slovenskega duhovniškega društva staremu in hudo bolnemu predsedniku države. »Bojimo se za Vas kakor za rodnega očeta in vendar še neomajno upamo. Morate nam okrevati! Brez Vas bomo sirote kakor otroci brez očeta, brez njegovega modrega in izkušenega vodstva ...«, je rečeno v poslanici na Tita.
Sledi fotografija novega ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita monsignora dr. Lojzeta Šuštarja, hkrati s člankom o njegovem življenju in dosedanjem delovanju. Članek »Odlikovanje kartuzije Pleterje« pa poroča o odlikovanju, ki ga je bila ta slovenska kartuzija, katero je ustanovil leta 1407 celjski grof Herman II., nedavno deležna s strani vodstva slovenske republike zaradi pomoči, katero je dajala med vojno partizanskemu boju. Sledi še nekaj drugih krajših člankov, ki se nanašajo na delovanje društva in njegovih članov.
Zanimiva je rubrika »Slovenci v zamejstvu«, v kateri najdemo tudi marsikaj takšnega, na kar drugi tisk ni pozoren. Nepotrebna pa je napihnjenost tona v nekaterih člankih, npr. v članku
»Zmagoslavje slovenske pesmi v Franciji«. Seveda ne gre za nikako zmagoslavje slovenske pesmi v Franciji, ampak samo za sorazmerno lep uspeh nekega slovenskega izseljeniškega pevskega zbora pri nastopu v neki cerkvi v Nancyju. Tudi taki listi, kot je Glasnik SDD«, bi si morali prizadevati, da bi se rešili v slovenskem tisku bombastičnega, napihnjenega sloga, ki je zašel vanj pod vplivom drugih jezikov in raznih totalitarnih ideologij, ki govorijo v samih superlativih. V slovenščini, ki je po svoji naravi stvaren jezik, vpliva tako pretiravanje mučno in celo smešno.
Zelo zanimiv, čeprav nekoliko pristransko napisan je tudi prispevek Franca Smona o predvojnem in medvojnem, pa tudi povojnem ideo škem razcepu med duhovniki lavantinske škofije. Smon je bil pred vojno znan kot najbolj levo r rientiran duhovnik na Štajerskem in je razviir že tedaj živahno publicistično dejavnost. Njegov spis ima naslov »Korenine so razraščene daleč nazaj« in v njem ostro piše o nekdanjem vodstvu mariborske škofije. Spis spremlja nekaj fotografij, ki pa so žal brez vsakega podnapisa.
Poleg tega prinaša Vestnik še nekaj drobnejših poročil.
starejšega datuma, in knjig goriške Mohorji družbe, nimajo tržaški pripovedniki pravzapf3' kaj pokazati. To je tem bolj občutno in ne"a vadno, ker ima Trst nekaj resnično dobrih venskih pisateljev in med dva ali tri pripoved"1 ke večjega kalibra, ki jih vsi poznamo. Toda vsa' o dveh bi lahko rekli, da jima je postalo P'sa nje pripovedništva, t.j. romanov ali novel, ^ samo še občasno ali pristransko delo. Njuna glaV na pozornost velja esejistiki. Drugi so utihnil' a'1 morda počasi pišejo ali pilijo kako pripoved"11 besedilo, ki pa bo izšlo šele čez leta. Tako usi"a torej pripovedništvo tudi pri nas.
it"1
Najbrž bi težko našli kak skupni, eno vzrok za tako usihanje in hiranje pripovednišN3 na celotnem slovenskem narodnem in jezikovn""1 območju, če se ne oziramo na specifične kulto""® in druge razmere v matični Sloveniji. Tod" ^ Trstu in Gorici je nedvomno eden izmed glav" vzrokov premajhna spodbuda za tako ustvarja"'6 Ni ustanove, ki bi dajala pobudo pisateljem’ ^ vije, kolikor jih je, ne objavljajo daljših
tekst"^
tudi če gre samo za daljše novele. Sprejemaj" . objavljajo samo drobne črtice, dve ali tri st"a^. besedila. (Značilen primer je »Mladika«). Nit'
založbe, ki bi bila pripravljena sprejeti in seVe ,
honorirati kak daljši pripovedni tekst. Tudi h" .
