Ameriška
vi ima
/Ir Il/B’ E n ■ g/lf 111— HO/W1JF
AMCRICAN IN SPIRIT fOR€!6N IN LANGUAGC ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 1, 1964
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXII — VOL. LXII
v
Črnec pred sodiščem luna 'gospod', 'gospa'
Zvezno vrhovno sodišče je odločilo, da morajo črnce pr ed sodišči v južnih državah nazivati vedno s polnim imenom ter z “go-sood”, “gospa” in “gospodična”.
Novi grobovi
Washington, d.c. — čm-
•a Mary Hamilton, tajnica Kon-§resa za rasno enakost, je bila Pozvana pred sodišče v Etowah °^raju v Alabami. Sodnik jo je ^azval enostavno z Mary ob za-Cetku procesa. Ta je proti temu Prctestirala in zahtevala, da jo rn°ra nazivati z Miss Mary Ha-jWlton, če hoče od nje dobiti odgovor. Sodnik jo je nato ^ sodil “nepokorščine sodišču”.
rnovno zvezno sodišče je to s°dbo razveljavilo in s 6:3 gla ?0vorr> odločilo, da morajo sodi-‘ Ca na Jugu dežele nazivati črn-Ce prav tako z “gospod”, “go-sPa ’ jn “gospodična” kot belce. v južnih državah je davno aljena navada, da črnce nazi-aJo enostavno le s prvim ime-rri> vse belce pa s polnim ime-^ in nazivom “gospod”, “go-,P^a in “gospodična”. Tako po-v Juvanje smatrajo črnci za ‘PVo, vendar so ga doslej mo-a ' prenašati kot navado usta-^ ° skozi rodove, spominjajo-na čas, ko so bili na jugu de-j beli gospodarji, črnci pa Jlh°vi sužnji.
^bovno
Frank Perko
Po dolgi bolezni je preminul v Euclid Glenville bolnici 79 let stari Frank Perko s 515 E. 143 St., poprej s 14314 Sylvia Ave.
Zapušča soprogo Emilio, roj.
Kalan, doma z Golnika pri Tržiču na Gorenjskem, brate Josepha, Jakoba in Primoža ter
druge sorodnike. Hčerka Amelia !fjyg SOfOčlflika IH SefeS
Nasprotniki levičarskega predsednika Goularta
v Braziliji so včeraj dvignili upor proti njemu
'Ponore! mož je ustrelil
Novak mu je umrla leta 1954.
Rojen je bil v Zalogu pri Go-1 CLEVELAND, C. — Raymond ricah nad Kranjem, (kjer zapu-: R°geb 34 let star mož s 23381
cem
zvezno-sodišče1
tej
in priznalo črn-eUakopravnost pred zako-ki jim po ustavi gre.
Sv *	•	J0 S
n °^0 odločitvijo napravilo vadi konec
^^riedy
mu je pomagal do svobode
h ^aga,
! adškoi: J.
šča brate Andreja, Petra in sestro Johanno. V Ameriki je bil 51 let. Bil je član Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in Kluba u p o k o j encev v Collinwoodu. Zadnjih 9 let je bil v pokoju, poprej je bil pa zaposlen pri New York Central železnici 38 let. Pogreb bo v petek ob 9.45 dop. iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 10.30, nato na Kalvarijo.
Marjeta Petrič
Preteklo soboto je umrla 82 let stara Marjeta Petrič z 1989 Manchester Rd., Akron, Ohio, doma v Velikih Laščah v Sloveniji, od koder je prišla pred nekako 62 leti. Pokojna je bila članica SDZ št. 53 in KSKJ št. 111, ter deličarka Ameriško-slovenskega doma v Akronu. Zapustila je sina Williama, hčer Margaret Brumski, 9 vnukov in vnukinj ter 11 pravnukov in pravnukinj. Pogreb bo danes s pogrebno sv. mašo v cerkvi Mari jinega-Brezmadežncga Spočetja ob 9.30.
Aurora Rd., Bedford Heights, je ustrelil včeraj svojega svaka F. Robertsa in njegovo 7 let staro hčerkico Terezo, ki jo je njegova žena imela prav posebno rana. Njeno mater, ki je skrila dva otroka, je svak le ranil, nato je pobegnil. Kasneje se je ustrelil sam do smrti pred policijsko postajo na Garfield Heights.
Po poročilu policije je odšel Rogel k Robertsovim, da bi u-streiil malo Terezo, ker jo je njegova žena imela tako rado. Rogel in njegova žena sta brez otrok. Robertsova sta imela vrata svojega trajlerja zaklenjena, toda Rogel je ključavnico razstrelil in vrata odprl. Takoj nato je ustrelil Robertsa, nato pa je streljal na Mrs. Roberts, ki je imela v rokah 4 mesece staro hčerkico Tino. To je le ranil. Hrs. Roberts je tri leta starega sina Steva skrila pod posteljo in skušala zavarovati tudi hčerjo Terezo, toda bilo je prepozno. Rogel jo je ugledal in ustrelil.
Od 20 držav Brazilije se jih je doslej sedem pridružilo uporu proti predsedniku J. Goulartu, cd štirih armad je stopila odločno na stran upora druga na področju države Sao Paolo. Upor se je začel v državi Minas Gerais, ki leži severno od Rio de Janeiro, pa segel naglo na jug v Sao Paolo, gospodarsko najtrdnejši del dežele.
, Ko je- Mrs; Ira Cook, mati Mrs. tiskarno. I Rogel in njene sestre Mrs, Ro-
Iniščeva čakajo v iiidlmpešli Ml skrbi
MOSKVA, ZSSR. — Hruščev ni šel v Budimpešto samo za zabavo, tam ga čakajo tudi skrbi, tako mislijo diplomatsiki krogi v Moskvi. Madžarski diktator J. Kadar je namreč odkril, da so se v njegovo stranko že vrinki zaupniki kitajskih komuni- RIO DE JANEIRO, Brazil. — Politični in vojaški na-stov. Madžarska policija je ^Prot^iki levičarskega predsednika Joao Goularta so zdru-menda že našla njihovega vodi- včeraj svoje sile in zaceli upor proti njegovi vladi. Ta telja Sandorja Nagyja, ki je bil se.ie zače] v strogo protikomunistični državi Minas Ge-v madžarskih komunističnih ra's, ki leži severno od tod. Njeno glavno mesto je Belo vrstah znan kot ugleden parti- Horizonte, toda vodniki upora so ustanovili svoj glavni jec.	j stan v Juizu de Fora, kakih 80 milj severno od Rio de Ja-
Z Nagy jem je simpatiziralo 11 e iro. Predsednik Goulart je poslal proti njim vojaštvo tudi “nekaj sto” drugih madžar- Prve armade. To je dobilo tudi nalog, da zasede mesto Beških komunistov. Nekatere med 1° Horizonte, ker je državni guverner Jose M. Pinto v po-njirni je policija zaprla druge sebni proklamaciji^stopil javno na stran upornikov. Tem so pa samo zasliševala. Glavni od- se nato pridružile še druge države, po zadnjem poročilu od bor madžarske komunistične Janes zjutraj doslej skupno sedem. Upornikom se je pri-stranki je pretekli četrtek ne- družila tudi 2. armada pod poveljstvom gen. A. Kruela, ki utegoma obravnaval to nerodno ’ma SV0J gHvni stan v Sao Paolo, poleg Rio de Janeira zadevo. Kaj je sklenil, je tai- največjem in najpomembnejšem mestu vse Brazilije, nost.	j “Druga armada z uporabo teh
Prijatelji kitajskih komuni-' skrajnih ukrepov za rešitev de- dobro dežele. V dveh letih svo-stov se rekrutirajo največ iz ^ele ostaja zvesta ustavi in bo J6 vlade, — nasledil je odstopiv-vrst bivših stalinistov. V afero siorila vse za njeno ohranitev,” šega predsednika J. Quadro-je zamešano tudi albansko po- je izjavil gen. Kruel.	sa > ie komaj kaj storil za u-
slaništvo v Budimpešti. Kadar Predsednik Goulart je izjavil, stavitev inflacije je izgnal albanskega diplomata oa bo upor zadušen v nekaj Tassellarija, ker skupini preskrbel
/z Clevelanda in okolice
>
stavitev gospodarstva.
za
ustalitev
je Nagyjevi u^ah, ko so ga dosegle prve ve-1 fl e z a d o voljnemu delavstvu malo ročno g-,- 0 njegovem začetku v državi SKUSa uslreči z višanjem plač, Manas Gerais. Položaj se je bi- ^ Pa jih inllacija vedno znova stveno spremenil, ko so se upo--un^ule‘ Revnim kmetom ob-ru pridružile druge države, po-1^131!3;2 agrarno reformo zem-sebno Sao Paolo, najmočnejša' 1°> veze se z levičarji vseh vrst
njene
Iberts, zvedela za zločin svojega 'zeta, jo je zadela kap in je
na
Diplomatic vendarle ne .	, , . T v. ,7
j	#	poti v bolnico v laeger, AV. Va.,
bodo plačevali promet- umrla.
^hiu
Češka. — Prašiki Beran je izjavil ne-Hj časnikarju, da je pokoj-Predsednik J. F. Kennedy o-° Posredoval ne enkrat pri • lsu Hruščevu, nai vendar
Wavi češke komuniste do te-
Oj k 9 aaj° nadškofu svobodo. Pojas°Sa in kako je to zvedel, ni bi]e tnW Wse njegove besede so sli, rj^0 *zgov°rjene, da res mi-boj^9 Se ie talko zgodilo. V svo-
prejJ lVet J6 ta novica prišla Dunaja.

isfieno svarilo
V°3«a
do končne zmage med
,leizbe“Zln0m *n kapitalizmom je
Zna. Danes dovoli
seveda mi še
Njjj v u°volj močni za napad. Ža .!aS bo Prišel v 20 do 30 letih.
J’0 bomo morali uporabiti
karali en'*e' Bmžuazijo
rje. Buržuazijo bomo Čel; n'’ .llsPavati. Tako bomo za-Ue a*boij bučno mirovno giba-l:rav Seb časov. Ubirali bomo žasliš'!1<,Se^na P°ta iu nudili ne-
koncesije. Kapitalistič-
deželp „
?atoa p ’ neumne m na poti v V° p ’ ®do naglo uporabile no-
IVakor °f”0St za Prijateljstvo. — Sv°je 1^° bodo pozabile na z naš Str.aze> jih bomo zdrobili stisnjeno pestjo!
