»17-2774 jUBLJANA, JUNIJ-JULIJ 1986, LETNIK XXXV, STR. 101-128 GRADBENI VESTNIK I- 4 SGP GRADITELJ KAMNIK:STANOVANJSKA SOSESKA BAKOVNIK V KAMNIKU Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije Za naše zdravo, čisto in lepo okolje Vsak slovenski gospodar pozna svojo obvezno življenjsko dolžnost, da mora vsako soboto temeljito očistit ivse območje posesti, okolico hiše in gospodarskih objektov, predvsem pa hišno dvorišče, ki je naravni sestavni del oziroma nepokrit dnevni prostor za hišo in vse objekte na dvorišču. Sele ko gospodar tedensko pospravi iz dvorišča vse odpadke, ostanke krme, stelje, drv in vsa orodja ter stroje, ko z brezovko pomete vse površine dvorišča, gre zadovoljen v hišo, ki jo je med tem očistila gospodinja z otroki. S kakšnim veseljem pogleda sleherni človek na lepo urejeno in očiščeno hišno dvorišče in kako se zgraža nad tistimi gospodarji, ki tega tedenskega obveznega opravka ne izvršijo! In kaj se dogaja z našimi stanovanjskimi bloki, javnimi poslopji, šolami, vrtci, domovi, igrišči, skladišči, parkirišči, parki, predvsem pa tovarnami od tiste največje do zadnje majhne obrtne delavnice, kovačije ali avto popravljalnice? Ko pogledamo na kak zgoraj opisani, objekt, takoj zaznamo, kakšen odnos ima delovni kolektiv tovarne, hišni svet, uprava zavoda, obrtne delavnice do zunanjega videza svojega objekta, tovarne, dvorišča, predvsem pa ožje in širše okolice, parka, okrasnih vrtov, dreves, stezic, poti, cest, dvorišč, parkirišč, ograj in igrišč. S kakšnim zadovoljstvom pogleda človek na urejeno in redno vzdrževano okolico posamezne tovarne, kjer opazi, da je vsaka najmanja stvar na svojem mestu, kjer rastejo drevesa, kjer negujejo zelenice in cvetne grede, kjer so dvorišča redno pometena, kjer so prevozna sredstva v določenih boksih, kjer je razsuta surovina skrbno uskladiščena ali celo zložena, kjer človek, ki je v tem objektu ali tovarni, takoj opazi, da je vsa okolica njegovega delovnega mesta podaljšano stanovanje, kjer prebije skoraj 1/3 svoje zrele življenjske dobe. Sedaj, ko smo to zaznali, je naša dolžnost, da se vsi temu primerno obnašamo, da se posvetimo povsod, kjer prebivamo in neposredno delamo, vso primerno pozornost naši neposredni — okolici, da bomo z njo tako prijetno in zadovoljni kakor doma v lastnem stanovanju ali lastni hiši, kjer tudi prebijemo 1/3 življenja. Temu primerno moramo ustanoviti v vseh naših tovarnah in delavnicah po­ sebne skupine ali posameznike, ki bodo redno zadolženi za trajno, predvsem pa sobotno čiščenje vse okolice. Ta dela, ki so pri velikih objektih gotovo zajeta v rednih vzdrževalnih stroških, ki jih posamezni objekt namensko porabi za red in snago v okolici, n a j p o ­ p l e m e n i t i j o udarniške, po možnostil p r o s t o v o l j n e s k u p i n e za­ poslenih, ki bodo v petek popoldne ali v soboto same fizično poskrbele, da bo njihov objekt vsak dan, predvsem pa vsako soboto, potrebam primerno oči­ ščen in urejen. ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SRS LJUBLJANA (illAlHtl'M VI'STMK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ST. 6-7 • LETNIK 35 • 1986 • YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O N T I R I T S Članki, študije, razprave Ksenija Stem, Stefan Faith: Articles, Studies, Proceedings UPORABA TRIGONOMETRIČNIH FUNKCIJ PRI RAČUNANJU NOSILCEV IN PLOŠČ NA ELASTIČNEM SLOJEVITEM POL- PR O STO R U .................................................................................................... 