id'
ke skoro ni — ni je bilo niti prejšnje čase, k" še izšel tudi v Trstu kak izviren slovenski ro"ial1
ni®
Glavni vzrok za usihanje pripovednega pi"a
pa je verjetno osamljenost pisateljev. S ten"
I"
rečeno, da so v tako osamljenost prisiljen' ,
v	•	i	I'
obratno. Kaze pa, da se dobro počutijo v njej
želijo si družbe in je zato tudi ne iščejo. Iz°:
,gn-
ijejo se pogovorom in diskusijam, želijo imeti
in se kolikor mogoče varujejo pred vsakim v'
z""”
mirjenjem, pred vsako nadležnostjo s strani
* j"V'
nosti. To jim sicer omogoča mir in zbranost
to-
da v takem steriliziranem miselnem okolju se
ne zgodi, nič jih posebno ne vznemirja i" ...
razburja, nimajo priložnosti spoznavati novih (Dalje na 8. strani)
lja'
J
Uganka in neugodje
(nadaljevanje s 1. strani)
V	našem listu smo že nekajkrat tudi opozo-nll> da so Združene države zamudile primeren rer>utek, da bi učinkovito nastopile za rešitev sv°jega diplomatsega osebja v Teheranu. Pred-ec*nik Carter je s svojo neodločenostjo zadevo Plačeval in jo s tem vedno bolj zapietal. Trezno ni videti, da mu preostane še kaj dru-razen prave, velike vojne akcije proti Ira-^ ali popolne kapitulacije. Medtem ko bi bila ,akoj po zajetju talcev zadostovala hitra in od-
log;
ali
,na akcija proti teheranskemu režimu, v tej
°m obliki, je ta možnost zdaj zapravljena.
akrat so imele Združene države svet na svoji .rani, kajti bedastoča, okrutnost in divjaštvo tonskega zajetja talcev so bile tako očitne, da ,'kornur ni padlo niti na misel, da bi bil obso-Američane, če bi bili kaj storili in se pri tem P°služili orožja. Toda od tedaj je minilo že , n°8o mesecev, v tem času se je dogodil med rt,gim sovjetski vdor v Afganistan in v svetu e je zelo poveča! strah pred vsakim zaple-^Itl- ki bi lahke pripeljal do splošne vojne. ..at& ie danes svet na splošno proti temu, da 'Združene države z orožjem reševale svoje lce. To je zdaj tudi mnogo težje, ker so talc^ ,azdelili in jih preselili drugam, verjetno v ka-e skrite kraje, najbrž druge, kot pa so jih nagnili.
, Tako so se znašle Združene države zdaj ,0|J osamljene ‘kot kdajkoli, in vzajemnost, ka-jr° jim izražajo zahodnoevropske vlade, je bolj "finalna kot resnična, neglede na trdo dejstvo, ^ s> zahodna Evropa ne more delati iluzij, da ^ Preživela brez Združenih držav ali da se ^ lahko izognila vojni, če bi bile Združene ave prisiljene, da jo sprožijo, ali če bi bile
Pah
ijene vanjo.
Z GLASOVI VEČINE SPREJET PRORAČUN NA GORIŠKI OBČINI
(nadaljevanje s 5. strani) skupnosti; istočasno pa bi morali
ze-
Jasno in odkrito priznati, da je bilo prav
v Josih do nas Slovencev opravljeno mnogo kot v preteklih letih; v tem primeru pa pri-8oi° V P°®tev številke in dejstva, ki jih ni mo-
e prikriti ali potvarjati. Ustvarilo se je bolj-
vzdušje, večje razumevanje do vprašanj na-ž skupnosti, čeprav v tem ne bi mogli vseh j. p^oljiti. Če vso problematiko gledamo v glo-Ij^ein smislu, bomo lahko ugotovili, da je raz-t|ea s prejšnjimi upravami velika. Jasno je, da Hloremo biti do kraja zadovoljni s sedanjim j}.°2ajem, kajti je še veliko vprašanj, ki ter-^ odgovor in niti prihodnja uprava jih ne D|),v ceioti rešila, saj moramo računati tudi na d^ektivne težave, ki jih po navadi vsi zelo ra-s Prezremo. Opozicija ima sicer to nalogo, da ; P''stom kaže na neizvedene načrte, toda če
ta opozicija ustvarjalna, lahko veliko pripo-
vs re k rešitvi številnih problemov; to je prediv111 vloga, ki jo mora opozicija opravljati, če vprašanja reševati, v obratnem prirne-
ij.Se omejimo na neko besedno opozicijo. Bli-
žjo
se volitve in zato ni težko podajati global-
L°cen; pred očmi moramo imeti predvsem (to°en°st našega mesta, ki se ne kaže najbolj Ij^ata; zanimive bo videti, kako se bodo vo-odločali, tudi letošnji proračun lahko po-iUe dokument, na katerem se projicira bo-^Ost Gorice.
