Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	§9
Leto XXVII. - Štev. 16 (1348)
Gorica - četrtek, 17. aprila 1975 - Trst
Ul! k
Posamezna številka Lir 150
srnami dan mu) poklicu Premah noodvieo Amrinos k osvoboditvi
Na letošnjo četrto velikonočno nedeljo, tj. 20. aprila bomo po vsej katoliški Cerkvi obhajali XII. svetovni molitveni dan za duhovne poklice. To je dan razmišljanja in molitve za vse tiste, ki jih Gospod kliče, naj tesneje sodelujejo z Njim pri odreše-vanju in posvečevanju sveta. To je tudi dan, ko naj bi celotno božje ljudstvo globlje začutilo odgovornost pred Bogom in Cerkvijo za nove duhovniške in sploh duhovne poklice.
Vedno bolj ugotavljamo, da upadajo duhovni poklici tako po svetu kot pri nas. V Sloveniji so imeli pred leti 132 bogoslovcev, sedaj jih je komaj 85. V malem semenišču jih je bilo do 90, letos samo še 36. Papež Pavel VI. je tudi letos poslal za svetovni dan duhovnih poklicev duhovnikom, redovnikom, staršem, vzgojiteljem in mladini posebno poslanico, v kateri nas vabi, naj z molitvijo, žrtvijo, dobrim zgledom, prepričevanjem in materialno pomočjo pomagamo reševati vprašanje novih poklicev. Poslanica pravi:
»Žetev je velika, a delavcev je malo.« Kdo od vas se ne zaveda silne pomembnosti teh besedi našega Gospoda? Vsi dobro veste, da zelo potrebujemo duhovnikov, redovnikov in Bogu posvečenih duš. čeprav prihajajo iz nekaterih krajev vesti o porastu poklicev, kar nas napolnjuje z upanjem, pa iz mnogih drugih krajev poročajo o vznemirljivem upadanju, zaradi česar se nam stiska srce ob misli na prihodnost.
Prav gotovo more to nazadovanje poklicev včasih odrešujoče zdramiti krščanske skupnosti. Katehisti, člani Katoliške akcije in mnogi drugi laiki, trdni v veri in dejavni, prevzemajo odgovornosti in skrbijo za »službeno« delo, ki krepi krščansko življenje njihovih bratov in se tako uresničuje krščansko oznanilo sredi vsakodnevne stvarnosti. Njihova naloga je nujno potrebna in nenadomestljiva. Oživlja jih Sveti Duh. Take koristne vloge laikov se mi prvi veselimo in jo priporočamo.
Toda, ali je sploh potrebno omeniti, da vse to ne more nadomestiti nujno potrebne službe duhovnikov in posebnega pričevanja, ki ga dajejo Bogu posvečene osebe? Brez te službe in tega pričevanja je krščansko življenje v veliki nevarnosti, da ostane brez virov, Iz katerih se napaja, da krščanska skupnost razpade in se Cerkev sekularizira. Če bi Cerkev zanemarila vprašanje poklicev, bi se znašla v veliki krizi. To bi pomenilo oddaljevati se od izrečne Gospodove želje, ki jo je Izrazil svojima apostoloma: »Hodita za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi«, in ona sta popustilo mreže in šla za njim. Prav tako je rekel bogatemu mladeniču: »Pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim, in boš imel zaklad v nebesih.«
Tak Gospodov klic je neprecenljiva milost. Bodimo prepričani, Gospod še dalje kliče srca številnih mladeničev in odraslih. Po Cerkvi se javlja Kristus, danes kot včeraj, kakor tisti, ki oznanja neizmerno ljubezen Boga, svojega Očeta; kakor tisti, ki prinaša odpuščanje, ozdravlja srca, daje polnost življenja; kakor tisti, ki nas kliče, naj z njim na resnici in ljubezni gradimo nov svet, svet božjih otrok in bratov.
Ko Gospod koga na poseben način kliče z notranjo lučjo ali po glasu Cerkve, da mu služi kot duhovnik, redovnik ali član svetnega inštituta, tedaj v njem budi smisel in nato zahteva, da mora on Imeti absolutno prvenstvo, ki je obseženo v besedi: »Hodi za menoj.« Ta ljubezen je izredno privlačna in more resnično napolniti človekovo srce. Predpostavlja pa vsekakor zelo močno vero.
V lem je, dragi sinovi, temeljni problem Poklicev. V našem času so verniki večkrat *inedeni v veri, pa se Je zato, kot kaže vldez, mnogo težje odločiti za vstop v popolno in dokončno službo Kristusu. Da bi človek sprejel vabilo in se prepustil Kristusovemu klicu, je potrebna velika predanost. Ta predpostavlja seveda tudi odločno odpoved grehu: laži, nečistosti, sebičnosti, sovraštvu, ali tudi odpoved ne-
kim človeškim vrednotam, ki so samo sredstva, kakor na primer zadovoljstvu človeške ljubezni, bogastvu, poklicnim uspehom, uživanju, osebnemu uveljavljanju, moči in oblasti.
Treba je torej popolnoma obnoviti duhovno ozračje, da bi se poklici mogli porajati in razvijati. To je naloga tistih, ki so poklicani, in skupaj z njimi vse krščanske skupnosti. Resnično, sveto leto je za to zelo pripraven čas. »Spreobrnite se in verujte evangeliju.«
V znaku svetega leta, leta sprave in duhovne obnove, vam, nasledniki apostola Petra, zadolženi kot on, da v veri potrjujemo svoje brate, naslavljamo to pismo za svetovni dan poklicev, naročilo polno resnosti in upanja.
Pošiljamo ga vam, dragi bratje škofje, s katerimi delimo zaskrbljenost zaradi tako obilne žetve in tako majhnega števila delavcev.
Pošiljamo ga vam, dragi duhovniki, da bi poživili v sebi ponosno zavest, da služite Kristusu v trpljenju in veselju apostolov, da bi spodbudili spoštovanje do duhovniške službe in budili željo po duhovništvu. Naj vaša zvestoba, vaše upanje in medsebojna edinost spričuje, da gre za izredno milost.
Obračamo se k vam, redovniki in redovnice, da bi svoboda in nesebičnost vašega izključno h Kristusu usmerjenega posvečenja in hkrati plemenita požrtvovalnost, ki se odpira vsem ljudem, a jo to posvečenje omogoča, zbudila željo po božjem kraljestvu, željo, ki naredi evangelij aktualen, prepričljiv in privlačen.
To pismo naslavljamo tudi vam, vzgojitelji, zlasti vam, dragi očetje in matere v družinah, da bi vaša globoka vera, vaša goreča plemenitost in ljubezen do Cerkve omogočila, da se vzgojijo močni duhovi, ki bodo mogli slišati Gospodov klic.
Obračamo se posebej k vam, mladeniči in mladenke, ki vas privlači Kristusovo vabilo in vznemirjajo potrebe bratov. Človek ne živi samo od kruha. Izprašajte se pred Kristusovimi očmi!
Končno se obračamo na vas, otroci. Kristus vas posebno ljubi. Sposobni ste že, da daste prvo mesto Bogu, ki more vse vaše življenje postaviti v Jezusovo službo. Iščite Jezusa z vsem srcem, v vroči molitvi mu posvečujte svoje življenje, vršite dela apostolata, ki so v skladu z vašimi sposobnostmi.
Vsi prosimo Gospoda žetve: »Gospod, pridi na pomoč svoji Cerkvi!« Potrebe so velike, možnosti za velikodušnost so mnogovrstne. Gospodov klic in njegova milost nikoli ne odpovesta. Bog daj, da bi tudi mi nikoli ne odpovedali v odnosu do Gospoda. Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.
PAPEŽ PAVEL VI.