102 Sergej Bubnov: UPRAVNOPRAVNI VIDIK SANACIJE ZGRADB ZARADI PO­ TRESA .......................................................................................,i . . . 106 Marko Žontar: TRANSPORTNI NAPRAVI ZA PALETIZIRAN IN PALIČNI MA­ TERIAL .........................................................................................................110 Matjaž Durjava: TEGOLA — KRITINA ZA VSE LETNE Č A S E ......................................115 Vladimir Čadež: VPLIV DRŽAVNIH ORGANOV NA GRADITEV OBJEKTOV . . . 116 Iz naših delovnih kolektivov KRONIKA IZ NAŠIH KOLEKTIVOV.................................................. 119 From our Enterprises Informacije Zavoda za raziskavo POSTOPEK PROJEKTIRANJA SESTAVE KOMPAKTNIH BE- materiala in konstrukcij v Ljubljani TONOV......................................................................................................... 123 Proceedings of the Institute for Material and Structure NOVO NA PODROČJU VAROVANJA ČISTEGA OKOLJA V PRO- Research Ljubljana IZVODNJI HIDRIRANEGA A P N A .......................................................127 Glavni In odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: VIKTOR BLAŽIČ Lektor: ALENKA RAlC Uredniški odbor: FRANC CACAVlC, VLADIMIR ČADEŽ, JOŽE ERŽEN, IVAN JE C E LJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, JOŽE SCAVNICAR, BRANKA ZATLER-ZUPANClC Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina skupaj s članarino znaša 1000 din, za upokojence in študente 500 din, za podjetja, zavode in ustanove 9000 din, za inozemstvo 50.00 US dolarjev. Revija izhaja ob finančni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Uporaba trigonometričnih funkcij pri računanju nosilcev in plošč na elastičnem slojevitem polprostoru KSENIJA STERN UDK 624.046.517.5 DR. STEFAN FAITH Povzetek Prikazana je možnost uporabe trigonometričnih funk­ cij za določanje deformacij nosilcev in plošč na ela­ stičnem slojevitem polprostoru. Na primeru nosilca dolžine 10 m in plošče 4 X 4 m so prikazane deformacije za različne položaje obtežbe. Razdelitev nosilca na več ali manj delov nima bist­ venega vpliva na rezultate. Z manjšim številom delitev se zmanjša velikost mat­ rik in skrajša čas računanja, ki znaša za prikazane pri­ mere okoli 3 minute brez vnašanja podatkov. Summary The possibility of application of trigonometrical func­ tions for determination of deformation multilayered elastic halfspace is presented. On an example of a beam with lenght of 10 metres and a plate with dimension 4 X 4 square metres the deformations for different positioned loads are given. Different division has no notable influences of practi­ cal significance. With a smaller number of division the range of matrices can be getting lower and the calculating time will be shorten, which for the pre­ sented examples comes to about 3 minutes not con­ sidering the time needed for the entrance of date. 1. UVOD Nosilec na elastičnem slojevitem polprostoru ra­ čunamo iz kompatibilitetnega pogoja, da so defor­ macije nosilca enake pomikom tal. Predložena metoda upošteva trigonometrične funk­ cije za določitev deformacije nosilca, pomiki tal pa se izračunajo