Odločitve ne bo mogoče dolgo odlašati. Združene države bodo morale storiti nekaj odločilnega. Ali dvigniti belo zastavo pred blaznežem Homeinijem in to bi pomenilo še vse kaj hujšega kot samo sramoto Združenih držav
—	to bi pomenilo kapitulacijo vse zahodne omike in tehnične premoči pred islamskim fanatizmom in nesramnostjo šejkov, ki so se čez noč ravno po zaslugi evropske in ameriške tehnike znašli lastniki petrolejskih vrelcev, ali pa opustiti vsakršno obotavljanje in vso politiko v smislu, »da bo volk sit in koza cela«, ter izvesti operacijo, ki se je zdaj bojijo same in še bolj ostali svet. Sovjetska zveza jo bo skušala preprečiti, vendar ni verjetno, da s silo. Kajti kmalu bi se lahko zgodilo, da se bodo znašli kot talci v Iranu ali kje drugje tudi sovjetski diplomati. In Sovjetska zveza gotovo ne misli na to, da bi v takem primeru kapitulirala pred kakim Homeinijem. Tega bi se morale dobro zavedati tudi Združene države. In predvsem bi se morale zavedati, da vidi svet v njih še vedno glavno vojaško silo sveta in vodilno državo demokracije. Če se odreče tema funkcijama — in odrekla bi se jima s svojo kapitulacijo pred Homeinijem — b; izgubila tudi svoj moralni ugled in bi ostala le še klavrn vzgled zahodnega potrošništva brez morale. To pa se verjetno ne bo zgodilo. Zato moramo biti pripravljeni na skorajšnje dramatične dogodke na Srednjem vzhodu, neglede na neuspeh
PARIŠKA KONFERENCA
Konferenca komunističnih partij se je v Parizu zaključila z odobritvijo poziva vsem komunističnim partijam in vsem miroljubnim silam, naj si prizadevajo, da se razveljavijo sklepi Atlantske zveze o namestitvi novih ameriških raket v Evropi. V pozivu je rečeno, da bi se morale miroljubne sile zavzemati za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma SALT-2 in za nova pogajanja za omejitev strateškega orožja. Komunistične partije in druge miroljubne sile bi se morale tudi zavzemati za uspeh madridske konference in za izvajanje helsinških dogovorov. Prizadevati bi si morale dalje za sklicanje Evropske konference, na kateri bi razpravljali o vprašanju razorožitve na evropski celini. Poziv končno pravi, nai se gospodarska sredstva namenijo boju proti lakoti na svetu, kar je v skladu s stališči neuvrščenih držav. Kot smo že omenili, je poziv namenjen ne samo komunističnim partijam: temveč vsem miroljubnim silam ne glede na njihovo narodnost in državno pripadnost ter ideološko prepričanje. Poziv se zavzema tudi za začetek dailoga med komunisti, socailisti, socialdemokrati in kristjani.
Kot znano, se te konference niso udeležile ZK Jugoslavije, KP Italije in KP Španije.
V	Društvu slovsenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 5. t. m., govoril dekan teološke fakultete v Ljubljani na temo:
»KJE ISKATI ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO«
Začetek ob 20.15
S
e
5f,
Ben, Mihec, kaku je zde j ses to preiskavo zastran tistga spomenika u Bazovici, ke so ga fašisti spet frderbali?
S kašno preiskavo?
Mn tisto, ne, ke morejo dobet ven. kadu je tu naredu.
Ma kej misleš, de bojo kašnega dobili? Sej so že pomazali tolkokrat jn še nikoli niso nobenga dobili. Ma, jest be reku, nanka jeskali.
la ma zde j be ga mogli dobet. Z atu ke se mi zdi, de je tega zadosti.
Pej sej so ble vre zrečene izjave jn ogorčenje jn protesti. Kej češ več?
Ma kej bo šlo tu kar naprej.
Ja zdej je na vrsti, de tisti spomenik popra-verno. Dokler ga ne bomo poprauli, ga fašisti ne bojo takneli. Bojo počakali, de bo vse u redi. Jn pole bojo začeli skraja.