D. Z.
nih kazni	|	-----o-----
CLEVELAND, o. — Kot smo Turki bodo pregnali svojčas poročali, se je policija Grke iz Male Azije v naši prestolici pogodila z di- ANKARA, Tur. — Grkov ni plomatskim zborom, da bo po- veliko v Tučiji, toda so to samo
čakaila do konca leta in da bodo bogati ljudje, ki imajo trgovine, takrat posamezni diplomatje tovarne in podobna podjetja, lahko naenkrat plačali vse pro- Imajo pravico do dela in biva-metne kazni, kar se jih je na- nja na podlagi posebne pogod-fcralo tekom leta.	.foe, sklenjene med obema drža-
Diplomatje pa s tem -spora- vama še 1. 1930. Turčija hoče zumom očitno niso bili zadovolj- sedaj pogodbo odpovedati in ni, pritisnili so na državno taj- Grke pregnati, ako ne bo dose-ništvo, ki je sedaj sporočilo po- žen nov sporazum o Cipru “telici ji, da je diplomate osvobo- kom šestih mesecev”, dilo kazni iz lanskega leta. j Za Grčijo bi bil to hud uda-Vmešavanje državnega tajni- rec, kajti grški trgovci v Turči-štva je sprožilo precej ostro kri- ji so gledali na to, da je pri nji-tiko v washingtonski družbi, še hovih poslih imela korist tudi več seveda med avtomobilisti. Grčija.
šfsajkš v Sloveniji
BEOGRAD, SFRJ. — Na štrajke je namignil že . sam Ti- in gospodarsko najpomembnejša to, ko je na zadnjem sestanku od vseh- Trenutno ni mogoče do-glavnega odbora zopet rohnel biti jasne slike o moči aporni-proti nesposobnosti njegove hov in o njihovih načrtih, nihče stranke. Sedaj je-menda o tem ne more povedati tudi, kdo bo govoril tudi Miha Marinko, ta-! ostal na strani vlade in Kdo ne.
ko poroča “Borba” iz Beograda.
Marinko je trdil, da so štraj-ki samo dokaz, da podjetja še niso našla sredstev, da potolažijo razjezene delavce.
Kakšne vrste štrajki so bili,
To bo v urvih strani.
veliki meri zaviselo od uspehov ene in druge
Kako je prišlo tako daleč?
Brazilija se spreminja v oboro-
tega poročilo ne omenja, izgleda ženo vojaško taborišče, kjer si
pa, da so štrajkali delavci v ti- levičarji in desničarji stoje drug
stih podjetjih, ki ne smejo dvi-1 drugemu nasproti pripravljeni gati cen in radi tega drže tudi z orožjem braniti svoje stališče delavske plače na sramotno niz-!in se boriti za njegovo zmago, ki ravni.	j Predsednik vlade J. Goulart no-
-------o——----- si v dobri meri odgovornost za
— Umetne oči so sedaj izde- tak položaj, ker se bori pred-
boju proti konservativnim krogom v oboroženih silah, v političnih strankah in v katoliški cerkvi, ki vztrajno in dosledno svari deželo pred komunistično nevarnostjo.
Vojački upor v “imenu discipline”!
Ko so se pretekli teden uprli mornarji in zahtevali “reforme”, med drugim tudi velivno pravico za vojake, je prišlo do hude notranje krize, ki pa se je končala z zmago Goularta. Ta je vse upornike pomilostil češ, da so “se z nedisciplino borili za disciplino”. Ko so mornariški častniki proti temu protestirali, je Goulart v ognjevitem govoru preko radia in televizije zago-
lane tako, da se vrte kot na- vsem za svoje osebne politične tavljad svoje pristaše in deželo,
koristi namesto, da bi skrbel za da “ni sile, ki bi mogla potisni-
ravne.
Boj za civilne pravice začel svoje zadnje dejanje
Manuilsky Leninova šola politično bojevanje v Moskvi 1930
R. čjkHčno in ne tako mrz-JVlsja temperatura 34.
CLEVELAND, O. — Pretekli Predsednik je u/bijal čas z vse- na, ki so prepričani, da bo neke ponedeljek je senat začel konč- mi možnimi sredstvi, govorni- vrste zakon končno vendarle iz-no vendarle pravo debato o za- kov sploh ni poslušal. V dvora- glasovan. Mislijo, da ne bi bilo konu o civilnih pravicah. Kar so ni je bilo samo par južnih sena- napačno, alko bi se jim posreči-do sedaj govorili v plenumu o torjev, drugače so se pa po njej lo, da “prodajo” svojo obstruk-tem kočljivem predmetu, je bil sprehajali samo kongresni urad- cijo za koncesije. Temu se seve-samo uvod, ki se je pečal s for- niki, ki imajo tam svoj reden da silno upirajo napredni demo-malnostmi, vendar je ta uvod posel. Prazne so bile tudi gale- krat j e. Trdijo sledeče:	ako bo
trajal dalj kot 14 dni.	irije, le tupatam se je zmotil kak senat hotel imeti spremembo
Boj za civilne pravice se bo Turist, da je prišel gledat dvo- zakonskega načrta, zakaj ne bi odigraval na treh frontah: v se- rano in obstrukcijo. Tak dolgčas zahteval nekaj podobnega še
bo kraljeval v senatni dvorani predstavniški dom in potem smo cele tedne in menda celo nekaj tam, kjer smo bili začetkom le-mesecev, vsaj tako trdijo žago- ta. Na sedanjih pogajanjih za Najbolj dolgočasen bo seveda vomiki civilnih pravic, ki hoče- kulisami niso torej zainteresi-boj v senatnem plenumu. Kak-j jo s svojo potrpežljivostjo zlo- rani samo senatorji, ampak tudi šen bo, smo videli v ponedeljek miti odpor konservativnih juž- kongresniki.
nih demokratskih senatorjev. j Končno ima svojo besedo še Ali ga bodo, to je odvisno od predsednik Johnson, ki ni bil je pri tem povedal zelo'razvoja dogodkov na drugi fron- nikoli v načelu proti kompro-Izjemo sta napravila se- ti:
natnem plenumu, za kulisami v kongresnih sobah in na ulicah v ameriških mestih.
in torek. Vsak govornik je govoril po 3-4 ure in še več, stvarnega malo.
ti vladni reformni program na stran”. Ostr-o je napadel tudi cerkveni boj proti komunizmu. Predsednik Goulart je posta-
Pozdravi iz New Yorka—
Frank Klobučar se je s svojo ženo Faniko po 19 mesecih življenja v Clevelandu naselil stalno na 144 Suydam St., Brooklyn 21, N. Y. Vsem svojim prijateljem in znancem v Clevelandu pošilja pozdrave. Pozdrave iz New Yorka pošiljajo svojim znancem in prijateljem istočasno« tudi France Gorše, Miro Zupančič, Joža Vodlan, Rudi Večerin in Karl Klezin.
Visoka starost—
Jutri, 2. aprila, bo dopolnil Frank Alesnik s 3910 E. 99 St. 86 let. Čestitamo in mu želimo se mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Zopet doma—
Mrs. Mary Germ s 15710 Corsica Ave. je v soboto padla pri cerkvi Marije Vnebovzete in se precej potolkla. Prepeljali so jo v Euclid Glenville bolnico, od koder pa se je že vrnila domov. Slovenska pristava—
Tajnik odbora Slovenske pristave bo v soboto, 4. aprila, od 7. do 10. zvečer in v nedeljo, 5. aprila, od 10. dopoldne do opoldne izdajal članske izKaznicc Slovenske pristave.
Zadušni ca—
Jutri, v četrtek, ob 7.30 zjutraj ho v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Zusta ob 8. obletnici smrti.
Pogreb—
Pogreb pok. Augusta Kužnika bo jutri ob dveh popoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Highland Park pokopališče.
Poslednje slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. je vabljeno jutri, v četrtek zvečer ob sedmih v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St., da se poslovi od pok. Franka Perko.
------o------
manjka potrpežljivosti. Napo-.vil na vodilne položaje v oboro-
vedujejo “direktne akcije”. Kaj Ženih silah svoje pristaše in ta-si pod tem predstavljajo, ne po-^ko oslabil njihovo konservativ-vedo, toda skušnja pove, da soR.o večino, ki je doslej gledala do sedaj že vse direktne akcije da dežela ni zašla predaleč na samo razburjale vso javnost. Le levo. Tako so se začeli posest-redke so bile izjeme, z izjema- niki sami organizirati in oboro-mi pa v našem slučaju noben o- ževati za obrambo svoje imovi-pazovalec ne računa več. Lahko ne. Menda jih je v organizaciji torej doživimo viharne demon- že okoli 20,000.' Guverner drža-stracije in nerede, ki jih bo ve Sao Paolo Adhemar de Bar-spremljalo nasilje na obeh stra- ros je organiziral močno držav-neh. Tak razvoj na tretji fronti no gardo in oskrbuje z orožjem bo seveda lahko bistveno vpli- vse druge nasprotnike vladnih val na stanje na prvi in drugi levičarskih reform. Podobno po-fronti. Direktne akcije lahko stepajo tudi drugi, tako razburijo tudi senat, da bo	________0______
zakonski načrt sploh propadel. Somalija izvolila prvi Dnevna poročila z vseh treh < •	a vi
front bodo zamotana, velikokrat pismeni parlament
jih bo težko razumeti. Vrtela se MOGADISCO, Som. — V po-
se- ti: razgovorov za kulisami. Za- misom. Ako bo videl, da se da [„
natorja Humphrey in Kuchel, govorniki civilnih pravic imajo zakon izglasovati s kompromi- bodo pa v glavnem okoli usode nedeljek so imeli v Somaliji ki oba zagovarjata zakon. Oba res večino v senatu, toda ta ve- som, ki bi kolikor toliko zadovo- sedanjega besedila zakonskega Parlamentarne volitve. Kandi-sta obravnavala strokovno vso čina ni strnjena in konsolidira-	Ijil	napredne senatorje in	kon-1	načrta. Na vseh treh frontah se	dirati	so smeli le državljani, ki
vsebino zakonskega načrta in na. Nekaj republikanskih sena-	grešnike, bo on takoj za	tako	bodo nasprotja ustvarjala ne po	znaj°	brati in pisati angleško,
povedala svoje mnenje o vsa- torjev je za zakon, toda želi ne- pot.	(strankarski pripadnosti, ampak italijansko ali arabsko.
em od 11 poglavij.	jkaj sprememb; med njimi je tu- Nihče pa ne more povedati, po sodbi, ali je sedanje besedilo V dosedanjem parlamentu je,__________	_____ _______
aspro niki civilnih pravic di voditelj republikanske manj-	kaj	se bo godilo na tretji	fron-	zakonskega načrta dobro ali ne.	bilo polovico poslancev, ki niso	cesto po kateri lahko vozTio v
n,so dah mc »a stvarno debato, sme v senatu senator Dirksen.	ti:	na ulicah ameriških	mest.	Kdo bo končno obdržal prav,	znali	ne brati ne pii Z"	»2
m atih so prazno slamo. Zato je To stahsce daje možnost za Mnogim črnim organizacijam, bomo morda videli šele sredi svojem ne v kakem drugem je-'mobili, je potrebno^a vsako mi-pa ibiila dvorana cisto prazna.jkompiomis z nasprotniki zako- odnosno njihovim voditeljem že poletja.	jziku.