»Veselje in upanje, žalost in zaskrbljenost današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, to je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in zaskrbljenost Kristusovih učencev; in ničesar resnično človeškega ni, kar bi ne našlo odmeva v njihovih srcih.«
Tako stoji zapisano v uvodu v koncilsko konstitucijo Gaudium et spes (Radost in upanje), ki so jo koncilski očetje na zadnjem vatikanskem cerkvenem zboru sprejeli in odobrili. Ta miselnost je vsa stoletja, kar vrši Kristusova Cerkev svoje poslanstvo na zemlji, prevevala tudi njene služabnike duhovnike, ki so vedno živeli v tesni povezanosti z ljudstvom. In to velja tudi za slovensko duhovščino.
Pred 30 leti se je zaključil v naših krajih kakor drugod po svetu silni vihar druge svetovne vojne. V tem viharju je tudi duhovnik marsikdaj odigral vodilno, vedno pa pomembno vlogo.
Mnogi romani, filmi, gledališke in televizijske predstave govorijo o tem, kaj so duhovniki storili, da bi rešili življenje posameznikov, skupnosti in celih naselij. Pri tem so mnogi darovali naj dražje: lastno življenje. V tem oziru današnja zgodovina še ni dala pravega zadoščenja temu krvavemu prispevku duhovnikov. Pa je od tedaj minilo že trideset let in več.
Prav praznovanje tridesetletnice konca vojne, poraza fašizma in nacizma ter osvoboditve mnogih narodov (žal ne vseh!) nam nudi priložnost, da o doprinosu, ki so ga s tem v zvezi nudili duhovniki, temeljiteje spregovorimo in ničesar ne spregledamo.
ŠTUDIJSKO ZBOROVANJE V MESTU LUCCA
V soboto 5. in v nedeljo 6. aprila je bilo v mestu Lucca v Toskani študijsko zborovanje o doprinosu duhovščine k odporniške-
mu gibanju. Razpravljalo se je predvsem o doprinosu italijanske duhovščine, zlasti v Toskani. Toda govora je bilo, čeprav bežno, tudi o duhovščini v Evropi. Pri tem so prišli na dan zanimivi podatki.
Število duhovnikov glavnih evropskih veroizpovedi, katoliških, pravoslavnih, protestantskih in judovskih, ki so v času odporništva izgubili svoja življenja, znaša 5.445. Od teh pride na Italijo 250 duhovnikov; v Toskani jih je bilo umorjenih 59, samo v mestu Lucca 29.
Že te številke zgovorno dokazujejo, kako tesno je povezan duhovnik s trpljenjem svojega ljudstva. Doslej smo morda duhovnika poznali le v svojstvu posredovalca pred okupatorjem ali pomočnika tistim, ki so bili v ječah ali po taboriščih ali ki so se skrivali. 5.445 ubitih duhovnikov pa pove mnogo več: kot njih vzornik Kristus so darovali življenje za druge. Eden izmed njih, poljski redovnik Maksimilijan Kolbe, je celo dosegel čast oltarjev.
Škof iz mesta Lucca, ki je skupaj z županom odprl študijske dneve, je poudaril, naj si prisotni prizadevajo za nadaljevanje zgodovinskega raziskovanja v tem smislu ter za objavo raznega odkritega materiala, ker pač, kot je dejal škof, »vrednote odporništva v vernikih ne smejo umreti«.
Nekateri zgodovinarji bi radi zanesli na to polje zmedo s tem, da ločijo višjo duhovščino od nižje, češ da je le slednja bila z ljudstvom. Dejstva pa govore drugače: sam Vatikan je bil poln političnih prebežnikov; škofijski sedeži so bili shajališča odpornikov; papeški diplomati so nenehno posredovali in povezovali podtalne sile; vsi pa so nudili duhovno in materialno pomoč v kolikor je bilo to mogoče. Nekateri izmed preganjancev, med njimi tudi Jud-
Portugalski škofje o bližnjih volituah
Na Portugalskem naj bi bile 25. aprila volitve v zakonodajno skupščino. Vojaški odbor, ki ima dejansko vso oblast, je odločil, da se krščansko-demokratska stranka skupaj z dvema manjšima levičarskima strankama ne more udeležiti volitev, ker da so bili njeni voditelji zapleteni v ne-
"I irf#
Kakor v časih škvadrizma v naših krajih: V Lizboni, prestolnici Portugalske so komunistični pristaši z vso besnostjo, ki jo premorejo, napadli sedež Krščanske demokracije in ga zažgali. In potem si upa glavni tajnik KPI Berlinguer še ponujati italijanskim katoličanom svoj »zgodovinski kompromis«
davni propadli državni udar. Politični izvedenci menijo, da bi stranka prejela do 30 % glasov.
S sedanjim položajem so zlasti zadovoljni komunisti. Upajo, da se bosta tako izoblikovala le dva bloka: levičarski, v katerem bi imeli glavno besedo oni sami, in desničarski, ki ga bodo skušali onemogočiti z oznako, da gre za fašiste.
Portugalski škofje so za preteklo nedeljo izdali pastirsko pismo, v katerem dajejo vernikom smernice za bližnje volitve. Čeprav so valitve precej izgubile na vrednosti, ker si je vojaški odbor pridržal zadnjo besedo pri sklepih ustavodajne skupščine, so pa vendarle pomembne, ker bo imelo prebivalstvo možnost, da izrazi svoje politično prepričanje. Škofje naročajo svojim vernikom, da ne smejo voliti tistih strank, ki so po svoji ideologiji ali po svojem programu nezdružljive s krščanskim pojmovanjem človeške osebe in življenja v družbi.
Alvaro Cunhal, voditelj portugalskih komunistov, se je naravno takoj obregnil ob izjavo škofov. Dejal je, da je Cerkev še vedno na strani fašističnih izkoriščevalcev delovnega ljudstva, da na Portugalskem ne gre za vero ali ateizem, ampak za osnovne življenjske interese prebivalstva, da so verni in neverni delavci enako izkoriščani in da imajo iste zahteve, da so katoličani lahko mirne vesti člani njegove stranke, duhovniki pa da naj ne zlorabljajo Cerkve v politične namene.
je in ateisti, so ta dejstva javno priznali.
KAJ SE JE NAREDILO PRI NAS
Pri nas tudi že obstajajo študijski krožki; brska se po arhivih in se objavljajo razne študije o našem odporništvu, a za čuda malo se piše ali govori o izrednem doprinosu primorske duhovščine v času ljudskega odpora.
Predvsem bi morali biti bolj objektivni in pošteni v datumih. Naš odpor proti nasilju se ni pričel šele leta 1941, ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, temveč že mnogo prej. Slovenski duhovnik na Primorskem je začel svoj odločni odpor proti Krivici in zločinstvu veliko prej kot pred tridesetimi leti.
Že leta 1919 je naše ljudstvo doživelo prva preganjanja in že tisto leto so bili žrtev tega preganjanja prvi duhovniki. Morah so iti v Jkonfinacijo. Naslednja leta se je pritisk na našo duhovščino stopnjeval: neprestana zasliševanja in šikaniranja, grožnje vseh vrst, ricinovo olje, internacije, policijski opomini.
Medtem ko so si mnogi izobraženci pomagali iz nemogočega položaja s tem, da so se zatekli v Jugoslavijo ali kam drugam v tujino, je duhovnik vztrajal med svojim ljudstvom in mu bil dostikrat edina moralna opora. Ohranjal je in gojil slovensko besedo, pesem in molitev po cerkvah in zakristijah, ko je povsod drugod onemela.
V vrstah primorske duhovščine ni bilo enega samega, ki bi izdal narodne vrednote. To so bili dejanski heroji, čeprav jim tega naslova do danes ni nihče podelil in se zanj tudi ne potegujejo. Bili so heroji brez kolajn in priznanja. Uradna slovenska zgodovina jih ne pozna. Pozna pa jih Bog, ki ve za njih žrtve, bolečine, trpljenje. On bo njihov plačnik.