Ma tu ni prou! De mi ne moremo iemet našga sporne’,itea na bazovski gmajni, ke /e
prouzaprou naša. Sej znamo, de so fašisti pr mišinah. Jest be znou, kam jet jeskat.
— Videš, Jakec, zdej se pej ti ne zastopeš neč. Vsi znamo, de so bli fašisti, vsi znamo ki se zbirajo, ma če ga nisi vidu, mu neč ne moreš. Jn zastran nas Slovencou se oblast ne bo jajcala. Koker se ni nikoli. Sej tudi kadar so vrgli kašno bombo na šulo pri svet-mi Ivani, tudi niso nikoli najdli nobenga. Uani so nardili kar so misleli jn šli lepu domov. J n končana maša.
— Ma oblast be mogla jeskat pr mišinah.
— Spet, Jakec, ne zastopeš neč od politike. Mišini, dragi moj, so priznana stranka. Uani jemajo poslance u parlamenti. Jn ne samo poslance: dobivajo tudi za svoje delo državno podporo, ane dvej miljardi na leto. Jn sam Almirante je anbot reku: Kej govorijo, da nas bojo razpestili, ke mi smo legalna stranka jn dobivamo tudi podporo, ku vsi ta drugi.
—• M a kadu jem daje to podporo?
— Ma vlada pej. Jn ceu parlament — od tega bo vre nekaj let •— je volu in potrdu, de dobijo tudi mišini državno podporo. Vsi so rekli ja.
— Ma kej tudi antifašisti?
—• Ne tudi, ma samo antifašisti. Zatu ker u parlamenti so, izven mišinov, vsi antifašisti. Zatu pej od tisteh državnih subvencij političnem strankam vse antifašistične stranke jn demokratičen tisk jn organizacije lepu moučijo. Si mislejo: ledje pozabejo jn nobeden se ne bo zmislu, de morbet dnar za kupet tisti cement, ke so ga nucali pr tistmi spomeniki, de je tisti dnar od državne sub-venacije. Vse tu je, dragi moj — koker pra-vejo angleži — top secret.
— Ja, ja, tudi meni se zdi, de je sekret.
KNUT HAMSUN
POTEPUHI
oooo
Poslovenil Oton Župančič
ocoooooo
93
oooo
O, sestra Pavlina je postala spretna. Ni bila posebno ljubezniva v svoji štacuni, ljudje se niso smeli preveč zanašati na njeno usmiljenje, kadar so prišli in bili v potrebi,ne, ona ni bila dobrosrčna za svojo mizo kakor Edevart. Edevart je razdajal, kadar je tako naneslo, Pavlina je stiskala, kar je imela, tehtala in računala natanko in po trgovsko; ako kakšna terjatev ni bila predolgo poravnana, je utegnila dolžnika opomniti. Seveda je to nekatere kupce u-žalilo, marsikateri je obljubil, da ne prestopi več njenega praga. O da, zgodilo se je, da jih nekaj časa res ni bilo blizu, pa so spet prišli, kaj so pa hoteli drugega? Lahko bi bili kupovali pri Gabrielsenu, ali ta je bil še hujši in je zmerjal ljudi iz zaliva, ker sploh trpe še drugo štacuno v soseski. Govoril je, da zato, da bi njega uničili, pa da njemu ni do tega, da bi trgoval s takimi ljudmi, saj tudi nimajo denarja, saj jim ni treba hoditi k njemu, prosim lepo, in nazadnje jim bo že pokazal, da 'lahko stisne to malo kramarijico v zalivu —
Gabrielsena je peklilo, da je tako dolgo trajalo, preden so prišli bratje in sestra v zalivu na kant, pa vendar, ali je bilo pametno, zmerjati svoje kupce in jih tako rekoč metati skozi vrata? Posledica je bila ta, da je šla Gabrielsenova trgovina rakovo pot in se začela kar majati. To spet je učinkovalo na moža samega, iz same brezbrižnosti ni več nosil belega ovratnika in bril se je samo še ob nedeljah. Kakšen trgovec je bil to! Zdaj pa poglejte Pavlino, kakšna je bila? Čedno dekle, ki se je čedalje bolj razvijala v damo. Vedno je nosila bel trak okrog vrata, in na prstu ji je tičal prstan z biserom, v cerkev je hodila z zlatim medaljonom, ki ga je nekoč dobila od velikega brata in je gotovo stal lepe denarce. Res. In tako se Pavlina vendar ni mogla nositi, če ni imela s čim, sam hudič ti vedi, kako so se dokopali ti otroci brzojavnega preglednika do moči in denarja, ljudje so tudi vedeli, da imajo ob nedeljah za kosilo meso.