Roparji hočejo ostati zmeraj sodobni
WASHINGTON, D.C. — Pred par tedni je bil v naši prestolici velik naval na srebrne dolarje. Interesentje so jih vozili iz državne kovnice kar na vozičkih vrečah po 1000 komadov. To so naravno opazili poklicni roparji in šli hitro na delo.
O posledicah je kmalu zvedela mestna policija. Tako je na primer javil Mr. Satterfield, da so mu roparji odnesli v soboto zvečer iz njegove spalnice kar 20 vreč po 1000 srebrnih dolarjev. Policija išče vlomilce, toda dvomi, da jih bo dobila. Policija je izjavila, da je dobila še nekaj podobnih prijav.
Senat odobril študij novega panamskega kanala
WASHINGTON, D.C. — Senat je odobril zakonski predlog o izvedbi študija možnosti graditve novega prekopa za povezavo Atlantika in Pacifika. Predlog je bil poslan v obravnavo v Predstavniški dom.
Predlog določa, naj predsednik ZDA imenuje posebno komisijo sedmih članov, ki naj do L januarja 1966 prouči celotno vprašanje in o tem poroča Kongresu.
Dosti zemlje
povprečno avtomobilsko
lljo 40 akrov zemlje.
Eff! Ameriška boaiomim

6117 Št; Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
«^n^> 83
No. 65 Wed. April 1, 1964
Vojaki in politika v Latinski Ameriki
Politična zgodovina Latinske Amerike nam navaja nekaj političnih pojavov, ki jih mora vpoštevati še tako goreč pristaš svobodne demokracije in če so mu še tako neprijetni. Od 1. 1930 naprej, torej zadnjih 33 let, je bilo v 20 državah Latinske Amerike 76 ponesrečenih revolucij. V 12 državah so revolucije podobne neozdravljivi bolezni, v 4 se dogajajo od časa do časa. Samo Čile, Mehika, Urugvaj in Kostarika niso v tej dobi doživele vojaških diktatur.
V	skoraj vseh teh revolucijah je imelo vojaštvo odločilno vlogo, redke izjeme potrjujejo to pravilo. Vse to nas navaja na dve vprašanji: kako je moglo priti do tako velikega števila revolucij? Zakaj je bilo zmeraj vmešano ravno vojaštvo?
Nezadovoljnost ljudi z gospodarskim stanjem, trenja med političnimi strankami, častihlepnost posameznih politikov, šibka javna uprava, to so bili glavni razlogi za revolucije. Stalno se je ponavljala ista resnica: svobodno izbrane vlade, odgovorne svobodno izbranim parlamentom še ne pomenijo dobre uprave. Le prepogosto so prišli na vrh dobri agitatorji, demagogi in ideologi, toda slabi upravitelji in gospodarji. Prav zadnje mesece so doživeli tipičen primer v Dominikanski republiki. Zadnji demokratsko izvoljeni predsednik J. Bosch ni bil ne dober politik, še manj dober pa upravitelj. To je podrlo"njegov režim. Ako bi bila njegova administracija boljša, bi bil še danes predsednik. Takih “Boschev” je sedaj v raznih republikah Latinske Amerike kar precej, zato slišimo tolikokrat govorice o novih revolucijah. So pa bili tudi drugi predsedniki, ki niso bili kvalificirani za svoj posel, kot na primer notorični pijanec Arosemena v Ekvadorju.
Zakaj so vojaki zmeraj vmešani v revolucije? Deloma po svoji volji, deloma pa tudi na nasvet in celo pritisk civilnih političnih krogov.
V	vodilnih vojaških krogih v Latinski Ameriki vlada zmotno mnenje. Je navada, da si jih zamišljamo kot politike v vojaški suknji, rodom iz bogatih slojev, iz trgovskih industrijskih in bančnih krogov ter veleposestnikov, ki jim je vojaški poklic samo za odskočno desko na vrh javne uprave. To danes ne drži več. V vsaki repubilki so se v vodilne vojaške kroge že vrinili poklicni vojaki, ki so strokovno primeroma dobro podkovani in ki hočejo ostati samo vojaki in nič več. So to sinovi staršev iz srednjih stanov in celo iz delavskih in kmetskih družin. V tem pogledu se razlikujejo od naših vojaških voditeljev samo po tem, da so prepričani, da vojak ni samo poslušno orodje vsakokratne civilne vlade, kar velja pri nas za pravilo, ampak da je tudi varuh svojega naroda in da sme nastopiti proti vladi, ako pride do prepričanja, da vlada ne izpolnjuje svojih obvez do države in naroda. Tega naši vojaški krogi ne poznajo in ne priznajo. Važno je pri tem dejstvo, da je veliko vodilnih vojakov v Latinski Ameriki študiralo tudi na naših vojaških akademijah in da se jih je kolikor toliko prijel tudi duh, ki vlada v naših vojaških krogih.
Odtod tudi zanimiv pojav, da se vojaki v Latinski Ameriki ne odločijo radi, da začno z revolucijo kar na svojo pest. Tudi to jim ni zadosti, da so prepričani, da vlade niso nič vredne. Morajo nanje pritisniti še nezadovoljni politiki, ki so v opoziciji in pri tem premalo močni, da bi samo izvršili revolucijonarne podvige. Politiki imajo pri tem zelo preprost račun. So prepričani, da bodo vojaki kmalu spoznali, da niso sposobni za vodstvo civilne uprave, in da jih bodo vsaj pritegnili k vladi, ako jim je že ne bodo kar naravnost izročili. V taki špekulaciji se navadno ne motijo. Ako so vojaki trdovratni, tedaj jih skušajo odriniti zopet s pomočjo tistih vojakov, ki niso na vladi, pa bi se je ne branili, ako bi se nudila prilika. Tako večkrat ena vojaška diktatura spodrine drugo.
Zgodi se tudi, kot na primer v Argentini, da vojaki sami pridejo do prepričanja, da je treba upravo prepustiti civilistom. Pri tem dejansko veliko ne zgubijo. Ostanejo še zmeraj odločilen činilec v notranji politiki, ki njihovo stališče mora vpoštevati vsak civilni režim. Nimajo torej časti na zunaj, imajo pa vpliv na znotraj. Pri tem jim hodi v dobro, da so stari politični stebri, to je cerkev in veleposestniki večinoma zgubili nekdanji vpliv na javnost in da so na njihovo mesto prišli vojaki. To velja posebno za notranji politični položaj v Argentini, Venezueli, Urugvaju, Braziliji, Čileju in Mehiki. V teh državah ni trenutno nobenih posebnih trenj med civilno upravo in vojaštvom. V njih živi 80a vsega prebivalstva in one predstavljajo 70% vse Latinske Amerike.
Vojaške diktature imajo običajno kolektivno vodstvo in samo s te strani so nevarne. Med vojaki se zmeraj do-
In tu smo na novih razpotjih. Gospodarstvo in business vodita, ta dva sta pa že od nekdaj poznana kot neusmiljena
in kruta diktatorja, ki vodita v ekstremnosti. Ta dva “diktatorja” škodoželjno podpihujeta do malega ves ostali svet proti naši Ameriki kot “bogati teti”.
Želeti je, da bi bilo drugače — bati se je, da bo ostalo le pri željah .. . Svet pa bo ostal še dolgo tak kakršen je, stari nepoboljšljivi svet.
Matevž
SVET ¥ VRENJU 1ICE NOVIH POTOV
biti, kot vemo iz argentinske, venezuelske in kubanske po- Pa bomo mi priznali Kitajce in litične Zgodovine.	'oni nam bodo odprli vrata na
Druga nevarnost v vojaških diktaturah so klike v yo-'njbov trg. če je kramarju An-jaških krogih. Med njimi so razumljivo stalna trenja, ki so 'gležu business le business — pa pospešila že marsikatero revolucijo v Latinski Ameriki in bo še nam! In tu smo. Pohlep jo spravila na napačno pot. Razumljivo, da ima vsaka vo-jpo businessu zmaguje — tako jaška klika tudi svoje prevržence med politiki, kar samo zgleda, škoduje mirnemu političnemu razvoju.
Tak pregled je državno tajništvo dalo predsedniku Johnsonu, ko je zahteval stvarno stanje notranje politike v Latinski Ameriki. To ga je verjetno nagnilo do sklepa, da mora Amerika ostati na stališču, da je treba vsako diktaturo obsoditi, toda ne ji takoj napovedati boja, dokler se ne vidi, kaj diktatura hoče in kako upravlja deželo. Prejšnja Kennedyjeva administracija je zmeraj takoj napovedala boj, ki ga je navadno po nekaj mesecih kar na tihem končala, navadno ne v korist njenih idej. Revolucijonar-nih vlad nismo priznali, podpiranje smo ustavili. Potem smo pa dobili obljube, da bodo narodi pod diktaturo dobili i svobodne volitve, nakar smo naše sovražne ukrepe preklicali. Verjetno se to da doseči tudi po drugi poti, ki pa ne nudi toliko snovi za propagando kot Kennedyjeva.
Lasallshi glasovi in odmevi	I
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)	f,
y	w
La Salle, Ul. — Zadnjič sem se drug za drugim razidejo za omenjal sedanje čase in bodoč- lastno srečo in življenjem. Star-
nost naše Amerike. Omenil sem ši ostanejo sami, mislijo na mir i	“	‘ l
tudi, da če tudi ne gre v vseh1 in počitek, želje po napredku zašel v gospodarske težave, spor jetja v Alžiriji, še vedno daje. ozirih tako sijajno, kakor bi ra-'jih ne priganjajo več kakor v med Kitajci m Rusi pa je dal;podporo v obsegu milijon dolar-■-	-	-	1	narodom vzhodne in srednje’jev na dan. Poleg tega prihaja
CLEVELAND, O. — Od kubanske krize v jeseni 1962 se je v svetu marsikaj spremenilo. Obe vodilni sili sveta, Amerika in Rusija sta spoznali, da je a-tomslka vojna taka strahota, da se je treba truditi z vsemi silami za njeno preprečitev. Dejansko je s tem vojna kot zadnje sredstvo za dosego ciljev v mednarodni politiki med velesilami prenehala obstojati, čeprav tega nihče javno ne poudarja in tudi nihče ne more jamčiti, da bo pri tem dejstvu tudi ostalo. Komunistični svet je od tedaj
“javnost”, ki je 'bila doslej tiha, je začela zahtevati odpoved letalskega oporišča Združenim državam in vključitev Libije v panarabslko gibanje, ki ga vodi Naser iz Kaira. Stari kralj Idris je nato odstopil, pa na zahtevo “javnosti” svoj odstop umaknil. S tem korakom je začasno prisilil k molku kritike doma in v — Kairu.