Toda današnji rod bi ravnal krivično, če bi šel mimo tega edinstvenega poglavja naše zgodovine. Če imajo nekateri ves interes, da njim neljuba dejstva ogrnejo s plaščem pozabe, ne smemo tisti, ki nam je Resnica osnovni pravec življenja, onim pritegniti. Mlajši rod naj vsaj ob proslavah tridesetletnice odporništva zve, kako velik je bil doprinos naše duhovščine v času vseljudskega odpora zoper fašizem in vse druge okupatorje.
Tragični dogodki druge svetovne vojne so nam še vedno blizu, čeprav jih že zastira koprena tridesetletne oddaljenosti. V naših srcih ne sme biti več kakega sovraštva. Pa tudi puhli demagogiji se ne smemo pustiti voditi.
Čas je, da se predamo treznemu razmišljanju. Po njem bomo marsikaj odkrili: da je bil čas med obema zadnjima vojnama in med zadnjo vojno velik, velik po hudobiji, pa tudi plemenitosti. To so v polni meri posredovali tudi naši duhovniki.
Vseh se bomo spomnili: naših mrtvih, ki so bili žrtve nasilja pa tudi tistih, ki so ga povzročili; za vse bomo molili, da nas ne prevzame kako novo sovraštvo. Ob idealih, za katere so naši ljudje, tudi duhovniki, trpeli in umirali, se hočemo oplajati tudi mi: vsi ki smo grozote vojnih let preživeli in vsi, ki so zrasli v času po njih ter jih poznajo le iz našega pripovedovanja.
Klic po enotnosti in „pomoč" matične države
JiAili) duhovniške zvestebe
Sledim gonji, ki jo zadnje tedne uprizarjata proti slovenskima pisateljema Borisu Pahorju in Alojzu Rebuli tržaški tednik »Gospodarstvo« in »Primorski dnevnik«. Ta gonja postaja vse bolj očitno zrežirana in montirana, tako da je človek kar zaprepaščen zaradi metod, ki se jih pri njej poslužujejo. Skratka, zdi se mi, da bi morala oba avtorja izdati o tem nekako belo knjigo, saj če je v nas še količkaj smisla za svobodo izražanja, za demokracijo in ljubezni do resnice, bi se ob tako ponižujoči gonji ne smelo molčati.
Toda o tem morajo spregovoriti prizadeti. V tem zapisu pa bi rad na kratko odgovoril samo na tiste očitke Gospodar-
stva in Primorskega dnevnika (Stanislav Renko, 13.4.1975), kjer nas opozarjata, da moramo biti Slovenci v zamejstvu enotni in da potrebujemo pomoči od matične domovine. Ti klici se mi zdijo kar smešni v svoji ganljivosti glede na to, od kod prihajajo. Edini, ki v Italiji vsa povojna leta zagovarjamo enotnost, smo demokratični Slovenci, medtem ko tabor na levici, ki uživa vso podporo matične države, te enotnosti ne priznava, oziroma zamenjuje pojem enotnosti s poenotenjem: skratka vsi naj bi postali komunisti in pika.
Zadnji je primer Kraške gorske skupnosti. Zakaj ni SKGZ ali matična država preko nje vplivala na predstavnike PSI in
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii ANDREJ KOBAL
Moiiii	omMariooteiule
Goriška Mohorjeva družba je v letošnji knjižni dar vključila eno najlepših in najzanimivejših knjig v zadnjih letih, ko je poslala v svet knjigo spominov prof. dr. Andreja Kobala. Knjiga »Svetovni popotnik pripoveduje« je zbudila že veliko zanimanja ne samo med nami, primorskimi Slovenci, temveč tudi po vsem svetu, kjerkoli živijo naši ljudje.
Težko je opisati ali še težje oceniti knjigo, ki nam poleg osebnih doživetij in spominov predstavi galerijo oseb in dogodkov od začetka našega stoletja do 1946. Ne gre zgolj za običajen življenjepis; avtor namreč opisuje tudi ljudi in dežele, s katerimi se je srečal in se rad spušča v opisovanje dogodkov in vtisov' s potovanj po raznih delih sveta. Spomine je pisal v presledkih v Ameriki, Nemčiji, Italiji, na raznih potovanjih in končno na svojem domu v Washingtonu.
Dr. Andrej Kobal se je rodil mesec in dan pred začetkom našega stoletja v Cerknem. Kot mlad fant je prišel v Ameriko, kjer je postal profesor javnega prava na univerzi Columbia. Poleg tega je tudi profesor psihologije. Veliko svojega delovanja je posvetil državni službi in je v vojski dosegel čin polkovnika. Pri vseh teh velikih naslovih, službah in dolžnostih je dr. Andrej Kobal ostal zvest slovenskemu jeziku in ga čuval kot svetinjo, kljub temu, da govori in razume mnogo drugih jezikov. V vrvenju svetovnih dogodkov, jezikov in ljudstev je dr. Kobal ostal vse življenje svetovni popotnik s slovensko dušo, kot so ga imenovali v nekem intervjuju.
V uvodu piše Andrej Kobal, kako so nastali spomini: »... Obujati spomine pomeni doživljati dogodke znova, v duhu. To krepi stara leta in bogati življenje. V mojem primeru pomenja več, nekak duševni povratek v rodno zemljo, med svoje ljudi. Popisati bi ne mogel veselja, ki mi ga je nudilo spoznavanje rojakov v Gorici, Trstu in drugod. In v zadoščenje si štejem, da se delo tiska v Gorici, mojem vedno dragem gimnazijskem mestu.«
Svojo knjigo začenja z opisovanjem najbolj oddaljenih spominov iz otroških in mladih let. Njegova starša Blaž in Marjana Kobal sta imela sedem otrok, najmlajši je bil Andrej. Očeta je spoznal šele pri desetih letih, ko se je ta vrnil iz Amerike, kamor je odšel »s trebuhom za kruhom«.
Mali Andrej je začel obiskovati šole v Cerknem in šel v gimnazijo v Gorico, katere pa ni mogel dokončati zaradi pomanjkanja sredstev. Vrnil se je domov in bil od 1915 do 1917 pismonoša. Bila je prva svetovna vojna in 17-letnega mladeniča so poklicali k vojakom. Najprej ga je pot vodila v Križevce pri Ljutomeru, odtod na Slovaško in nato v Transilvanijo, današnjo Romunijo. Ko je avstroogrska monarhija začela razpadati in se je morala vojska umikati z vseh bojišč, so zbirali še zadnje ostanke za končno ofenzivo na Piavi. Tu je stara monarhija zadobila smrtni udarec. Naš Kobal se je zaradi malarije ob zlomu znašel v bolnišnici v mestu Kralovy Hradec na češkem. Po vrnitvi v Cerkno so ga italijanske okupacijske čete internirale v taborišče blizu Krmina. Posrečilo se mu je zbežati v Ljubljano, kjer je nadaljeval študije v večer-niških šolah. Koroški plebiscit je doživel v Slovenjgradcu. Kmalu nato je zapustil domovino in odpotoval v Ameriko.
Dolgo bi bilo opisovanje dogodkov in srečanj, ki jih je doživel v Ameriki, če bi jih podrobno analizirali. Bralec knjige bo kmalu spoznal veliko dejavnost Andreja Kobala na književnem področju med ameriškimi Slovenci, njegovo časnikarsko delo in urejevanje časopisov in listov. Napisal je dvanajst slovenskih iger in nekaj tujih prevedel v slovenščino.
Kdor bo kdaj pisati zgodovino ameriških Slovencev, ne bo mogel iti mimo Kobalove knjige spominov. V njej najde-
mo poročila o tedanjih kulturnih in političnih razmerah med Slovenci v Ameriki. Naš pisatelj je spoznal veliko ljudi, ki so se zanimali za kulturni in duhovni napredek Slovencev, med njimi slikarja umetnika Gregorja Peruška. Na čikaški univerzi v slovanskem klubu je spoznal tudi svojo bodočo ženo Nado čupkovič iz Nevesinja v Hercegovini. V Ameriko je prišla kot dopisnica beograjskega dnevnika Politika.