Če natanko premislimo, se je štacuna v zalivu držala, in o Pavlini sami se je moglo reči, da se sicer ni jokala od sočutja, kadar je prišla kaka ženska in je hotela imeti kave, ki je ni mogla plačati, ne, tega
S TRŽAŠKEGA
GRADBENI STROŠKI
Gradbeni stroški v Trstu so se v zadnjem letu dalje povečali. Leta 1978 so se dvignili za 15 odstotkov in lani za 26 odstotkov.
V letu 1979 je bila podražitev posledica naslednjih poviškov: stroški za delovno silo so se dvignili za 23,4 odstotka, za gradbeni material za 26,7 odstotka ter za prevoze 20,8 odstotka.
RAZSTAVA VIN V DOLINI
V soboto, 3. maja, bo na glavnem trgu v Dolini otvoritev 24. občinske razstave vin. Po otvoritvi bo prijateljsko srečanje s predstavniki družbenega življenja v dolinski občini.
ne, ali bila je poštena in pripravna oseba tega ni bilo moči tajiti. Ni gledala na nekaj rozin, kadar so prišli v štacuno otroci iz soseščine, in kaj, mar ni še vedno podpirala Martinovih, dasi je plačala na Ede-vartov listek zanje kravo?
Zdaj pa je menda obsedel Gabrielsena sam vrag, hotel je pospešiti odločitev, vrgel je vse na eno karto in nakupil ogromno blaga, blaga najneverjetnejše vrste, drobnih in debelih reči do težkih reči, kakor brusov in okroglih peči s slepicami po a-meriškem vzorcu. Da, Gabrielsen je mogel nakupovati, a tudi njemu samemu je moralo biti jasno, da vsega tega blaga ne bo mogel zvesti, to je bil obup, hotel je pokazati svojo moč. Prav. Ljudje so tudi silno pritisnili v njegovo štacuno, pometel je iz srenje ves denar, in štacuna v zalivu je bila nekaj tednov prazna. Ali sta se Pavlina in Joakim utrudila boja in zaprla štacuno? Nasprotno. Toda Gabrielsen je sijajno tržil, imel je blago, ki so ga kupovali celo veljaki iz domače in iz sosednjih srenj, bilo je svile in žameta za obleke, bilo je damskih klobukov in verižic za ure in storjenih čevljev in čudovitih namiznih prtov z resami in zbranih pridig z zlatim tiskom na platnicah — zakaj bi morali po tako blago pisariti v mesta na jugu, če dobiš vse to pri Gabrielsenu? Poleg tega pa še to, da je naročil Gabrielsen še enkrat finih jestvin in slaščic, sira in medu in sadja, stvari, mimo katerih ni mogel bogataš, ne da bi bil kaj kupil. Bil je samo en trgovec, in ta je bil Gabrielsen.
Tako je šlo nekaj časa v zimo, Pavlini ni bilo nič kaj prijetno pri duši. Še vedno je nosila beli trak in prstan z biserom, a ni se imela komu kazati, opravka je imela samo v hiši, v štacuno ni bilo kupcev. Joakim se je bavil s svojim delom, s krompirjem in žitom, pozneje z mlatvijo, in ko je napočil čas, je odrinil s Karolusovo posadko na Lofote, Pavlina je ostala sama s svojo jezo. Kadar ni nič prodala, ni imela gotovine za novo blago, njena trgovina je kar sama zaspala.