po Westergaardovi enačbi. Problem lahko rešimo tudi z metodo končnih ele­ mentov ali približno z reševanjem diferencialne enačbe nosilca na elastični podlagi z upoštevanjem koeficienta reakcije tal ali kot nosilec na elastič­ nih podporah, za katere določimo pomike po enačbi Bussinesqua ali Westergaarda. Najbolj natančne so tiste metode, ki upoštevajo spremembo karakteristik tal po globini in dolžini nosilca, to sta metoda končnih elementov in pred­ ložena metoda. Metoda nosilca na elastičnih pod­ porah upošteva spremembo karakteristik tal po globini in dolžini nosilca, ne upošteva pa medse­ bojnih vplivov pritiskov na tla. Pri reševanju problema z diferencialno enačbo no­ silca na elastični podlagi lahko upoštevamo spre­ membe karakteristik tal z vpeljavo dodatnih funk­ cij za koeficiente reakcije tal. Predloženo metodo lahko uporabimo tudi za računanje plošč na ela­ stičnem slojevitem polprostoru. Na primerih je prikazana primerjava rezultatov, dobljenih po predloženi metodi z rezultati neka­ terih drugih metod. Avtorja: Ksenija Stern, dipl. inž. gradb. Strokovni asistent Geološkega zavoda Ljubljana, Maribor, Ul. Saše Deva 17 dr. Štefan Faith, dipl. inž. gradb. Redni profesor TF Maribor, Geološki zavod Ljubljana, Maribor, Krekova 20 2. DOLOČITEV DEFORMACIJ Deformacije elastičnega slojevitega polprostora do­ ločimo po Wastergaardovi enačbi = P ^ c . l z2 2 n [c + (r/z)2]3/2 (2.1) z integriranjem za pravokotno ploskev in posamez­ ne sloje po globini. Upogib nosilca opišemo s trigonometrično funkcijo W = 2 a • sin n n x / L (2.2) Z upoštevanjem deformacijske energije in izenače­ njem z delom sile Qc na virtualnem pomiku dolo­ čimo koeficiente a iz enačbe (2.2) Qc 2 L3 sin n n x / L Za sile Qc = 1 napišemo matriko koeficientov a [a] = [1/n4] [A] (2.4) E l ji4 kjer je [A] = [sin n n x / L] Vektor upogiba nosilca lahko izrazimo v naslednji obliki: { w } = — - [A]T [1/n4] [A] { Q } (2.5) E I JT4 3. NOSILEC NA ELASTIČNEM SLOJEVITEM POLPROSTORU Na sliki 1 je prikazan nosilec dolžine L, ki je raz­ deljen na n delov L X *c Qc L - Xc N/ K---- 7 ß bmin + 3 a (E l) Po predlogu noveliranega PBAB (6) pa lahko do­ ločimo srednjo vrednost tlačnih trdnosti po enačbi oziroma neenačbi: fbm > MB + 8,0 MPa (E 1) - a pri čemer je: fbm . . . projektirana srednja vrednost in MB . . . zahtevana marka betona. Z ugotovljeno srednjo vrednostjo tlačnih trdnosti dobimo glede na razredčitvene krivulje, ki podaja­ jo medsebojno odvisnost tlačnih trdnosti in vred­ nosti v/c, srednjo vrednost v/c kot funkcijo tlačnih trdnosti oziroma zahtevane marke betona. Razred­ čitvene krivulje izdelamo na temelju rezultatov predhodnih preiskav. Betoni pa morajo v otrdelem stanju izpolnjevati poleg zahtev za tlačne trdnosti oziroma MB tudi zahteve, ki so podane za ostale lastnosti (upogibna in prečna natezna trdnost, vodotesnost, odpornost proti vplivom zmrzovanja odtaljevanja brez soli in v prisotnosti soli, vodovpojnost, obraba itd.). S predhodnimi preiskavami ugotovimo korelacij ske odnose med temi lastnostmi in vrednostmi v/c, iz katerih lahko odčitamo maksimalne vrednosti v/c kot funkcijo posameznih lastnosti betona. Z namenom, da zagotovimo betonu: — antikorozijsko zaščito armature, — odpornost proti izluževanju v stoječi ali tekoči vodi, — odpornost proti karbonatizaciji, — odpornost