V Alžiriji je gospodarstvo v razsulu in deželo vzdržuje dejansko De Gaulle, ki ji kljub temu, da je njena vlada zaplenila francoska veleposestva in pod-
Zu- vozijo. nekaterTnaprel nekateri'Evrope v komunističnem bloku v zadnjih tednih povprečno vsak 1	- . možnost večje neodvisnosti. Pri- dan v Francijo okoli tisoč Alžir-
'Cfrc .ks-koi*	i	°
idl'ivi komunističnega sveta v Ev- cev, ker doma nimajo
'ironi je očitno popustil, Zahodni'ne jela.
di, vendar pred svetom smo v | mladih letih, nekem zavidljivem stanju.
nanji svet gleda na nas, kakor'ne. Tisti; ki jim ne gre kakor kaki daljni sorodniki na “boga- 'drugim, postanejo zav^.v,.
to teto”. Njihove želje do nas Prav nekaj takega je med na-1^0pi,.J~ .--------T''r'----L—:"~7'
so prav take, kakor so želje ta- rodi in deželami. Le toliko slab-' BerblJ m nemsko vPrasanle sta kih sorodnikov do “bogatih tet”, še med narodi in državami, ker 17mril1a s r>rvih straim ll,s+nv 1,n Saj veste, kakšne so take želje, to začne voditi v račune, kako Azijski narodi domalega vsi bi drug drugega uničili. Gospo-nas gledajo po svoje. Celo tisti, darslko začno drug drugemu na-ki jim naša “bogata teta” poma- gajati z občutljivo konkurenco v.. .
ga, imajo do nje v njihovih in če s tem ne uspejo, začno po- C1J0 Za tesno Povezavo le v vek'
-	-	iki zunanji nevarnosti, kakor hi-
V Indiji in Pakistanu verski poboji
Sovraštvo med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmirja in pomanjkanje sta privedla do spopadov med hindi in muslimani v Indiji in v Pakistanu. V zadnjih tednih je bilo v teh spopadih preko 500 mrtvih in v Indiji je morala vlada poslati armado krotit uničujoče in ropajoče tolpe. Med tem beže hindi iz Pakistana v Indijo, muslimani pa iz Indije v Pakistan.
Nehru je pretekli teden v govoru preko radia pozval hinde in muslimane, naj bodo mirni in gledajo, da ne bo prišlo do novih spopadov. Prav tak poziv je izdala vlada Pakistana. Obe vladi skušata sedaj najti možnosti preprečenja novih verskih nemirov in izgredov, nobenih izgledov pa ni, da bi skoro našli rešitev za kašmirski spor.
V Južnem Vietnamu nadaljuje sedanja vlada gen. Khanha s podporo Združenih držav boj z rdečimi uporniki, ko v Laosu komunisti bolj in bolj utrjujejo svoj položaj in ko Burma in Kambodža' gledata za svojim vzorom proti Peipingu.
ne dela
izginila s prvih strani listov iz zanimanja javnosti.
Svobodni sv'et osporava vodstvo Ameriki
Demokratične države se odlo-
srcih sebično sodbo, če tudi se časi misliti še na oboroženi na-navidezno smehljajoče klanjajo stop. Svoje načrte seveda zavl- tr°' ta mi'ne’ se zacn0 tudi zara-in zahvaljujejo. Rajši bi pa da- jejo v razne papirnate izjave, f ^nasts}e .ZVfe	To
nes kot jutri prišli do priložno- da gre za tako ali tako osvobo-: d1CKlvl,ja	Severn°-atlam-
sti, da bi vso kontrolo debili v ditev, za to in ono. Zadaj pa so!ska obrarobna zveza- Francija rolke in da bi vladali po svoje,'skriti drugi nameni: namreč to |P°d De Gaullom hodl zve vec let pa magari bi se že popoldne Ani imajo, mi nimamo ...	’|SV0]a pota’ Vv zadnJ'em casu Prav
tistega dneva, ko bi do kaj ta-j Dokler gre to le med malimi poisebno očitno. De Gaulle je kega prišlo, stepli med seboj za narodi, še nekako gre dasi ni )pidznad rdedo Kitajsko in skuša žive in mrtve. Tudi po drugih'prav kakor gre, če ne gre prav ,nevtralizirati 'skuPno z ni«’ Ju' delih sveta je tako. Francozi I Kadar pa pride do kaj takega |	AT ^ t
nas gledajo po svpje^r se nji- med velesilami, ki so odgovcL i	Z f ^ kl
hovi pretekli'slavi ne klanjamo ne za svetovni mir, tedaj je nJl* ^	^
tako viteško, kakor to ugaja do- varnost za ves svet	1^ ™dniCa svobodneša ;>veta>
h kateremu se šteje tudi Fran-Po^ zadnji vojni sta prišli nabija. De Gaulle skuša svoj vpliv površje dve velesili: Sovjetska razširiti tudi v Latinsko Ameriko, kjer so Združene države posebno občutljive.
Tudi Anglija, najtrdnejši zaveznik Amerike v mednarodni politiki, je začela kazati več pripravljenosti hoditi svojo pot, četudi s tem jezi Ameriko. To je pokazala prav očitno s svojo kupčijo s Castrom. Italija se pod vodstvom vladne koalicije 'krščanskih demokratov in socialistov bori z domačimi težavami in se v mednarodni politiki izogiblje vsakemu odločnejšemu koraku. Edino Zahodna Nemčija še trdno drži z Ameriko, ker vidi v njej jamstvo za svojo varnost.
mišljiji njihovega ponosa. Nemci na drugi strani se sicer radi
okolišem v katerih so; prijazno (zveza in Združene države 0_ sučejo okrog	nas	a	pozabiti pa	značujemo jih tudi z Vzhodom
116 kSo rbn	q	km-a;	in Zapadom-	Vsako izmed njiju
kako jih	je	Stric	Sam	prišel	vodi druga	ideologija Vz^d
T, if	"»-ksistični	komunizem, ZapaC
dvakrat, ko so divje razsajali in skušali svet spraviti pod njihovo trdo peto. A Nemci so brez prijateljev drugod po svetu. Evropski narodi imajo z njimi kr-' vave in žalostne skušnje. Naš Stric Sam se briga za njihov obstoj seveda iz gotovih razlogov, kar tvori poglavje samo zase v letih po zadnji vojni.
Latinska Amerika ima “Yan-kee-je” za neke “valpte”. Le malo jih je med njimi, ki dajejo Z.D. zasluženo priznanje kot čuvarici demokracije in reda na svetu. O komunistih je pa itak znano, da z vrhov, po katerih teče železni zastor med komunističnim in svobodnim svetom, prežijo samo, kdaj bodo odpovedali dogovori in sporazumi med zapadnimi narodi in deželami, da bi planili kakor jastrebi na onemoglo mrhovino. Prav nam ali ne prav, taka je podo-ba tega stanja, četudi tega jasno in točno ne prikazujejo za takega. Vse to je tisto široko morje sitnosti in težav, skozi katere
demokracija in svoboda, v kolikor je slednja taka. Ti dve ideologiji sta kakor ogenj in voda. Kadar trčita kjerkoli skupaj, druga drugo ugašujeta. Upanja na možnost kakega sožitja med njima so prazna. Preteklost to potrjuje.
'Saj še sožitje v lastnem taboru, pa bodisi to v taboru Vzhoda ali pa v taboru Zapada, ne uspeva in vse kaže, da ni mogoče! Pa naj bi bilo možno'
komunističnim in demokratičnim delom sveta? Kitajci, Rusi, Albanci, Titovci se lasajo med seboj. In na naši strani ni dosti bolje.
Rusi so v svoj blok povezali svoje pripadnike z namenom, da bo to učinkovit protiutež proti demokratičnemu Zapadu. Pa ni še dobro minulo 15 let, pa se že prepirajo za žive in mrtve med seboj! Zakaj! Radi gospodarstva, trgovine in zemlje.
In na Zapadu? Najprvo so se
Prepir med Turki in Grki na Cipru je oslabil položaj svobodnega sveta v vzhodnem Sredozemlju. Grčija in Turčija sta obe članici NATO, pa je spor zaradi Cipra odnose med njima zaostril v taki meri, da so tako v Atenah kot v Ankari govorili o možnosti medsebojnega vojnega spopada.
Napetost na Srednjem vzhodu
Izrael in Arabci se še vedno pisano gledajo in Arabci groze
povezali v NATO, ki ima skup- Izraelu, da bodo s silo prepreči
li odvajanje voda reke Jordana v Izrael za umetno namakanje. V arabskem svetu je prišlo na
morajo Z.D. broditi. Zadovoljiti!11,1 obrambm	Gospodar-
svet in zraven paziti, da ne o-'?? pa S° 36 zapa^ evroPske magajo same od težo težav. To drzave Plezale v Skupni ev-
so v sedanjih časih velike nalo-' [0pskl trg' Z ^neprevidno kon- splošno do medsebojne pomi-ge Z.D.	'kur en c o pa že drug drugemu irhve z izjemo domače vojne v
selimo v kašo. Francozi nas dol-! Jonicnu, ki jo podpirata vsak
Kako dolgo bo mogoče Z.D. vse to prenašati in vzdržavati?