Od leta 1930 do druge svetovne vojne je njegovo življenje potekalo na univerzi Columbia, odkoder je hodil predavat na razna vseučilišča. Poučeval je tudi na new-yorški policijski šoli in postal član Mednarodne zveze policijskih šefov. Med drugo svetovno vojno je deloval v tajni službi O.S.S. in G-2. V tej dolžnosti je obiskoval severno Afriko in postal član zvezne kontrolne komisije za Bolgarijo. Po vojni je obiskal tudi svoj rodni kraj Cerkno in se leta 1946 poslovil od Evrope.
Dr. Andrej Kobal se je osebno poznal s tedanjimi ameriškimi predsedniki. V Bolgariji je spoznal kraljico Joano in njena dva otroka ter jim pomagal iz ujetništva. Pomoč pri reševanju vojnih žrtev in jetnikov nam odkrije Kobala kot pristnega kristjana in velikega človekoljuba.
Kobalova knjiga bo marsikomu nudila veliko nenavadnega gradiva za pouk in premišljevanje, vzbudila občudovanje do svetovnega popotnika, ki je vedno ostal zvest in ponosen na slovensko domovino in na slovenski jezik ter lojalen državljan demokratične Amerike.
Občudovanja vredna je njegova slovenščina, ki nam poje tako domače in brez nepotrebnih tujk, obenem pa nam z dinamiko in bogatim izrazoslovjem prikaže dogodke v živi podobi. Prav v tem se kaže njegova velika ljubezen do slovenskega jezika.
Goriški Mohorjevi družbi smo hvaležni, da nam je posredovala ne samo zanimivo, temveč tudi pomembno knjigo »Svetovni popotnik pripoveduje««, in želimo, da bi v prihodnji knjižni dar vključila še drugi del spominov dr. Andreja Kobala. Upamo, da ga bomo kmalu lahko pozdravili v naši sredi in mu čestitali za vsebinsko tako bogato knjigo.
jam
KPI, naj v novi gorski skupnosti povabijo k sodelovanju tudi Slovensko skupnost? Dogovorili so se mimo Slovenske skupnosti in si kratko malo porazdelili stolčke v odboru kar lepo med seboj. Ali pa naj si razlagamo tako početje morda tudi s tem, da na Slovence v PSI in KPI ne matična država ne SKGZ nimata nikakega vpliva, ker ga ne moreta pač imeti. Leto 1948 nas uči, da je najbrž tako in da bo vedno tako.
Kar se pa tiče pomoči, ki smo je potrebni od matične domovine, je vprašanje še hujše. Ali ne uživa že vseh trideset povojnih let samo ena stran vso podporo matične države, tako materialno kot moralno? Nobena skrivnost ni, od kod sredstva za vzdrževanje takega aparata kot ga predstavljajo razne organizacije, založbe, podjetja itd. itd. Nobena skrivnost ni, koliko milijard se steka v ta aparat.
čemu torej klici po enotnosti? Zato da bomo molče prejemali klofute, zapostavljanja in zatajevanja, kot smo jih deležni že leta in leta v edinem slovenskem dnevniku v Italiji, na slovenski televiziji in drugod?
Trditev, da blatimo matično državo, je iz trte zvita in krivična. Eno so debate in polemike o naši zgodovini, drugo pa današnja stvarnost, v kateri živimo. Popolnoma jasno nam je, komu koristi ošibitev naše matične države, zato si je ne želimo in si. je noben pošten Slovenec ne more želeti. Toda z metodami, kot smo jim te dni priča, si matična država sama jemlje ugled v naših očeh in posredno izgublja naše zaupanje. Komu to koristi?
Tržaški Slovenec
UTRIP CERKVE
Letošnja postna akcija v Nemčiji
Tudi letos so nemški katoličani obilo prispevali k postni akciji Misereor za ljudi Tretjega sveta, ki živijo v pomanjkanju. Nabrali so 210 milijard lir. V postni poslanici so nemški škofje poudarili misel, da nabirka za od revščine ogrožene ne sme biti »le drobtinica od obložene mize, temveč delitev s trpečimi brati v tem, kar smo pridelali in imamo.«
Množična prisotnost muslimanov v Evropi
Na 33. zasedanju Odbora za preseljevanje ljudi v Hamburgu so ugotovili, da je v Zahodni Evropi vedno več mohamedanskih delavcev. Samo v Zah. Nemčiji jih je 700.009 iz Turčije, 350.000 iz Jugoslavije, iz Pakistana in drugih azijskih dežel 32.000. V Franciji pa je največ muslimanov iz Alžirije: 850.000; iz Maroka jih je 270.090, iz Tunizije 150.000, iz drugih afriških dežel 50.000, iz Turčije 25.000, iz Jugoslavije pa 10.000.
Častni doktorati pariške univerze
Na pariški univerzi so sklenili podeliti več častnih doktoratov velikim osebnostim sedanjega časa. Med njimi je tudi znani brazilski škof iz mesta Recife dom Helder Camara, veliki borec za socialno pravičnost.
Pred 25 leti, 26. marca na dan tihe nedelje, je v večnem mestu v tihoti katakomb v Rimu opravil prvo sveto daritev g. Bogomil Brecelj, sedanji župnik v Zgoniku. Noben drugi kraj ni bil zanj tako primeren kot prav katakombe, ki hranijo posmrtne ostanke mučencev prve Cerkve. Saj je njegov poklic zrastel in dozorel iz mučeniške krvi, ki so jo prelili njegov oče in dve sestri v času, ko so brezbožne sile hotele v naši sredi izločiti vse, ki so odklanjali materialistični svetovni nazor in se niso hoteli priključiti gibanju, ki je iz njega izšlo, čeprav je bilo prebarvano z nalepko narodne osvoboditve.
Nato se je g. Brecelj vključil v dogajanje goriške nadškofije. Bil je kaplan v Štandrežu in Sovodnjah ter župnik v Doberdobu, dokler ni jeseni leta 1972 prevzel župnije Zgonik na Tržaškem. Povsod, kjer je služboval, je bila zanj značilna silna dejavnost. Znal je razgibati farno in prosvetno življenje kot malokdo. Mladi rod je imel v njem vedno iskrenega prijatelja, njegovo župnišče je bilo vedno kraj gostoljubja; osebni pristop vedno nasmejan, dobrotljiv in obenem duhovniški. V Doberdobu je ob velikih žrtvah in naporih v sodelovanju vernih faranov postavil župnijski dom.
Ob srebrnem jubileju svojega duhovništva je želel g. Brecelj izraziti zahvalo
vsem, ki so mu v 25 letih duhovniške službe prijateljsko stali ob strani. Zato jih je za nedeljo 13. aprila povabil k zahvalni božji službi v štivan.
Popoldne ob 5. uri se je prijazna cerkev napolnila z znanci in prijatelji g. srebrno-mašnika. Od vsepovsod so prišli: od onkraj meje, s Tržaškega in Goriškega, zlasti pa iz župnij, kjer je jubilant deloval. Ob oltarju je z g. Brecljem somaševalo pet sobratov, drugi so ga spremljali v roke-tih. Na koru so prepevali doberdobski pevci pod vodstvom Karla Lavrenčiča. Govor je imel kar slavljenec sam. Povedal je, kako je dozorel v njem duhovniški poklic, nanizal nekaj značilnih dogodkov z duhovniške poti in se zahvalil vsem, ki so mu bili pri izvrševanju duhovniške službe v pomoč. Nabirko je namenil polovico za škofijo Bouake in polovico za bolnega sobrata duhovnika, ki je v veliki materialni stiski.