proti agresivnemu kemičnemu delo­ vanju vode in/ali tal, je zahtevana maksimalna vrednost v/c. Z upoštevanjem standardnega odklona rezultatov vrednosti v/c (av/c 0,03, ZTP, poz. 6.01.01) (5) lahko iz vseh dobljenih maksimalnih vrednosti ugotovimo srednjo vrednost v/c po enačbi (ZTP, poz. 6.02) (5): V/C;;i v/cmax 3 O v / c (E 2) Na ta način dobimo več vrednosti: — glede na zahtevane tlačne trdnosti oziroma MB dobimo srednjo vrednost, — glede na zahtevane ostale lastnosti betona smo dobili maksimalne vrednosti in z upoštevanjem en. E 2 dobimo pripadajoče srednje vrednosti ter — iz zahtevane maksimalne vrednosti v/c in z upo­ števanjem en. E 2 dobimo pripadajočo srednjo vred­ nost. Projektirano srednjo vrednost v/c predstavlja mi­ nimalna vrednost med vsemi ugotovljenimi sred­ njimi vrednostmi v/c. 3.2. 2. stopnja Za pripravo betonov, ki se vgrajujejo v različne elemente in konstrukcije, se uporabljajo različne vrste cementov. Za nekatere betone se predvsem glede na njihovo eksploatacijo v otrdelem stanju zahteva uporaba določene vrste cementa. Izbrane vrste cementov se uporabljajo pri predhodnih pre­ iskavah betonov, iz katerih dobimo končni izbor vrste cementa. V tehnični regulativi je zahtevana tudi maksimal­ na količina (doza) cementa (DC) oziroma predpisana je maksimalna skupna količina vseh delcev manj­ ših od 0,25 mm v 1 m3 vgrajenega betona. Glede na izbrana transportna sredstva in načine vgrajevanja betona določimo konsistenčnost be­ tona, ki označuje naslednje reološke lastnosti sve­ žega betona: — stopnjo konsistence kot merilo obdelavnosti, — stopnjo vododržnosti in — segregabilnost. Te lastnosti ugotavljamo pri predhodnih preiska­ vah. Za določeno stopnjo konsistence izdelamo na temelju ugotovljenih rezultatov predhodnih pre­ iskav konsistenčne krivulje, ki podajajo medseboj­ no odvisnost med DC in vrednostmi v/c. Projek­ tirano količino (dozo) cementa v 1 m3 vgrajenega betona dobimo iz teh krivulj z upoštevanjem že ugotovljene projektirane srednje vrednosti v/c. Pri tem upoštevamo tudi zahteve glede na največjo dovoljeno dozo cementa. 3.3. 3. stopnja Zaradi izboljšanja nekaterih lastnosti svežega in otrdelega betona dodajamo betonu v svežem stanju kemične dodatke. Ti dodatki v svežem stanju be­ tona vplivajo na njegovo stopnjo konsistence ter poroznost. Namenske efekte dodatkov ugotavlja­ mo s predhodnimi preiskavami, iz katerih izhaja tudi izbor vrste dodatkov. Prek priporočenih maksimalnih vrednosti mas­ nih °/o na dozo cementa ter iz ugotovljenih rezul­ tatov predhodnih preiskav določimo masno koli­ čino dodatkov. V naših betonarskih proizvodnjah se najpogosteje uporabljajo z vodo razredčeni ke­ mični dodatki. Zato pri projektiranju upoštevamo prostorninske deleže dodatkov kot sestavne dele celotne vode v betonu. Prostorninske deleže dodat­ kov dobimo z upoštevanjem ugotovljenih masnih količin ter prostorninskih mas uporabljenih do­ datkov. Celotno vodo v betonu dobimo iz že dobljenih izpeljanih vrednosti: projektirane vrednosti v/c in doze cementa. 3.4. 4. stopnja Poroznost cementnega kamna je sestavni del pro­ stornine betona. Zaradi zahteve po obstojnosti be­ tonov na vpliv zmrzovanja odtaljevanja brez soli in v prisotnosti sobi obstaja potreba po uvajanju zaprtih por v beton. Stopnjo areacije ugotavljamo pri predhodnih preiskavah in je odvisna oziroma se zahteva glede na maksimalno zrno agregata (6). 