že, da jim delamo konkurenco z na svoji strani Egipt in Saudska
takih in takih okoliščin in raz- S “ 86 ZG kar 1ZP°d Cda grdo gajanja- v kl nai privedejo do mer, takrat bi začela iti nota & w T°-	, ,	, . mirne resitve kurdskih zahtev,
avzdol	V Parizu so pred kratkim ce- Libija, ki je do nedavnega za-
'	, v 7	lo priznali komunistično Kitaj- visela od ameriško-angleških
tvoriio IrJlh w - !eS 8V6t Sk°; Zakaj? Hm - zakaJ? Kadi PodPor in najemnine za letal-lienG inP=n u° d™!Zlnske-a zlv' businessa! Angleži prodajajo vse sko'oporišče Wheelus, je posta-
oTL nSi	^ ln del^° bUsineSS Z Rusijo.,la :z Odkritjem velikih petrolej-
, ’	^ ckrat le dobo ene-	Francozi pa pravijo:	Mi smo	»kih vrelcev v zadnjih letih bo-
m samo s re srrani SO	nevarne. IVlecj vojaki se zmeraj do-	f ™da-	Oce in mati skrbita, da	morali	iz Indokine, iz Alžira in	gata. z ozirom na malo število
blJO ambicijozm m častihlepni .poveljniki ki dobijo pre-	d™o	odgojrta in mnoge dru-	drugod	in kramarski Angleži se	prebivalcev ena med najbcia-
Vfast nad vodstvom in	postanejo pravi diktatorji Taki SO P«* 30	srečne, nekatere bolj,	za nas	niso nikjer postavili, tu-	tejšimi arabskimi državami S
bil, Peron; J,mene/ m Batista. Teh seveda se ni lahko Zne-,d™ge manj. Kosinovi odrastejo, di Amerikanci ne dosti. Dobro' tem se je dvigni! njen ponos in
Maroko in Alžirija sta se u-radno pomirila, vendar mejni spor med njima, ki je lani privedel do hudih vojaških spopadov, še ni rešen.
V Sudanu skuša vladajoča, a-rabska večina z vsemi sredstvi streti upor črncev v južnem delu dežele. Od tam je izgnala vse krščanske misijonarje in vsiljuje poganskim črncem islam..
Črna Afrika brez trdne notranje opore
Angleži, Francozi in Belgijci so dali svojim kolonijam v črni Afriki svobodo, ko so postali črnci nemirni in je obstojala nevarnost, da pride do revolucij in uporov. Neodvisnost in svoboda sita prišli veliko prezgodaj. V desetletju je nastalo na afriških tleh preko 30 novih, neodvisnih držav, katerih nobena pa ni dejansko za neodvisno državno življenje sposobna.
To resnico spoznavajo tudi sami domačini. Tako so belgijskega zunanjega ministra Spaa-ka, ko je bil nedavno na obisku v Kongu, pozdravljali, s klici “Živio konec neodvisnosti!” Domačini v Kongu se zavedajo, da se je njihov položaj, da se je njihova življenjska raven v svobodi znižala, da v deželi ni varnosti, ne reda in miru. Žele si Belgijce nazaj in ti prihajajo v velikem številu. Ko bodo Združeni narodi deželo zapustili, jo utegnejo rešiti pred propadom le Belgijci, ki pa bodo seveda sedaj nastopali le kot “svetovalci” in strokovnjaki domače kongoške vlade.
Angleži1 so odšli iz Tanganjike v vzhodni Afriki, kamor so prišli v januarju krotit uporno vojaštvo-, in se pripravljajo tudi na odhod iz Kenije, kjer skuša domača vlada Kennyatte pregnati črne domačine, ki so se na lastno roko naselili na veleposestvih belcev in si laste njihovo zemljo.
Na Zanzibarju uvaja revolucionarna vlada socializem, zasegla je že vso zemljo in vsa podjetja, tuja in domača. V Rwandi, nekdanji Ruandi, pobija vladajoča večina plemena Bahutov svoje nekdanje gospo-dsrje, pripadnike plemena Va-tusi. Trdijo1, da je bilo pobitih in poklanih od preteklega decembra sem vsaj 10,000 vatuških mož, žena in otrok, lahko pa tudi trikrat toliko.
V portugalski Angoli črni u-porniki, ki uživajo podporo neodvisnih držav Afrike, ne dosegajo' posebnih uspehov, vendar so Portugalci vzpostavili z njimi stike, da bi dognali, na kaki osnovi bi se bilo' mogoče z njimi pomiriti.
Južno-afriška unija se oboro-žuje, da se bo lahko upirala proti domači črni večini, pa če treba naj.
“Nadležnega” tretjega otroka bosta dala v prisvojitev
WASHINGTON, D.C. — Veliko je razlogov, zakaj se starši' odločijo, da se odpovedo otrokom in jih odstopajo v prisvojitev (adopcijo). Največkrat se to zgodi radi revščine, prevelikega števila otrok in družinskih tragedij, kot so ločitve zakona. V Washingtonu so pa dočakali nov “razlog”.
Neki uslužbenec državnega tajništva ima že dva otroka, stara nad 10 let. Po svojem poklicu mora mnogo potovati. Ko je dobil tretjega otroka, sta z ženo sklenila, da ga ponudita v prisvojitev. Najbrže sta tudi našla interesenta, kajti sodniji se je takoj ponudil reflektant na tri mesece starega otroka.
Zanimiva je samo utemeljitev. Uslužbenec državnega tajništva se ne sklicuje na revščino ali na preveliko število o-trok ali na družinske težave. Pravi kar naravnost, da njegova žena in on tretjega otroka nista “pričakovala, da ga ne marata, da jima je v nadlego”. Akc bi se morala pečati še z novorojenčkom, bi bilo to veliko breme za očetova potovanja. Sodnik sam se je začudil takim razlogom in jih označil kot “res nenavadne”.
Mi bi dodali še besedi: “nadvse žalostne” in nemoralne.
Novi zakon o podpiranju tujine kislo grozdje za Sukama
DJAKARTA, Indonez. — Sukarno je hitro spoznal, da ne bo več mogoče, da bi dobival od nas tem večje podpore, čim bolj bi nagajal naši zunanji politiki-Tak je pač duh našega novega zakona o podpiranju tujine. Dokler bo kalil mir na prostoru med Azijo in Avstralijo, ameriških dolarjev ne bo več.
Indonezijski javnosti je seveda prikazal položaj v drugačni luči. V svojem zadnjem govoru je rekel, da ima njegova dežela toliko prirodnih bogastev in ta' ko veliko število delavcev, da ne potrebuje nobene podpore od zunaj. Našemu poslaniku je za' brusil v obraz, naj gre Amerika s svojo podporo “k vragu.” ^ našem državnem tajništvu 30 radi te izjave niso nič razburili so jo pričakovali.
Nekaj sekund za preizkušnjo sluha
Audiometer, ki ni večji od zavojčka cigaret, so izdelali v fizikalnem laboratoriju newy°r' fkje univerze. Ker je mogoče 3 tem neznatnim aparatom pi'6*2" kusiti sluh in ugotoviti morebit
____;	^ ne motnje v pičlih dvajsetih se-
tudi proti nevarnosti od zu- i kundah, se bo obnesel zlasti pi1
I vrstnih pregledih v šolah.
ko:
vitie
Novo življenje
Povest. — Spisal dr. Fr. Detela.
^Ibin pa se je zaprl s Stan- jarma, ampak našli bomo pot 11:1 v sobo in mu pomolil no-
naj bere najprej to naj-
v Ameriko, kjer si prosto volimo vero in postave in manj
jAejšo svinjarijo. Vrban je|strašna noč bo v Minesoti kot ral Počasi in dal list mirno
lla2aj, češ, kaj hoče to; saj vendar vse v naj lepšem re-
pri majorki tu v šmarjeti. Poglej te novine! Spredaj me napadajo, zadaj me' vabijo
l’-Zdaj pa je začel naštevati j Red Star-Line (Rdeča Zvez-razne denarne stiske j da), najcenejša, najhitrejša, ‘ 'klsga brata, kateremu je Jnajudobnejša vožnja v Ame-°ral pomagati, in ki so naj- riko; tukaj zveza Hamburg-M krive, da pravzaprav in
^kš
kilo
C;
rekoč v posojilnici ni fiega reda, kakršnega bi
i želeti na jezo nasprotni-
sk
Izpovedaval se je Al-
0nb ki hočejo uničiti njega in kiti
^ Pred vsem tujih grehov, ^svojih je samo toliko namig-^ > da je žrtva bratovske Iju-društvenega življenja j6 ^°trebnega ugleda. Stanko ^olče poslušal; bledo lice j, kledelo še bolj in ustnice ,fe tresle od jeze.
^ eno besedo, ti si slepar ^ g°ljuf!” je dejal zamolklo (j .2ačel ga obkladati z mnogo ^kni pridevki, nego so jih 2 ''s novine. Toda kakor se
ki b ^ai° va^ov^ v s^vo skM°
^ in
8 penami, ona pa stoji
iti ^ odbija mirno naval . le
dokler kotnire •
uče in rohne ob njeni ste->,■ . io obsipavajo in zagrizejo no
lonvi in drobi silo valov,
ne obnemore jo in se
tlo f' tako je poslušal mir-
i?b Cigareto pušeč, Albin te
bj,0 Uke pogubne strasti, do-
^ Ve^°č, da, kdor hoče dan-
tn0 6s kaj veljati v javnosti,
j£oa kneti kožo iz podplatov.
le P0Jenjala nevihta in je
^trgoma še zagrmelo, je
avti ,
0 tak,
Jgo
ai>j,
izja ..
ko / ^-Ibin, da treba vseka-tilfloakoj pomoči, sicer da je &ri izgubljeno ne samo
^0ga ,
tla ,, _ i'Ugega, in sicer ne le
New York; tam zopet Havre-Amerika s prosto dobro hrano. Koder hočem, uidem lahko preteči nezgodi. Torej podpiši ali pusti, ampak hitro, ker imam še opravke danes!” “Ali mi daš besedo, da zasnubiš majorko?”
“Tu moja roka.”
“Toda kdaj?”
“Kadar hočeš.”
“Nocoj še pojdeva nad njo; jaz te spremim.”
“Brezobziren si in neusmiljen; toda nj bo! Jaz se žrtvujem za brata in za tebe. Dni mojih lepša polovica bo minula. Kaj se hoče! Samo podpiši!”
Stanko je škripal z zobmi in podpisal.
“Veš kaj, Stanko? Podpisa morata biti dva. Kar Tončku nesi, naj še on podpiše. On je v Lenčiko tako nesrečno zaljubljen, da bi pesmi zlagal, če bi imel nekoliko krajša ušesa; on ti podpiše nocoj vse. Naš kmet imenuje jako značilno to duševno ljubezen zateleba-nost. V takem stanju se streljajo ruševci.”
Mladi Vrban se je jezil, zabavljal in naposled, ko se je slovesno pridušil Albin, da gresta potem naravnost k majorki, šel po Tončkov podpis,
W.,' arnPak morda tudi za katerega je dobil brez posebnega truda, češ, ker sta si že
kj . g^edu in dobrem imenu,
blaj. Poštenjaku najdražje
Sta;k’ arnPak tudi v denarju.
v0) , 0 Se je prijemal za gla-
k|6] 6 a^ Po sobi gor in dol,
ko^j a Kramarja, svojo lah-
t°tj] Seln°st in zaupljivost in
Ue cl*e’ ne stori ničesar, da
“S •n°*:,eneSa krajcarja.
kvaird5 treba ni nobenega
ljuba duša. To
SttiQ VSe krez cvenka. Ker
Uico na ^rati) potegniva me-
h 2e~"~ trato.” In izvlekel je
a Inenično golico. “Na,
^Ost j0(tpiši! Sama formal-
'lobjg 0 Preide revizija, jo
seggevlla2aj) da jo raztrgaš ali
tlačjn.' ' ' l- novembra t. 1. -ate vi „ „
“K;
V2kipp]?.Jaz naJ bi plačal?