Po sv. maši so bili vsi udeleženci povabljeni na zakusko v Sobanovo gostilno v Jamljah. Tam mu je izrekel besede pozdrava ter mu čestital devinsko-nabrežin-ski župan dr. Dragomir Legiša. Ob petju, razgovoru in prijetni družabnosti je nato potekel večer, ki nam je znova dal občutiti, kako bi postali sirote, če bi ne imeli svojih duhovnikov. - j k
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Štirideset let duhovnik
Pred 40 leti, 6. aprila 1935, je tedanji goriški nadškof msgr. Margetti posvetil v oglejski baziliki tri nove duhovnike. Med njimi je bil tudi msgr. Ivan Kretič, sedanji župnik in dekan v Devinu.
Msgr. Kretič, rojen 7. julija 1911, je bil najprej stolni vikar v Gorici, nato kaplan v Cerknem, zatem župnik v Kojskem in v Cepovanu. Po sklenjenem miru med Italijo in Jugoslavijo je bil sprva ravnatelj Alojzijevišča v Gorici, potem župnik v Doberdobu, od leta 1955 pa je župnik v Devinu. Leta 1970 mu je sv. oče podelil naslov monsignorja. Msgr. Kretič načeluje slovenski duhovniški, tako imenovani peti coni v goriški nadškofiji in jo zastopa v škofijskem duhovniškem svetu.
Msgr. Kretiču, ki ga odlikujeta izredna pastoralna modrost in izbrušen čut za potrebe Cerkve in našega ljudstva, želimo, da bi ga Bog še dolgo ohranil škofiji in vernikom ter mu dal dočakati nove duhovniške jubileje.
Sesljan - f Marica Tuta
V Sesljanu smo pretekli ponedeljek 14. aprila imeli pogreb dobre žene in zavedne Slovenke Marice Tuta.
Pokojna se je rodila v Tolminu pred 61 leti v krščanski in slovensko narodno zavedni Sorlijevi družini. Njena mati je imela v Tolminu trgovino in pokojna Marica ji je pomagala. Poleg tega se je udejstvovala kot pevka in organistka. Sodelovala je pri pevskem zboru v Tolminu in rada pomagala pri raznih zborih v tolminskih podružnicah. Med vojno je bila skupaj z materjo internirana v Frosinone južno od Rima. Po vrnitvi iz internacije se je poročila z dr. Slavkom Tuto, ki je tudi veliko pretrpel zaradi fašističnega preganjanja. Ker je mož dobil službo na tržaškem radiu, se je z družino preselila na Tržaško. V Sesljanu sta si zgradila družinski dom, v katerem sta zrastla otroka Igor in Vera. Upala je, da bo v miru živela, toda njeno srce je preveč hudega izkusilo v življenju in je zaradi tega prezgodaj opešalo. Umrla je v tržaški bolnišnici v soboto 12. aprila.
Na pogreb se je zbralo veliko znancev in prijateljev. Maševal je msgr. Močnik iz Gorice, pogreb pa je vodil dekan msgr. Ivan Kretič z domačim župnikom Tonklijem, župnikom iz Sempolaja Žerjalom in dekanom msgr. žoržorn iz Standreža.
Naše iskreno sožalje možu, otrokoma, sestri Ljubki in vsem ostalim sorodnikom. Pokojni Marici naj Bog da zasluženo plačilo.
Sožalje
Učno in neučno osebje državne srednje šole »Fran Levstik« Prosek-Sv. Križ izreka kolegici prof. Veri Tuta-Ban najgloblje sožalje ob izgubi matere.
Ob novi maši g. Bogomila Breclja leta 1950 pred cerkvijo sv. Ignacija v Gorici
OKNO V DANAŠNJI SVET
PREPREČENA ŽELEZNIŠKA NESREČA
Brzec s 1.500 potniki, ki drvi skozi noč. Nenadoma eksplozija. 90 cm proge se je odtrgalo. Strojevodja z vso silo pritisne na zavore. Vlak obstane. Nič hujšega se ni zgodilo. In vendar bi lahko prišlo do strašne železniške nesreče, če bi bile okoliščine drugačne. Ob progi teče reka Arno. Dovolj bi bilo, da bi vlak skočil s tračnic in prek nasipa zgrmel v reko.
Brzec »Freccia del Sud«, ki povezuje Milano s Sicilijo, je v soboto 12. aprila ob 23.27 zapustil Firence. Dve minuti pred polnočjo je prišel na mesto, kjer je bila nastavljena bomba. Eksplozija je razbila šipe na lokomotivi. To je bilo vse. Seveda pa je nenadna ustavitev vlaka povzročila razumljivo paniko med potniki. Skoro vsi so izstopili, šele polagoma so se umirili in vlak je mogel nadaljevati svojo pot.
V nekaj mesecih je to že tretji atentat na tej progi v bližini Arezza. Prvi je bil 'letos 6. januarja, drugi 7. januarja. V zvezi s prvima atentatoma so hoteli aretirati Maria Tutija iz mesta Empoli. Ko so ga policijski agenti šli iskat, jih je sprejel s kroglami in dva ubil. Nato je pobegnil, ne da bi ga mogle oblasti do sedaj izslediti.
POULIČNI BOJI V LIBANONU
V nedeljo 13. aprila je prišlo v libanonskem glavnem mestu Bejrutu do hudega krvoprolitja; v spopadih je padlo 28 Palestincev, dva člana desničarsko usmerjene falangistične organizacije Kataeb in 8 drugih ljudi.
Do spopada je prišlo, ko je avtobus, v katerem je bilo 22 Palestincev in je peljal proti begunskemu taborišču, privozil do nove maronitske krščanske cerkve, ki so jo pravkar posvečevali. Pri tem obredu so bili navzoči tudi člani falangistične stranke Kataeb. Spopad se je potem razširil na druge mestne ulice. Streli iz strojnic in eksplozije bomb so se slišali vso noč. Prišlo je do novih smrtnih žrtev, ki so že presegle število 90.
Ti spopadi so še povečali napetost med kristjani in muslimani v tej majhni drža-
vi, v katero se je zateklo okoli 12.000 Palestincev. Njih voditelj Jaser Arafat je poslal arabskim voditeljem brzojavko, »naj zaustavijo zaroto, katere namen je zrušiti palestinsko-libanonsko bratstvo«.
VOLITVE V ARGENTINI
V Argentini, odkar je umrl general Peron, še ni bilo volitev, zato je bilo javno mnenje radovedno, ali je peronizem še vodilna politična moč v državi. Priložnost za ugotavljanje političnega razpoloženja so dale volitve, ki so bile preteklo nedeljo 13. aprila v pokrajini Misiones ob brazilski meji.
Lani v novembru sta umrla v letalski nesreči guverner in viceguverner te pokrajine. Treba je bilo zato iti na volitve. Vladna koalicija FREJULI (peronisti, fron-dizisti in še nekateri drugi) je prejela 45,87 % glasov, radikali 38,78%, »avtentični« peronisti pa 9,4 %. Ta skupina se je ločila, oziroma je bila izključena iz peronizma, ker je trdila, da se je sedanje peronistično vodstvo oddaljilo od duha svojega ustanovitelja.
Medtem pa se nadaljujejo spopadi med policijo, vojaštvom in gverilci, ki so si dali zanosni naslov »Ljudska revolucionarna armada« (ERP - Ejčrcito Revolucionario Popular). Zadnje mesece je bilo v akcijah ERP ubitih 5 polkovnikov, nad 20 častnikov in 17 policistov.
Vatikan in mohamedanske države
Vatikan ima diplomatske odnose skoro z vsemi državami na svetu; izjema so komunistične države ter nekatere muslimanske. Med njimi sta tudi Maroko in Saudska Arabija. Zadnja poročila pa vedo povedati, da bo prišlo do vzpostavitve diplomatskih stikov tudi s tema dvema državama. Posebno je značilno, da bo imela odslej zastopstvo pri Sv. sedežu tudi Saudska Arabija, saj velja za središče mohame-danstva. Na njenem ozemlju je namreč Mekka, sveto mesto islama, muslimanski Rim. še lani sedaj že pokojni saudski kralj Feisal, ko se je mudil v Rimu, ni mogel obiskati papeža, ker so temu nasprotovali najvišji predstavniki islama.