Kar se zgodi, da pošlje Edevart s svojega potovanja denarno pismo, ne mnogo denarja, nekoliko tolarjev, nekoliko dese-takov, Pavlina pa se je spet opogumila. O, ta veliki brat, najprej je hotel odplačati svoj dolg, listek, i ga je poslal štacuni, s prebitkom pa je smela ukreniti Pavlina po svoje. Da, veliki brat, ta zna že tako obrniti, kakor da je prav nič, kar dela, tak je on! Seveda ni bilo dvoma, da je sam potreboval denarja, in Pavlina je tudi natanko vedela, da bi se Joakim razljutil in se branil teh desetakov, 'toda Pavlina je nakupila zanje blaga. Kmalu se je tudi razglasilo, da je dospelo v štacuno v zalivu novo blago, ne strahota blaga kakor h Gabrielsenu, pač pa nujne stvari, ki so ljudem potrebne, nekaj vreč moke, kaša, kava, ameriška slanina. Pavlina je Edevartu odpisala, zahvalila ga je za denar in zatrjevala, da ne pojde po zlu. Časi niso dobri, je pisala, in po srenji je dosti besed o tem, kakor da se neki trgovec zadnje čase le s 'težavo pretika. Ondan je bil tukaj v zalivu in je go-
voril z menoj, pa o tem molčim. Pridi domov in vodi svojo štacuno sam, tebe ni if Joakima ni, nimam se s kom posvetovati ampak delam vse po svoji ubogi glavi.
Potem pa — sredi februarja v najdeš Ijem snegu in najhujšem mrazu — so Pr|' šli ljudje iz cerkve in pravili, da je Gabri elsenova štacuna drugič zaprta. Vidite. brielsen je izrabil sorodnike svoje žene dc skrajnosti, dalje se niso mogli več napif zati, in zdaj so dospele zadnje in najhujš6 menice. To je bil konec.
Treba je priznati, da je Gabrielsen sto ril, kar je le mogel, da bi se rešil, bil ie pri župniku, pri doktorju in pri starejši91, naj bi mu pomogli vsaj s svojimi imeni,se cerkovniku Johnsenu ni prizanesel, ki je sicer čutil počaščenega, ker se je tuj nanj obrnil s to prošnjo, a jo je moral biti kakor vsi ostali. Nazadnje je prišel & brielsen k Pavlini, in ji hotel prodati ^ nega blaga po slepi ceni za gotov de# Kakšno blago? si je najbrže mislila P^'1. na, brusi in okrogle peči s slepicami? . govorila je z njim razumno o tem in ga 111 neprijazno zavrnila. Gabrielsen ji je imeuj val velike in drage reči, ki se jih je hote1 iznebiti po taki ceni, kakršno sama doloj »Za to nimam dovolj denarja,« je rčj1 Pavlina. Našteval je potrebne reči, živijj »Pravkar sem jih nakupila,« je odvrni'3 Pavlina.
Ne, nista sklenila kupčije.	_	,
Bila je še huda zima in čas še teža za ljudi, a dnevi so se že daljšali in jasnij in tako je prišel Joakim marca meseca 1 malo časa z Lofotov domov in prinesel ^ da,prinesel je denarja za ves zaliv. i to? Od afotskega brodarja, plačo od skega poletja za delo na klečeh, Joak^ naj jo porazdeli delavcem po deležih, kršni jim gredo. Ta sreča! Odrasli in otč ci so dobili denarja, blagoslov se je usj' do malega na vsako hišo v zalivu, niso 9 le velike vsote, ali bila je svetla doba Pr? ti prejšnji, zlata doba, štacuna je poterjj zaostanke in je imela zopet gotovine, 0' tec je vrnil Edevartu celo staro posoji'’
Mar je postal Ofotec nenadoma tak P.| štenjak? Gotovo je bil vedno pošten, je krasen mož, a ni mu bilo lahko, sin, ^ šnjar Nils, je pač porabil preveč njeg0^ sredstev, Bog ve, nemara staremu ni d°S| ostalo. Toda zdaj je stari brodar izprevio®' da se ne more vrniti v zaliv s svojim rl jim tovorom, ako prej ne poplača za sko leto, bil je pošten iz gole potrebe- ^ prebivalcem v zalivu je s tem tako usT gel, da so ga malone blagrovali, ker je 1 plačilo tako dolgo zategnil, da je priMP la sila do vrhunca.
(dalje)
ZAKAJ TAKO MALO PIŠEJO?
(Nadaljevanje s 6. straniI
D'
di, ni diskusij, v katerih bi se kresale misli i*1 prišli na nove, ustvarjalne ideje. Tako ostaja hova miselna in čustvena gladina mirna, na in tako tudi neiizzvana in nerodovitna, zadoščenje jim prinaša esejistika, ker z njo la ,e, osvajajo občinstvo in si pridobivajo prizh3 Vendar pa žal to ni pripovedna umetnost.
Zanimivo bi bilo zvedeti o tem tudi rbde pisateljev samih.
vb-