-	KJi p 1.1* V. C* A .
,Je Stanko, iztrgal mu
“E • ” J° raztrgal na kose. biii-j] j Se	razburjaš!”
Wačatj Albin. “če nočeš ti tinto [ linčam jaz. Daj sem sol0 11, Pero, da napraviva
f° golica0'” Izvekel Je dri1' t pfio- ’ napisal isto svoto
^ažajp1Sa^' <I'*" novembra t. 1.
^afjet ,J.az Proti tej menici
I>0dPisal 1 pos°jilnici itd.” in Ali k SvoJe ime. “No, vidiš.
vitn
sti.
^ je
da
^ ti.
Zd
aj
2daj prav? Saj pra-So to same formalno-Se Pa tukaj podpiši
^ega se je branil ^aŽal a1]1! Vpd’ kako da bo bič in ^Jbin s čim, ker nima
2aPrav].e Zna drugega nego
‘V
16 Albin kaj’ Stanko?” napel
Sz-m druge strune. “Tvo-te n av^anja sem sit. Pro-'^boclobi0 d°ni Ve^’ ker se ne ^°ža o ’ ,da bi beračil krog ^ klipo °+le sestre. Ko si snu-,aj si v! 6 bil sam med, se-^Vari st"-^01- osak Ampak °br0| jJe tako. če podpišeš, az zasnubim staro V‘Se Plač ln v treh tednih ^
na pol svaka.
Z mnogo lažjim srcem je korakal Albin proti dpmu. Kakor splošna odveza se mu je zdela podpisana menica, in naprej misliti, naprej skrbeti, naprej se nadejati, to ni bila njegova navada, tak filister on ni bil. Spremljal ga je Stanko boječ se, da ne bo Albin držal besede in ne snubil bogate majorke.
“Kakor jagnje v mesnico me pelješ,” je dejal Albin, ki je komaj dohajal praznično oblečenega svaka. “Oj samski stan, veseli dan! Kaj vsega ne stori dober človek za svoje prijatelje!”
Ker sta v vasi takoj zavila k majorki, je šlo kakor plat zvona od ust do ust, da se gospod Albin zares ženi.
“Mladih se je naveličal,” dejali so fantje; — “Nobena mu ni bila všeč, zdaj bo pa takšno dobil,” dekleta;—“Denar je le denar/’ možje. Ženice pa so menile, da se bo majorka iše kesala,, ker se ni še spametovala.
Pri majorki je bila miza pogrnjena in gospa je dobrodušno nalivala vino in popra-ševala, s čim da more postreči ljubim gostom. Vrban, prepričan, da je vsak ovinek odveč, in v strahu, da se mu skesa ženin, je kar naravnost vprašal, kdaj da bi napravili poroko. Veselo se je zavzela majorka, tekala po sobi in nosila še to pa še to na mizo in mladostno žvrgolela, kako da je presenečena, kako važna je odločitev za vse življenje, za celo večnost. “In če se potem kdo pokesa, to bi bilo grozno !”
(Prihodnjič dalje.)
Novi okrajni sodnik Oeorge J. loiosiagle
Cleveland, O. — Guv. James Rhodes je imenoval na mesto umrlega okrajnega sodnika W. McDermotta v okraju Cuyahoga odvetnika George-a J. Mc-Monagla. Ta je bil nedavno zaprisežen in je prevzel svoje mesto na Common Pleas sodišču.
Novi sodnik je poročen in ima tri otroke, živi na 22275 Calver-ton Rd., Shaker Heights. Svoje pravne študije je končal leta 1930 in je vsa ta leta odvetnik. Dosegel je lepe uspehe in dober glas zaradi svojih nastopov pred raznimi sodišči.
katov, to so take zadolžnice, kil sodb o Združenih držav tudi qdj Seja se je radi tega vršila ne'i¥|gfK3fn jhft VOSliSl jih mora federacija plačati v či-J strani Mednarodne pravniške j moteno, ni pa spremenila de-]	" ^lr * I v|«
stem srebru. Ta posel ibo oprav-] komisij e. Obtožila jih je krše- janskega položaja zunaj presto- 0DVSZI10 VOJ&ŠkO SlUZDO Ijen tekom prihodnjih 18 mese-inja človečanskih pravic tekom
cev. L. 1966 ne bomo več imeli'izgredov v kanalskem pasu v v prometu srebrnih certifika-! preteklem januarju. Komisija
Srebrnega Mila m bo dolgo pmaiifkmio
WASHINGTON, D.C. — Zadnje dni so nastale govorice, da utegne z m a n j kati srebrnega drobiža. Novice so neutemeljene in ne odgovarjajo stvarnemu položaju.
Federalna administracija ima na svojih skladiščih okoli 1.5 milijon unč srebra na zalogi, ki je vredno nad dva bilijona, ako računamo vrednost po današnji ceni. Na drugi strani mora finančno federalno tajništvo' potegniti iz prometa 1.7 bilijon tako imenovanih srebrnih certifi-
tov.
Res pa je, da je tik pred prazniki manjkalo drobiža v nekaterih delib dežele. S takim pomanjkanjem ni nihče računal, kar je seveda napačno. Naša dežela ima trenutno okoli 36 'bilijonov denarja v prometu, 33 bilijonov je papirnatega denarja, 3 bilijone pa kovancev vseh vrst. Količina papirnatega denarja zadostuje za normalen promet, ne pa količina kovanega denarja, število prebivalstva je zadnja leta hitro naraščalo, dnevni promet pa zahteva zmeraj več kovancev radi raznih avtomatov, ki se množi j oi po deželi kot gobe po dežju. Končno pa živimo v dobi inflacije in naraščanje cen zahteva tudi zmeraj več plačilnih sredstev.
Federalna kovnica je skleni-! la, da poveča svoje obrate, da bo lahko nakovala več drobiža, kakor hitro nastopi potreba. To! bi bila seveda morala že davno storiti. Ako bi bila, bi sedaj ne nastale govorice, da bo drobiža zmanjkalo.	; , iij
-------o-------
Panamski očitki proti Imeriki odklonjeni
WASHINGTON, D.C. — Posebna komisija Organizacije a-meriških držav pod načelstvom paragvajskega poslanika v ZDA Juana ’Plate je z večino glasov sklenila, da Združenim državam ni mogoče očitati tekom izgredov v januarju v panamskem kanalskem pasu nikake “napadalnosti”, katerih jo je obtožila vlada Paname. Komisija je poročilo O' svoji preiskavi zaključila in ga poslala celotni Organizaciji ameriških držav. Verjetno bo prešlo precej časa, predno bo poročilo objavljeno:
Panama je skušala doseči ob-
je obtožbe zavrnila kot neosno-vane.
V zadnjem času objavljena poročila razkrivajo, da je panamska vlada izgrede, če že ne naravnost pomagala organizirati, te vsaj dopustila v tihem dogovoru s komunisti in drugimi Združenim državam sovražnimi skupinami. Tekom izgredov je bilo 24 oseb, med njimi 4 A-merikanci, mrtvih, preko 200 pa ranjenih. Panama je zaradi njih prekinila z Združenimi državami diplomatske odnose in izjavlja, da je te pripravljena obnoviti le, če te pristanejo na revizijo pogodbe o kanalski coni iz leta 1903.
-------o-------
Laoška nevtralna vlada se je zopet razgovarjala o premirju
VIENTIANE, Laos. — Med redne zanimivosti v sodobni mednarodni politiki spadajo gotovo seje nevtralne laioške vlade v laoški prestolici Vientiane. Seje so navadno le enkrat ali 'dvakrat na leto. Udeležujejo se jih samo predsednik nevtralec Souvanna Phouma, komunistični podpredsednik princ Sou-vanouphong in desničarski general Nosavan. Ker drug drugemu nič ne zaupajo, so se za vsako sejo posebej dogovorili o varnostnih korakih. Za zadnjo sejo je veljal sledeči dogovor.
Vse vojaške formacije treh skupin se morajo oddaljiti od vladne palače najmanj tri milje. V oddaljenosti ene milje pa naj stkrbijo za mir in red mali vojaški oddelki vseh treh skupin. Vladna palača mora biti zastražena po posebej nabranih policijskih četah, ki morajo biti v palači in okoli nje tako razporejene, da nobena ne bi mogla napraviti hišne revolucije.
Najboljši kup kuhanja

! r
oc
M ,
a meal
8eš
Dežela koles
PARIZ, Fr. — V Franciji ima
cl, Q ^	1 1 7 — — -	*	«7
’ Potern '„,Ce pa ne P°dpi- 65 odstotkov vseh družin po en
^ludur"8i
tega
Pa jaz ne bom ali več biciklov. Skupno jih je
zakonskega tam v rabi preko 15 milijonov.
Pomislite: Povprečna štiričlanska družina si lahko skuha obed električno za samo dva centa! Ugotovili pa boste, da je brezplamni električni štedilnik se boljši kup.
KOT ŽARNICA.. Brezplamna elektrika je naravno čista, ker nima plamena. Zavese, stene in stropi ostanejo lepi, lonci in ponve obdrže dalj časa svoj lepi izgled.
LAHKOTNO ČIŠČENJE Edino brezplamni električni štedilniki imajo najnovejšo — delo pri-hrarljivo lastnost — samočistilne pečice!
TOPLOTA NE GRE V IZGUBO. Brezplamno električno toploto oddaja gorilnik direktno posodi, v kateri se kuha hrana, ne pa okoli nje. da bi “kuhala” še kuharico.
ZANESLJIVA TOPLOTNA KONTROLA.
Električna toplota je natančna, točno kontrolirana. Toplota se nikoli ne menjava, samo če jo VI spremenite.
VSE - ELEKTRIČNO, VSE - MODERNO.
Električni štedilniki so prav to — električni. Elektrika opravlja vse delo, od kuhanja do kontroliranja toplote.
SE VAM MUDI? Brezplamni električni štedilniki kuhajo tako hitro, kakor hitro more biti hrana pravilno kuhana. Noben štedilnik ne kuha hitreje.
STANE MANJ PRI NAKUPU. Električni štedilnik stane manj pri nakupu od kateregakoli drugega avtomatičnega štedilnika.
ZAJAMČENA POVRNITEV DENARJA.