3.5. 5. stopnja Izbor vrste agregata izvršimo na temelju predhod­ nih preiskav kakor tudi glede na predpisane za­ hteve. Pri pripravi betonov je obvezna uporaba separiranega agregata na standardne frakcije (6). Neseparirani agregat smemo uporabljati samo za pripravo betona MB <^15 MPa. Za posamezne frakcije agregata moramo poznati njihove granulometrijske sestave, ki jih ugotovimo s preiskavami. Ti podatki nam rabijo kot dodatne informacije, s katerimi lahko določimo skupno se­ stavo agregata v betonu tako, da bo njena kri­ vulja potekala med podanimi krivuljami v jugo­ slovanskem standardu JUS U. Ml. 057. Pri tem moramo upoštevati maksimalno zrno agregata. Tako dobimo prostorninske deleže posamezne frak­ cije v skupni sestavi. Celotno prostornino, ki jo zavzame agregat v 1 m3 vgrajenega betona, ugotovimo na podlagi prej ugo­ tovljenih vrednosti parametrov oziroma količin: V a = 1000 - (Vo + V v + V d + poroznost) (v ^ (E 3) Količine posameznih frakcij dobimo z upošteva­ njem prostornine agregata v 1 m3 vgrajenega be­ tona, prostorninskih deležev ter prostorninskih mas posamezne frakcije. 3.6. 6. stopnja Potem ko smo ugotovili vse potrebne količine os­ novnih materialov v 1 m3 vgrajenega betona, lahko izračunamo projektirano prostorninsko maso sve­ žega betona. 4.0. Sklep Projektiranje sestav betonov je celovit problem, katerega končni rezultati (izpeljane vrednosti) so odvisne predvsem od tega, kako in katere začetne informacije ter referenčne podatke smo pri tem upoštevali. Vrednost začetnih informacij podajajo tehnični predpisi za beton in armirani beton ter pripa­ dajoči in veljavni standardi. Pri grajenju nekaterih posebnih objektov in konstrukcijskih elementov pa se pokaže potreba po dopolnilnih informacijah, ki jih predpisujejo za ta namen izdelane tehnične zahteve in predpisi. S predhodnimi preiskavami ugotovljeni rezultati predstavljajo osnovne referenčne podatke, s po­ močjo katerih določimo z upoštevanjem začetnih informacij izpeljane vrednosti. Zato so kakovostno izvedene predhodne preiskave eden izmed te­ meljnih pogojev glede na zagotovljene kakovosti proizvedenih betonov po recepturah, ki jih pro- jektiramo na podani način. Pravilno izvedene pred­ hodne preiskave in projektiranje sestav betonov pa omogoča tudi pridobitve optimalnih in bolj eko­ nomičnih receptur, ki skupaj z optimalizacijo po­ stopkov pridobivanja osnovnih materialov, mani­ pulacij in vgrajevanj svežih betonov, predstavljajo ekonomičnejšo gradnjo objektov in elementov. Diagram poteka projektiranja sestav betonov pa sam po sebi pomeni osnovo za uporabo računalnika z namenom, da izboljšamo kakovost in prispevamo k hitrejšemu načinu projektiranja sestav beto­ nov. Literatura 1. Tomo Gečev in Jakob Šušteršič Sistemi zagotavljanja in dokazovanja kvalitete v be- tonarskih proizvodnjah — III, del: Tehnologija in me­ todologija projektiranja betona, raziskovalna naloga za Raziskovalno skupnost Slovenije, Ljubljana 1983. 2. Road Research Laboratory: Design of Concrete Mixes, Road Note No 4, 2nd Edition, London, HMSO, 1950. 3. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton, Uradni list SFRJ, št. 51-599, Beo­ grad 1971. 