Postojmo tu ob tihi misli nanje, ki šli so v smrj, da drugi bi živeli.
Dajale moč so v sužnjih dneh jim sanje: v svobodo in pravico so verjeli.
Ti verzi Ljubke šorlijeve so vklesani na plošči, ki je na pročelju prosvetnega doma »Anton Gregorčič« v Štandrežu. Ploščo je postavil odbor za proslavo 30-letnice osvoboditve, v katerem so zastopana štan-dreška društva. Slovesno odkritje je bilo v nedeljo 13. aprila.
Najprej se je ob 10. uri v domači župni cerkvi zbralo pri sv. maši izredno veliko število domačinov in drugih iz sosednih krajev, zlasti sorodnikov in prijateljev padlih.
Vsi so bili bolj resni in zamišljeni kot običajno. Cerkveni zbor je med bogoslužjem ubrano prepeval primerne pesmi in žalostinke. Domači župnik je v pridigi poudaril naše krščanske dolžnosti do vojnih žrtev. Ti so za nas darovali najdražje, kar so imeli: svoje življenje. Mi smo jim dolžni hvaležnega spomina. Naša hvaležnost naj se izkaže ne samo v molitvah in po-stavljenju spominskih plošč in vencev, temveč zlasti s tem, da bomo cenili tiste vrednote, za katere so se oni žrtvovali.
Vojne žrtve nas vabijo in opominjajo, naj ljubimo svoj narod, svoj materni jezik in svojo rodno grudo, katero so orosili s svojo krvjo. Kličejo nam tudi, da si prizadevamo za pravi in svobodni mir med nami in med narodi, da ne bo več krvavi bič vojne divjal po naši zemlji.
Po maši je bilo slovesno odkritje spominske plošče. Uvodne besede je podal predsednik PD »Štandrež« dr. Damjan Paulin. Poudaril je težki krvavi davek, ki ga je štandreška vas plačala v boju proti nacifašizmu — 58 žrtev. Veliko naših mladih sil je padlo v partizanih, mnogi Štan-drežci so okusili nečloveška grozodejstva v nacističnih taboriščih, marsikdo se ni vrnil med svoje drage. Vojna vihra je divjala in pobijala po naših poljih in domovih. Vsem tem naj bo spominska plošča v trajno znamenje naše hvaležnosti.
Po blagoslovitvi plošče je bilo polaganje vencev PD »Štandrež«, štandreškega Kmečkega društva in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice.
Mešani zbor PD »štandrež« je pod vodstvom I. Bolčine odpel nekaj žalostink.
Po enominutnem molku, med katerim je zvon udaril 58 krat za vojne žrtve, je spregovoril prof. Rado Bednarik. Prikazal je kulturno in narodnoobrambno poslanstvo Standreža v preteklosti in v današnjih dneh. Spomnil se je velikih štandreških mož, ki so posvetili življenje delu za obstoj in napredek naše skupnosti. Dejal je, da so danes med nami nevidno navzoči tudi naši padli, katerih trupla počivajo v domači zemlji ali pa v neznanih krajih. Življenje so darovali po naših gorah in gozdovih, v naši vasi in na poljih, padli so kot prisilno mobilizirani vojaki ali kot mučeniške žrtve nacističnih taborišč. Padli so v senco smrti, da bi nam zasijalo sonce svobode.
Pesmi Ljubke Šorli, Ivana Minattija, Kajuha in Alojza Gradnika so doživeto podali Erika Zavadlav, Dorela Cingerli, Julijana Bastiani, Vanda Srebotnjak, Miloš Tabaj in Majda Paulin.
Nekaj priložnostnih besed o pomenu proslave je povedal tudi Stano Paulin, Predsednik društva »Oton Zupančič«. Proslavo je zaključil nastop zborov »Mirko Filej« iz Gorice in »Oton Zupančič« iz Standreža. Zbora sta odpela vsak po tri Pesmi, prvi pod vodstvom Z. Klanjščka, drugi pa Aleša Hobana.
Celotna proslava je lepo uspela, številni udeleženci so občuteno prisostvovali, štandreška skupnost je dostojno proslavila svoje vojne žrtve.
Števerjan
Seja občinskega sveta. Kot smo že poročali v prejšnji številki našega lista, je števerjanski občinski svet ratificiral nekaj sklepov občinskega odbora, ki so bili u-pravnega značaja. Svet je nato sprejel resolucijo o ustanovitvi samostojnega šolskega okraja za slovenske šole, ki se glasi:
»Občinski svet iz Štaverjana, zbran na izredni seji dne S. 4. 1975 zahteva na predlog župana in odbora ustanovitev samostojnega šolskega okraja (distretto scolastico) za šole s slovenskim učnim jezikom. Občinski svet ugotavlja in obžaluje, da ni vlada pri sestavljanju delegiranega dekreta z dne 31. 5.1974 upoštevala normativnih predpisov državnega zakona z dne 3. 7.1973 štev. 477, ki praivi v členu 19, da bodo delegirani dekreti vsebovali izvršilne norme za šole z učnim jezikom različnim od italijanskega. Nadalje obžaluje, da pri isestav-ljanju delegiranih dekretov niso upoštevali zahtev in potreb slovenske narodne skupnosti v deželi Furlanija-Julijska krajina. Poziva deželni odbor, naj gornji predlog osvoji in zagovarja pred pristojnimi oblastmi.«
Zgoraj omenjena resolucija je bila poslana na deželno vlado in na šolsko skrbništvo.
Nadalje je svet odobril kupno pogodbo za 8.000 kv. m zemljišča, ki bo služilo za gradnjo nove šole. Občinska uprava je sklonila kupno pogodbo, ker je proti razlaščanju. S tem je dokazala, da zakone končno aplicirajo ljudje, in je zato marsikdaj možno v mejah zakona priti do pravičnih zaključkov.
Vremenske neprilike. Deževje zadnjih dni je povzročilo ogromno škodo po naših vinogradih, posebno pa še na cestah. V naši občini je nastalo več usadov in ceste so na štirih mestih prevozne samo za lažji promet. Usadi so poleg tega pretrgali na več mestih vodovodne cevi, tako da so bili občani nekaj dni brez vode, dokler ni konzorcij CAFO s svojimi delavci popravil okvare. Samo na cestiščih znaša škoda kakih sto milijonov lir. Občina je obvestila deželno vlado in je že dobila sporočilo, da bo dežela v kratkem času popravila cestišča, tako da bo mogoče spet obnoviti po njih tudi težki promet.
Sestanek ob 30-letnici osvoboditve. V soboto 12. aprila se je na občini v Štever-janu sestal ožji odbor za sestavo programa za proslavitev 30-letnice osvoboditve. Župan Klanjšček je na ta sestanek povabil predstavnike osnovne šole, prosvetnih društev, pevskih zborov, Zveze borcev, predsednika odbora, ki je leta 1948 dogradil spomenik padlim. Po posvetovanju med vsemi zgoraj omenjenimi organizacijami je bil sestavljen dokončni program za proslavo, ki bo na trgu v Števerjanu v petek 25. aprila ob 17. uri. Vabljeni so občani in rojaki, da primerno počastimo žrtve druge svetovne vojne.
f
* il 1
iV -	■	1
-	a.	‘	■
km\
Občni zbor PD »Podgora«
V ponedeljek 14. aprila je naše prosvetno društvo imelo svoj četrti občni zbor. Poleg domačih članov sta bila prisotna tudi predsednik ZSKP dr. Kazimir Humar in domači župnik Mirko Mazora. Naredili smo obračun o svojem delovanju v pretekli sezoni in skušali ugotoviti tako napake kot uspehe.