Mi vam jamčimo, da boste srečni z vašim novim električnim štedilnikom — ali vam vrnemo denar. Kličite 623-1311 za popolna pojasnila.
guarantee

^ ILLUMINATING^^
An Investor-owned Company ServifS The Best Location in the Nation
Preko en milijon
V prometnih nesrečah na naših cestah je v sedanjem stoletju našlo smrt že preko milijon ljudi.
janskega položaja zunaj presto-lice. Tam so si komunistične čete zagotovile vzhodni del Laosa, da Severni Vietnam lahko nemoteno pošilja gverilce, hrano, orožje in municijo v Južni Vietnam. Vietnamski general Khanh želi stike z Nosavanom, da bi pretrgal Stike rdečih gverilcev v Južnem Vietnamu s komunisti v Severnem delu dežele. Nosavan menda ni načelno proti razgovorom. Ako bi prišlo do njih, bi bilo seveda laoške nevtralnosti isti trenutek konec.
Sihanouk bo poravnal škodo z dohodkom od
plesnih prireditev!
PHNOM PENH, Kambodža. — Princ Sihanouk je res originalen politik, skrbi vsaj za zabavo in ne dela samo sitnosti vsakomur, ki ima z njim opravka. Tako je prišel na originalno idejo, da bi s plesnimi prireditvami nabral denar, ki mu je potreben, da plača stroške za popravilo poslopij ameriškega in angleškega poslaništva. Poslopja so pri zadnjih demonstracijah precej trpela, kajti kambod-žanska policija se ni dosti brigala za njihovo obrambo, in princ je sklenil, da bo nosil vse stroške za popravila.
.Princ je zato pozval kambod-žanske ljudske množice, naj se udeležujejo baletnih predstav v glavnem gledališču, da bo čim preje nabran potreben denar. Pri tem je (pozabil povedati, da je njegova hči glavna balerina v baletnem zboru! Sicer pa to mora tako ali tako vedeti vsak dober pristaš kambodžanskega princa.
■SAIGON, J. Viet. — Vietnamski diktator general Khanh bo potom naborov nabral 50,000 rekrutov in jih bo po kratkem vežbanju poslal na fronto. To je prvi slučaj, da je saigonslka vlada uporabila nabore v prestolici, da pride do vojakov. Vse to je povedal na televiziji federalni tajnik za narodno obrambo McNamara in dostavil, da bo Khanh rabil tudi tedensko milijon dolarjev več za hrano, o-premo, orožje in municijo, ki mu jih bo dala naša dežela. Saigonska vlada dobiva sedaj od nas tudi redne podpore na podlagi zakona o podpiranju tujine.
Khanh je vpeljal tudi plače za vse aktivne vojake in pomožne vojaške formacije. Odškodnine je obljubil tudi vsem prebivalcem na deželi, posebno kmetom, za vsako škodo, ki jo bodo imeli radi državljanske vojne. Ne bo pa plačeval odškodnine za škodo, ki jo napravljajo rdeči gverilci.
-------o------
Na Marsu teče čas počasnejše
Po računih astronomov je dan na Marsu pol ure daljši kot na Zemlji, to se pravi, da potrebuje Mars pol ure več, da se za-vrsti enkrat okoli svoje osi.
Ženske dobijo delo
Vesela, ker je poslušala
mamo
Gospa F. Eigenbauer iz Chicaga, 111., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mirno umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena reči, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ali takrat sem bila mlada in. nisem cenila, kaj mi je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporabljam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti zeliščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznam. Moj mož jih uživa vsak dan in jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker jih jaz skupaj zmešam in take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam
Vaša vedno vdana,
Gospa F. Eigenbauer
* * *
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št. 1, za 60 skodelic, $1.10.
♦	*	*
PECTORAL —	PRSNI	ČAJ št. 2. Znan-
stvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada. Imamo ga na zalogi. Zavitek $1.10.
*	*	*
REMOLEK ČAJ št. 3. Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10.
*	*	*
EMATEA ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.10.
*	*	*
RENEX ČAJ št. 5. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10.
*	*	*
ZESTEA ČAJ št.	6.	Slastno prijeten čaj,
uporaben kot običajen čaj. Mešanica najfinejših naravnih zelišč. Zdravilen — ne odvajalen. Odličen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10.
*	*	*
Vsak zavitek čaja stane $1.10, ŠEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5.60, 12 za $11.20. Za Kanado dodajte pri vsaki škatlji 10c za poštnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole:
Tatra Company, Oepi. 1C
Box 60, Morrisville, Pa.
Iščemo prodajalko
Trgovina z mlečnimi izdelki išče prikupno in prijazno prodajalko za čas od 11. dop. do 5. pop. ali od 7. zvečer do polnoči. Plača od ure. Oglasite se osebno. Martin’s Dairy Bar, 20321 Euclid Ave.	(66)
Moški dobijo delo
Iščemo delavce Prednost imajo moški od 35 do 50 let stare za vrtnarsko delo itd. Morajo govoriti angleško ali nemško.
LAKEWOOD NURSERY 17920 Detroit Ave. Lakewood 7, Ohio AC 6-0815
(66)
MALE HELP WANTED
WANTED
SHORT ORDER COOK Male — Nite Work Friday and Saturday SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
'MALI OGLASI
V	najem
Na 1081 E. 71 St., oddamo 5 prenovljenih sob na drugem. Vprašajte za oskrbnika 881-7529.	(x)
Stanovanje v najem
Tri neopremljene sobe s kopalnico, spodaj, spredaj veranda, na 1053 E. 71 St., telefon 361-0989.	(66)
V	najem
Štiri sobe oddamo v najem na 6930 Hecker Ave., spredaj, spodaj.	(65)
South Euclid
. Suffolk blizu Green Rd., na lepem prostoru, zelo čista semi-ranch hiša, priključen “breezeway” in garaža za 2 kare. Blizu trgovin in trans-portacije.
Zidana — Arrowhead
Blizu E. 200 St., dobro zgrajena bungalow hiša, 11/2 kopalnica, garaža za 2 kare. Blizu trgovin in transporta-cije.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070
(68)
V	najem
Garažo oddamo v najem na 6116 Glass Ave. Vprašajte zadaj.
V	najem
Štiri sobe oddamo zgoraj. Kličite IV 1-9334.	(66)

HENRIK SIENKIEWIGZ:
KRIŽARJI

Ko je Zbiško končal, je rekel:
“To povem kralju, našemu gospodu! Saj se bo pri velikem mojstru tako zavzel za malega Jaška iz Kretkova in bo zahteval strogo kazen za tiste, ki so ga ugrabili. A ugrabili so ga zato, ker je bogat in hočejo odkupnino. Njim je malenkost, dvigniti roko na otroka.”
Tu se je nekoliko zamislil, potem pa je nadaljeval kakor samemu sebi:
“Nenasitljivo je to pleme, hujše od Turkov in Tatarov. Zakaj oni se v d lisi boje kralja in nas, a vendar ne nehajo ropati in moriti. Napadajo vasi, more kmete, potapljajo ribiče, grabijo otroke kakor voleje. Kaj bi bilo, ako bi se ne bali! ... Veliki mojster pošilja na tuje dvore pisma proti kralju, a v oči se mu laska, ker pozna našo moč bolje od drugih. Toda končno bo mera polna!”
In zopet je za hip umolknil, a potem je položil roko na Zbiškovo ramo.
“Povem kralju,” je ponovil, “a v njem že davno vre jeza kakor krop v loncu in prepričan bodi, da pozvročiteljem tvoje nesreče ne uide grozna kazen.”
“Od tistih, gospod, ne živi nobeden več,” je odgovoril Zbiško.
CHICAGO, ILL
“Glej ga no! Kakor vidim, ti ne ostaneš svojega dolžan. Edino Lichtensteina še nisi izplačal, ker vem, da nisi mogel. Mi smo se v Krakovu tudi zaobljubili proti njemu, toda za tega je treba najbrž čakati vojne, ki nam jo Bog daj, ker on se ne more bojevati brez mojstrovega dovoljenja, a velikemu mojstru je potreben njegov razum, zaradi česar ga vedno pošilja na razne dvore, za to mu tudi ne dovoli kar tako lahko.”
“Najprej moram odkupiti strica.”
“Da ... in končno sem vprašal po Lichtensteinu. Ni ga tu in ga tudi ne bo v Račonžku, ker so ga poslali k angleškemu kralju po lokostrelce. A zaradi strica naj te ne boli glava. Ako reče kralj ali tukajšnja kneginja le eno besedo, ne bo veliki mojster dovolil, da bi se kaj izvijali pri odkupu.”
“Tembolj, ker imam znamenitega ujetnika, viteza de Lorša, ki je premožen gospod in med njimi slaven. On bi se tudi vam, gospod, rad poklonil in se seznanil z vami, ker ga ni, ki bi bplj občudoval slavne viteze kakor on.”
Po teh besedah je pomignil gospodu de Loršu, ki je stal v bližini, on pa je že poprej povpraševal, s kom se Zbiško razgovarja; zato pa se je naglo približal, ker je kar gorel od želje, da bi spoznal tako slavnega viteza, kakor je bil
REAL ESTATE FOR SALE
OAK FOREST WHY RENT? Own. this cozy 6 room ranch style home. 3 Bdrm. tile bath., gas ht, Ige. Util. rm. Nr. bus & R. I. 50x300’ lot. By Owner. 39,500. Call 687-3937.	(66)
BY OWNER—3 Bedrm. Ranch type. Cptg., tiled kit, full bsmt, tarn. rm. & workshop, car garage, w/att. breezeway. Open house Sun. 1 to 5. Asking $15,500. 12600 LAPORTE FU 5-9351.	(65)
FiY OWNER — 3 Bedroom Ranch Full basement. W/W carpeting. Lot 40x123. Nr. St. Thomas More Church and schools. $21,500. 8 yrs. old. — PR 8-1477.	(66)
TINLEY PARK AREA By Transferred owner. 5% room.
3	bedroom, 1 Vi bath, Brick Ranch.
4	yrs. old. S&S’s. Patio, Landscaped.