4. Edvard Mali Industrijska gradnja mostov (Raziskovalni projekt) Tehnični pogoji za betone in hidroizolacije (Razisko­ valna naloga za Raziskovalno skupnost Slovenije, Re­ publiška skupnost za ceste, GIP Gradis, SGP Slove­ nija ceste), Ljubljana 1978. 5. Začasni tehnični pogoji za proizvodnjo in dokazo­ vanje kvalitete betonov, ZRMK, TOZD IM, Ljubljana, februar 1979. 6. Predlog noveliranega pravilnika o tehničnih ukre­ pih in pogojih za beton in armirani beton, Gl Zagreb, 1983. Novo na področju varovanja čistega okolja v proizvodnji hidriranega apna TEKOČINSKI FILTER S PENO 1. NAMEN Tekočinski filter s psno posebne izvedbe smo razvili za čiščenje zraka in pare delcev hidrata, da bi zmanj­ šali emisijo le-teh pri proizvodnji hidriranega apna. Naprava je plod razvojno-raziskovalnega dela razisko­ valcev ZRMK, ob pomoči Raziskovalne skupnosti in s sodelovanjem industrije gradbenega materiala. 2. OBRATOVALNE RAZMERE PRI HIDRACIJI APNA V hidracijsko napravo kapacitete 12,6 t/h dovajamo približno 9,45 t/h zdrobljenega žganega apna in 6,3 t/h vode. Polovica vode se veže na proizvod, druga po­ lovica pa v obliki pare z zrakom uhaja skozi dimnik na prosto. Ta tok nosi s seboj tudi najfinejše delce hidrata, ki onesnažujejo okolje. Delce skušamo za­ držati, kar nam slabše uspeva — po starem načinu — s prhami v dimniku, dosti bolje pa v novem tekočin­ skem filtru s peno. Pri obeh načinih uporabljamo teh­ nološko vodo, namenjeno za opisani proces. Na voljo je torej le toliko vode, kolikor jo potrebuje proces. 3. OPIS IN TEHNIČNE ZNAČILNOSTI NOVE NAPRAVE Pri starem načinu čiščenja skušamo delce zadržati s prhami. Ker gostota prh ni velika, žal, mnogo prahu »pobegne«. Precej uspešnejše je zadrževanje delcev z vodno peno, ki nastane na perforirani plošči nove čistilne naprave. Ventilator skozi napravo sesa mešanico zraka, pare in delcev iz hidratorja, na perforirano ploščo, ki je v napravi, pa dovajamo vodo. Le-ta ne more steči navzdol, saj v izvrtinah plošče vlada velika hitrost zraka. Nastane peni podobna tvorba, kjer se zrak, para in prašni delci srečajo z vodo. Voda delce omoči in jih zadrži. Nastane apneno mleko, ki ga s pridom vračamo v proces. Zaradi velike hitrosti, zrak nosi s seboj tudi kapljice apnenega mleka, ki jih ulovimo v veliki, razširjeni posodi (lovilcu kapljic), tako da spremenimo smer in občutno zmanjšamo hitrost zraka. V dimniku stare čistilne naprave nastaja naravni vlek zaradi vzgona. V eni uri izpuhti — pri proizvodnji 12,6 t/h hidrata — približno 7000 do 8000 mhilh zraka in pare. Pri tekočinskem filtru s peno je vlek prisilen — s po­ močjo ventilatorja, ki izsesa iz sistema približno isto količino mešanice zraka, pare in, žal, tudi prašnih delcev. S tem ustvari v hidratorju potrebni podtlak približno 50 Pa pri 100° C, stanje, ki je ugodno za pro­ izvodnjo hidriranega apna. Ventilator ima instalirano moč 15 kW. V čistilno napravo dovajamo približno 6300 kg/h vode. Napravo čistimo enkrat dnevno, temeljiteje pa enkrat tedensko. Doslej smo pri dveh proizvodnih enotah — vzporedno starima čistilnima napravama — uspešno prigradili novi tako, da je mogoče v nekaj minutah izključiti novo in vključiti v delo staro čistilno napravo. Ta možnost je dobrodošla v primeru vzdrževalnih del na novi napravi. Učinkovitost čiščenja Meritve emisij so pri proizvodnji 12,6 t/h pokazale, da: — stara naprava (prhe v dimniku) »spušča« približno 16 