Kot že leta nazaj smo tudi lani pripravili »Praznik štrukljev«, miklavževanje, božičnico, pustovanje, misijonsko in zahvalno nedeljo. Imeli smo en koncert, dva kulturna in več družabnih večerov. Naš mešani pevski zbor je nastopil na Ceci-lijanki v Gorici. Veliko nastopov je imel tudi naš »Trio«.
Poročilom tajnice in blagajničarke je sledila res živahna debata, v katero so posegli skoraj vsi navzoči. Temu je sledila razrešnica staremu odboru in volitve novega, katerega sestavljajo: predsednik Lidija Jarc, podpredsednik Patricija Vale, tajnica Vanda Okroglič, blagajničarka Majda Sirk, gospodar Mauro Kuštrin, referent za prosveto in šport Milan Jarc. Nadzorstvo sestavljata Sandra Fazan in Zdravko Kuštrin, v razsodišču sta Jožko Klančič in Hilarij Terčič, cerkveni asistent pa je župnik M. Mazora.
Za »dulcis in fundo« nas je ob zaključku občnega zbora Bruno Rustija povabil na vinsko kapljico v domačo klet. - ja
Š
R
Sožalje
Člani tržaškega mladinskega verskega občestva izražajo globoko sožalje prijateljem in članom: Karlu Mučiču ter Igorju in Veri Tuta ter njihovim družinam, ki so v istem tednu doživeli žalost izgube matere. Ob tem Gospodovem sklepu so jim blizu s svojimi čustvi in s svojo molitvijo.
Olympia - ASFJR Čedad 3 : 1 (15 : 6, 15 : 11, 14 : 16, 15 : 13)
Izjave igralcev 01ympije po tekmi:
Rado: Tekma je bila precej mrtva. Škoda, da nisem igral dobro.
Gabrijel: Lahko bi zmagali s 3 : 0, če bi vseskozi igrali standardni igralci. Toda že po prvi žogi si je Mirko poškodoval nogo; poleg tega pa ni igral niti trener Franko. Kljub temu smo dva seta z lahkoto vodili. Ko so pa v zadnjem setu proti koncu vstopili spet vsi igralci, je bila naša premoč očitna.
Oskar: Mislim, da smo v tej tekmi pokazali precej skupne igre in to je zelo važno za nas. Zadovoljen sem, ker sem igral bolje, kot sem predvideval. Po dolgem času sem se tudi navadil žoge »plasirati«.
Marko K.: četrtkovo srečanje proti Krasu nas je očividno utrudilo tako, da danes nismo bili v formi. Vseeno pa smo se potrudili in igrali bolje od nasprotnika. O sebi lahko rečem, da sem poleg lepih potez žal napravil tudi premnogo napak.
Štefan: Igrali smo premalo zagrizeno, lahko rečem zaspano. To pa je bilo v veliki meri odvisno od igre nasprotnika, ki je skušal zaustavljati ritem.
Marko C.: Igral sem zaspano. Vesel sem, da smo tokrat igrali zlasti mlajši, čeprav smo en set izgubili, menim, da smo se dobro izkazali. O publiki, mislim, da nas na splošno premalo vzpodbuja, pa tudi število pada, kljub dobrim rezultatom, ki jih beležimo.
Franko: Dvigač Marko, ki pogostoma stopi v igro na moje mesto, nima dovolj odločnosti, da bi vodil ekipo, zato se on in moštvo pogosto znajdeta v zadregi. S časom se bo to popravilo. V tem tednu bomo odigrali več trening-tekem, to pa zato, da se dostojno pripravimo na težko preizkušnjo, ki nas čaka v soboto: v Gradišču igramo namreč proti Torriani.
Rezultati: II Pozzo - Libertas Turriaco 3 : 0; Fiume. Veneto - Dom 3 : 0; 01ympia -ASFJR 3:1; San Giacomo - Torriana 3 : 2; PAV Despar - Lambertin Sportivo 1 : 3.
Lestvica: 1. Torriana 22 točk, 2. 01ympia 20; 3. ACLI S. Giacomo 18; 4. Fiume Veneto 16; 5. PAV Despar 14; 6. Lambertin 10; 7. II Pozzo 6; 8. ASFJR 6; 9. Libertas Turriaco 6; 10. Dom 2 točki.
# * *
V okviru turnirja »Prijateljstva« je 01ym-pia odigrala v četrtek 10. aprila povratno tekmo z ekipo zgon iškega Krasa. Po zanesljivem vodstvu z 2:0 so se »plavi« ustavili in Kras je zmagal s 3 : 2. Naj omenimo, da je zmagi Zgoničanov precej botrovala tudi serija napačnih sodnikovih odločitev'.
V petek 25. aprila bo v Gonarsu	i
SLOVESNA KOMEMORACIJA ŽRTEV ZADNJE VOJNE
■ ob 10. uri skupna maša in skupno obhajilo v cerkvi za padle
■ po maši sprevod k spomeniku-kostnici
■ položitev venca
■ nastop otroškega zbora iz Bazovice
■ govor
■ nastop pevskega zbora iz Skednja
Vabljeni rojaki s Tržaškega in Goriškega. Pot v Gonars se odcepi od avtoceste pri Palmanovi (ali San Giorgio di Nogaro) na desno, kakor označuje tabla. Vsi avtobusi so zasedeni, zato priporočamo udeležbo z zasebnimi vozili. Počastimo svoje mrtve!
W2ššm
ratluka družina SKPD »F. B. Sedej« Iz Števerjana je postavila na oder v števerjanu marcu in kasneje Še v Štandrežu zahtevno ljudsko dramo »Legionarji«. Nastopilo nad 20 Igralcev. Na sliki z leve na desno: pisar Rak (E. Hlede); gostilničar (J. Mužlč); Jež (M. Terpln)
Koncert Antona Dermote
V okviru koncertne sezone Glasbene matice je bil v petek 4. aprila v Kulturnem domu v Trstu recital slovenskih samospevov tenorista Antona Dermote. Slovenskega pevca, ki uživa svetovni sloves, je kot običajno spremljala na klavirju njegova žena Hilda.
Spored koncerta je obsegal slovenske samospeve od Linharta do današnjih dni. S svojim čudovitim glasom je umetnik očaral občinstvo, ki sl je izprosilo dodatek.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu
V ponedeljek 14. aprila je bila v Društvu slovenskih izobražencev na sporedu ama-riška komedija.
Prejšnje ponedeljke smo imeli na programu zelo resna vprašanja. Tako smo se spomnili prezgodaj umrlega člana in odbornika društva Dušana Černeta. O njem je govoril njegov stanovski tovariš Saša Martelanc, ki ga je predstavil kot odličnega časnikarja in zvestega ter simpatičnega prijatelja in doslednega Slovenca.
V drugam delu pa smo se seznanili z naj novejšo knjigo poezij naše tržaške pesnice Brune Pertotove. O njej in o njeni poeziji je govoril pisatelj Alojz Rebula, njene pesmi pa sta brala članica Radijskega odra Matejka Maver in letošnji Prešernov nagrajenec Stane Starešinič.
Imeli smo v gosteh dr. Marjana Šefa iz Ljubljane, ki je govoril o splavu ter je svoje predavanje popestril z diapozitivi in filmom.
Prihodnji ponedeljek 21. aprila bo gostoval v društvu amaterski oder s Proseka s Simonovo veseloigro »Zares čuden par«. Najprej bo na sporedu nekaj besed o sodobni amariški komediji, nato pa jo bodo proseški igralci podali. Začetek ob 20.15.
Premiera Slov. amaterskega gledališča
Bila je v četrtek 3. aprila v prostorih v ul. Montecehi. Občinstvu se je SAG predstavilo s farso »Markolfa«, ki jo je napisal Dario Fo, prevedla pa Marija Kacin. Bila je to prva izvedba v slovenščini.