$12,950. — GL 8-1471.	(67)
BY OWNER. — 3 Bedroom Brick Ranch. Attached garage. 72x138 lot. New W/W carpeting. S&S’s. Many extras. Priced for quick sale. 8561 S. Lawler. GA 3-1028.	(67)
HARRISON PARK 3 Yr. old Brick Residence. 3 bedrm., Rec. Room. Air-cond., 2 car garage. Redwood fence. Close to everything. By Owner. 1923 W. 19th St SE 3-2693.	(66)
ROSELLE — By Owner. Col. 7 Rooms, 3 bedrm. home, 2 It baths. Screened-in porch. W/W crptg., drapes, full bsmt. Many extras. Wooded area, Oak trees Large beautiful yard. Excel, trans. LA 9-1053.	(68)
BY OWNER — 6 rooms, 3 bedrooms, \Vz tiled baths. Tiled kitchen, Birch cabinets, insulated back porch. 1 car garage, 220 wiring. Brick home. Many extras. 1400 N. 3600 W. Call SP 2-7923.	(66)
VI. IRVING & OAKLEY — 2 Story, 2-6’s. First fl. front can be used as store. Newly dec., 2 car gar. Auto heat Low taxes. Across street from St. Benedict Church. Owner. £61-6189 or KE 9-3271.	(67)
CHICAGO, ILL
RAIKES 5c to S1.00 STORE Offering a New Store location at 6816 Windsor Ave., Berwyn.
•
Servicing their local area with all Dime Store Needs. Open for your convenience 9 AM to 9 PM daily. Saturday till 6 PM. — DO COME IN AND BROWSE AROUND.
(24, 26, 30 Mar., 1 Apr.)
Povala.
Ko ju je Zbiško seznanil, se je gibčni Geldrijček najvljudneje poklonil in rekel:
“Edina še večja sreča od stiska vaše roke bi bila zame, gospod, ako bi se mogel boriti z vami za ograjo ali pa v bitki.”
Nato se je orjaški vitez iz Tačeva nasmehnil, saj je bil poleg drobnega in suhega gospoda de Lorša videti kakor gora, in rekel:
“Jaz pa bi rad, da se srečava samo pri polnih vrčih in, Bog daj, nikdar drugače.”
De Lorš je nekoliko osupnil, potem pa se je oglasil z nekako predrznostjo:
“Toda, žlahtni gospod, ako bi hoteli trditi, da devica Ag-neška iz Dlugolasa ni najlepša in najkrepostnejša gospa na svetu . . ., bi bila zame velika čast . . ., da bi temu ugovarjal .. . in . ..”
Tu je prenehal in začel gledati v oči gospoda Povaie s spoštovanjem, da, celo z občudovanjem, toda bistro in resno.
Ta pa se je veselo zasmejal, morda zato, ker je vedel, da bi ga zgnetel z dvema prstoma, ali pa zato, ker je imel neizmerno dobrovoljno in veselo dušo, in rekel:
“Da, jaz sem se svoj čas zaobljubil burgundski kneginji, ki je bila takrat deset let starejša od mene; ako bi torej, moj gospod, hoteli trditi, da moja kneginja ni starejša od vaše device AgneŠke, nama bo treba takoj zasesti konja . . .”
Ko je de Lorš zaslišal te besede, je za trenutek začudeno gledal na gospoda iz Tačeva; potem pa se je njegov obraz začel tresti in naposled je tudi on bušil v odkritosrčen smeh.
A Povala $e je sklenil, mu objel bedra, ga naglo dvignil
s tal in ga začel zibati s. tako lahkoto, kakor bi bil gospod de Lorš dojenec,
“Pax, pax,” je rekel, “kakor pravi škof Kropidlo , , , Prikupili ste se mi, vitez, in pri Bogu, ne bodeva se dvobo-jevala za nobeno gospo.”
Potem ga je pritisnil nase in ga postavil na tla, ker so pri vhodu na dvorišču pravkar zadonele trombe — in je vstopil knez Žemovit Plocki z ženo.
“Tukajšnja knez in kneginja knez in kneginja prihajata pred kraljem in knezom Janušem,” je rekel Zbišku Povala, “zakaj četudi je gostija pri starosti, sta vendar v Plo-cku onadva gostitelja. Pojdi z menoj h gospe, saj jo poznaš še iz Krakova, ko se je pri kralju zavzemala zate.”
In prijel ga je za roko in ga vedel čez dvorišče. Za knezom in kneginjo so šli dvorjani in dvorjanke, vsi zaradi kraljeve navzočnosti zelo slavnostno in lepo oblečeni, da je vse dvorišče kar zasijalo od njih kakor od cvetja. Ko se je Zbiško bližal s Povalo, je od daleč ogledoval obraze, ali ne uzre med njimi znancev, in je na mah obstal od osuplosti.
Kajti tik za kneginjo je zagledal zares znano postavo in znan obraz, toda tako resen, tako lep in tako gosposki, da je pomišljal, ali se ne moti.
“Ali je to Jagienka ali morda hčerka kneza in kneginje iz Plocka?”
Toda bila je Jagienka iz Zgoželic, zakaj v trenutku, ko so se srečale njune oči, se mu je prijazno in žalostno nasmehnila, a potem je nekoli-
ko pobledela. In s pobešenimi trepalnicami, z zlatim trakom v temnih laseh in v neizmerni svetlobi svoje lepote je stala visoka in krasna, podobna ne le kneginji, ampak resnični kraljici.
XXXI
Zbiško je objel gospe iz Plocka noge in ji ponudil svojo službo, toda ona ga v prvem hipu ni spoznala, ker ga že dolgo časa ni videla, šele ko ji je povedal, kako mu je ime, je rekla:
“Res je! Jaz pa sem mislila, da je kdo s kraljevega dvora ! Zbiško iz Bogdanjca! Seveda! Pri nas je bil v gosteh vaš striček, stari vitez iz Bogdanjca; še se spominjam, kako so meni in mojim dvorjan-kam curkoma lile solze, ko nam je pravil o vas. Ali ste našli svojo ženo? Kje je sedaj?”	>	:
“Umrla mi . je, milostljiva gospa .. .”
“O ljubi Jezus! Ne govorite, ker ne zdržim joka. Edina tolažba je, da je gotovo v nebesih, a vi ste še mladi. Mogočni Bog! Vsaka ženska je slaba stvar. Toda v nebesih je plačilo za vse in tam jo zopet najdete. Ali je stari vitez iz Bogdanjca tudi z vami?” “Ne, ker je ujet pri križarjih, jaz ga grem odkupovat.” “Torej tudi on ni imel sreče. Zdel se mi je bister človek, ki pozna vsak običaj. Toda ko ga odkupite, oglasite se tudi pri nas. Radi vaju pogostimo, zakaj odkritosrčno vam povem, kakor njemu ne manjka razuma, tako ne manjka vam ! lepote.”
“To storiva, milostljiva gos-
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
Gradbena dela ® Mizarstvo — 5908 Bonna Ave.
Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. — Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana. — Proračuni brezplačni. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, (5.
Preskrbite si za bodočnost! Shranite vaše prihranke!
Naše podjetje plačuje obresti po najvišji meri vam v korist in tudi v varnost
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
pa, tembolj, ker sem tudi sedaj namenoma prišel semkaj, da bi prosil vašo milost dobre besede zanj,”
“Dobro, Pridite jutri pred odhodom na lov, takrat bom imela čas,.
Nadaljnji razgovor je izno-va prekinil ropot tromb in kotlov, naznanjajoč prihod kneza Januša in kneginje z Mazovja. Ker je Zbiško stal z gospo iz Plocka ob vhodu, ga je kneginja Ana Danuta takoj opazila in se hitro približala, ne da bi se ozirala na poklone gospodarja staroste.
A v mladeniču se je iznova začelo trgati srce od bolesti, ko jo je zagledal. Pokleknil je prednjo, ji z rokami objel
kolena in klečal molče, ona pa se je sklonila nad njim, nu' stisnila z rokami senci in točila solzo za solzo na njegovo jasno glavo, popolnoma tako kakor mati, ki se joče nad sinovo nesrečo.
In v veliko začudenje dvorjanov in gostov je jokala z^0 dolgo, ponavljajoč: “O Jezus, o usmiljeni Jezus!” Potem j® dvignila klečečega Zbiška in rekla:
“Jočem se po njej, po moji Danuški, in jočem se nad teboj. Bog je pač tako uredil, da je bil zaman ves tvoj trud in so zaman sedaj naše solze.
(Dalje prihodnjič)
Oglaša itn v “Amer. Dotnovin»rt

GRDINOVA
POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
i
1
4 /o g
MACHINERY EQUIP. FOR SALE
Three — 63 Chevrolet Trucks, plus 1963 Industrial 4000 model Ford. Priced for quick sale by owner. Phone RA 3-8151.	(65)
MOBILE HOME FOR SALE
MARSHFIELD — BY OWNER 10x57, 2 bedrooms, $3,500 or best offer. Gibson 8-5586.	(66)
FOR RENT
HOUSE APARTMENT — 6 Rooms heated. Newly decorated. Nice yard. Close to everything. Rent $100.00 month. Adults. PH. 561-6189 or KE 9-3271.	(67)
BUSINESS OPPORTUNITY
CONCESSION FOR SALE Vic. 47th & Ashland. Money Maker. Widow will sell very reasonable. Too much for me to handle. Call after 6 P.M. for information. HE 4-0177.	(66)
ESTABLISHED BUSINESS Egg route. 600 customers, average income $150 weekly. Selling due to illness. 352-0211 after 6 P.M. (65)
|
4,/4%obrdinaMevl<)ge4'
Vse vloge napravljene pred ali na 15. aprila bodo obrestovane od 1. aprila naprej.
Pišite ali zahtevajte zbirko tiskovin in navodil, kako nam pošljete hranilne vloge po pošti. Mi plačamo poštnino na obe strani.
PRI NAS SE TUDI .........
I	DOBIJO:
ŠTIRJE
PRIROČNI
URADI
•	PREPISI ZEMLJIŠČ
•	DENARNE
NAKAZNICE
•	BOŽIČNI KLUBI
•	VARNOSTNE
SHRAMBE
tfsa hranilna in posojilna postrežba
V naših uradih lahko plačate račune za plin, elektriko, telefon in bolniško zavarovanje. PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO HRANILNE BONDE ZDRUŽENIH DRŽAV DAJEMO VSAKOVRSTNA POSOJILA ZA DOMOVE
' POSVETUJTE SE S
T. CLAIR AVfiNGS
ASSOCIATION
SLOVENSKA HRANILNICA
ST. CLAIR URAD	EAST l85th URAD	EUCLID 250th URAD
6235 ST. GLAIR AYE. 813 EAST 185th ST. 25800 Euclid Ave.
HE 1-5670	IV 1-7800	AN-1-1200
LAKE SHORE URAD
LAKE SHORE BLVD.
RE 1-1200
CLEVELAND, OHIO

POHOD V PODPORO — Kakih 10,000 žensk je slo skozi ulice Dar-es-Salaama, glavnega mesta Tanganp _ manifestirat za predsednika Julija Nyerera, da pokaz J > da so še vedno zanj, čeprav se mu je del armade .pre ^ mesec uprl in je moral proti upornikom klicati v deželo n pomoč angleške čete.