g/m3n, ob upoštevanju 7500 m3n/h izpuhtele meša­ nice, torej 120 kg/h hidriranega apna, — tekočinski filter s peno emitira le še 0,4 g/m3n ozi­ roma 3 kg/h hidrata. Čeravno ni dosežena zakonska meja dovoljene emi­ sije 0,15 g/m3n (Uradni list SRS, št. 3/77), je nova na­ prava vendar 40-krat učinkovitejša od stare čistilne naprave. Prizadevamo si učinkovitost še povečati. Prihranek Novi filtracijski sitsemi hidratacijske naprave s ka­ paciteto 12,6 t/h ne zmanjša le onesnaževanje okolja v primerjavi s staro čistilno napravo za 117 kg/h, tem­ več nam za isto količino poveča tudi količino proizvo­ da, kar znese letno okoli 500 t. Pri znanih cenah hi­ driranega apna je ta prihranek pomemben. Če ocenjujemo vrednost nove naprave le z ekonom­ skega vidika, bomo videli, da se naprava izplača že približno v enem letu. Pomembnost novega načina čiščenja pa se seveda poveča, ko upoštevamo še veliko zmanjšanje onesnaževanja okolja. 4. PODATKI ZA NAROČANJE Predvsem je pred odločitvijo o nabavi nove naprave pomembno vedeti, kolikšna je emisija stare čistilne naprave. Meritve lahko naročite pri pooblaščeni osebi, nevtralni inštituciji, ki je meritve opravila tudi pri naših raziskavah in je za to delo usposobljena. Dalje je potrebno navesti vse podatke o proizvodnji, hidratacijski napravi, razporeditvi ostalih delov opre­ me, delovni zgradbi in podobnem, kar vse bo omo­ gočilo natančno opredelitev projektne naloge. Razum­ ljivo je, da smo pripravljeni pri zbiranju navedenih podatkov pomagati s koristnimi nasveti! Ko bo projektna naloga sestavljena, lahko izdelamo ponudbo z navedbo cene in roka izdelave. Priložena slika prikazuje shemo nove naprave ob dim­ niku s prhami v notranjosti — obstoječe hidrarne s kapaciteto 12,6 t/h hidriranega apna. Andrej Gamberger, dipl. inž. stroj. J POŽARNO PREZRAČEVANJE PANORAMA 62250 PTUJ Trstenjakova 2 Telefon: (062) 772 847 Telex 33 419 Impol industrija: metalnih poitzddkOvnsolo. slovenska bistrica: TOZDMONTAL 62340 Slovanske Bistrica :w pt)33 113 Telefon (062)811521 Najnovejša spoznanja pri obvla- i: dovanju požarne stihije v večjih I objektih so dala nove tehnične I rešitve - novo vgrajena gasilna i tehnična sredstva - požarne f prezračevalnike. i Ti so vgrajeni v strehe in stene j zgradb v obliki loput, žaluzij, ku- I pol in ventusov ter omogočajo, I da dim in toplota, ki se pri poža- : ru hitro razvijeta, odhajata na prosto. Svež - hladen zrak, ki I vstopa v prostor, pa hladi okolico, i Naprave omogočajo, da ostane I prostor, ki ga je zajel požar, v I spodnji polovici višine objekta ! brez dima. S tem je omogočena I varna evakuacija v požaru zajetih 1 ljudi, gasilcem pa dani dobri po­ goji za uspešno intervencijo. Metalprim inženiring Maribor je v sodelavi s proizvajalcem pre- zračevalnikov IMPOL TOZD ; MONTAL Slovenska Bistrica in s proizvajalcem mehanizmov in krmiljaO.Z.PANORAMAiz Ptuja izdelal več vrst prezračevalnikov, žaluzij, večnamenskih loput in po­ žarnih ventusov posebno prireje­ nih za požarno prezračevanje - odvod dima in toplote nastalih v požaru. Naprave za krmilja odgovarjajo zahtevam predpisov za te na­ prave in so atestirane pri ZRMK Ljubljana. Nudimo vam: - tehnične konsultacije, idejne rešitve in potrebne izračune - izdelavo projektov za odvod ; dima in toplote 1 - dobavo in vgradnjo opreme POŽARNO PREZRAČEVANJE