Mladi igralci Sergij Cerkvenič, Tatjana Turk, Darij Frandolič, Ksenija Dobrila, Jasna Turk, Julijana in Marko Sosič so dobro podali svoje vloge in znali zabavati občinstvo. Zasluga za uspeh gre vsekakor tudi režiserju Jožetu Voznyju iz Ljubljane, ki je uspešno vodil večinoma še neizkušene igralce. Predstava je dokazala, da se SAG krepi in raste, saj je znalo pritegniti mlade in obetajoče sile.
Ljudje
Črtomir šiškovič, priznani mladi violinist, je v Ljubljani zasedel prvo mesto v svoji skupini na republiškem tekmovanju glasbenih šol Slovenije; zdaj ga čaka zvezno tekmovanje glasbenih šol Jugoslavije, ki bo v Sarajevu.
Odprtje Rižarne
V zvezi z napovedanim odprtjem Rižarne, edinim uničevalnim taboriščem v Italiji, ki so jo sedaj preuredili v narodni muzej, je predsedstvo republike uradno sporočilo, da se bo svečanosti udeležil predsednik republike Leone. Slovesnost, ki bo 24. aprila, je tako dobila velik poudarek, saj bo osrednja italijanska proslava 30-letnice osvoboditve.
Skedenj
Kakor je sklenil odbor na svoji seji, se bo tudi Dom Jakoba Ukmarja spomnil letošnje 30-letnice odporništva. Ne smemo in ne moremo pozabiti trpljenja in nasilne smrti tolikih naših žrtev v drugi svetovni vojni!
Komemoracijo bomo ponovili zato, da bomo dali priložnost čimveč ljudem, da ji lahko prisostvujejo. V soboto 26. aprila ob 20.30 bo v Domu prvi nastop; ponovitev bo v nedeljo 27. aprila ob 17. uri.
Na sporedu bo nastop skedenj skega pevskega zbora, mladine iz Skednja, Kolon-kovca in Sv. Ane, ki bo brala poslednje besede raznih obsojencev ter govor.
Vabimo vse rojake iz Skednja in bližnje okolice, da se udeleže te proslave in se tako skupno oddolžimo žrtvam nasilja.
Novi devinsko-nabrežinski urbanistični načrt
Na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu je 9. aprila svet SS razpravljal o novem devinsko-nabrežinskem urbanističnem načrtu. Bilo je poudarjeno, da je načrt velika pridobitev za slovenskega človeka, v kolikor onemogoča prodor velekapitala in gradbene špekulacije, ki bi v kratkem izmaličila narodnostni značaj tega področja.
Prisotni strokovnjaki so tudi priporočali, da se opisani načrt poglobi z nekaterimi nadaljnjimi popravki v korist našega prebivalstva, predvsem v zvezi z razvojem obrti, kmetijstva in živinoreje, dejavnosti torej, ki ne ogrožajo naravnih značilnosti Krasa, temveč jih še dosledneje ohranjajo, kakor je bilo prikazano na mednarodnem kongresu o zaščiti Krasa, ki je bil lani v Sesljanu.
Bralci pišejo
Koliko časa se bo to še nadaljevalo?
Kot smo poročali v naši zadnji številki, je okrog Jožefovega prišla v Trstu na dan knjiga ob 10-letnici Edvarda Kocbeka, ki sta jo pripravila pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula. Po tistem se na jugoslovanski meji dogajajo čudne reči. Kot da se morata jugoslovanska policija in carina braniti nekega strašnega tihotapstva.
Da sta bila profesorja Pahor in Rebula m meji pridržana in več ur zaslišana, bi človek do neke mere razumel, čeprav sta italijanska državljana in kvečjemu kriva, da sta se poslužila svobode tiska, ki v Italiji še ni zatrta.
Nedopustno pa je, da Jugoslovani zadržujejo na meji ljudi, ki so kot podporniki dali svoje ime na platnico knjige o Kocbeku. Nekateri znani profesorji so bili zadržani več ur in tudi zaslišani, čeprav niso imeli nič skupnega s pripravo knjige in torej niso mogli o okoliščinah njenega izida ničesar vedeti.
Človek se sprašuje, kakšne cilje zasleduje jugoslovanska oblast s takih ravnanjem. Da bi ji šlo za zbiranje vesti, ni verjetno, saj ima na voljo dosti drugih kanalov. Ostaja samo še ena razlaga: ustrahovati tisti del zamejske inteligence, ki je ohranil še nekaj miselne samostojnosti.
Nadalje se človek sprašuje, ali ni to manever, ki meri dalje, trn samo Slovensko skupnost, da bi se ideološko odpovedala svoji samostojnosti in po možnosti zlezla pod krov SKGZ. Sprašujemo se: mar takšno obnašanje na meji do najbolj zavednih slovenskih ljudi utrjuje med nami ugled matične domovine? Ali pa hoče Ljubljana tako še bolj popularizirati knjigo o Kocbeku, da bi iz knjige za elito postala knjiga za množico?
Tržaški intelektualec
Skrb za dušno pastirstvo med turisti v Jugoslaviji
V Zadru v Dalmaciji bo 22. in 23. aprila prvo jugoslovansko zborovanje (simpozij), kako organizirati dušno pastirstvo med turisti, ki prihajajo v Jugoslavijo. Prireditev ima na skrbi odbor za pastoralo turistov pri jugoslovanski škofovski konferenci. Prišli naj bi zastopniki iz devetih evropskih držav. Na simpoziju bo govora o naslednjih vprašanjih: turizem danes; razvoj turizma v Jugoslaviji; naši ljudje v turizmu; dokumenti Sv. sedeža o turizmu; odgovornost Cerkva, od koder prihajajo turisti in Cerkve, ki jih sprejema; teološki vidiki turizma, njegove sončne in senčne strani.
Ob pripravah na bližnje volitve
Slovenska skupnost iz Gorice sporoča, da so v snovanju liste kandidatov za občinske in pokrajinske volitve. Prvič v naši politični zgodovini na Goriškem bosta listi polnoštevilni, sestavljeni iz pretežno novih imen, ki predstavljajo vse družbene plasti naše narodnostne skupnosti.
Slovenska skupnost in goriške rajonske konzulte
V petek 11. aprila so se sestali na sedežu Slovenske skupnosti v Gorici člani rajonskih konzult, ki jih je imenoval gori-ški občinski svet na predlog bivše SDZ. Sejo je vodil tajnik Slovenske skupnosti Damjan Paulin; prisotni so bili še člani tajništva Bratuž, Valentinčič in Terpin.
Vsi prisotni člani rajonskih konzult so podpisali izjavo o pristopu k Slovenski skupnosti, v imenu katere bodo odslej nastopali.
S posebnim pismom so se tudi obrnili na goriškega župana De Simoneja in mu sporočili svoj pristop k Slovenski skupnosti. Poleg tega so napovedali, da bodo na sejah konzult nastopali v slovenskem jeziku, kakor predvideva člen 18 statuta konzult. V smislu člena 20 istega statuta so od občinske uprave zahtevali, naj poskrbi za ustrezno prevajalsko službo.
Sledila je daljša debata o smernicah, ki jih bodo naši predstavniki zagovarjali. Z daljšimi posegi so nastopili zlasti Podver-šič, Cotar, Vogrič, Prinčič, Bensa, Klanjšček in Kovic.
Iz debate se je pokazala skupna volja, da zaščitimo in branimo interese Slovencev v goriški občini tudi ob sodelovanju z ostalimi slovenskimi predstavniki v kon-zultah.
Zaključek revije »Primorska poje 75«
V četrtek 10. aprila se je v Verdiju v Gorici zaključila revija »Primorska poje 75«. Revije se je udeležilo 60 zborov s Primorske; med njimi je bilo lepo število zborov iz zamejstva. Ob tej priložnosti so organizatorji izdali knjižico s programom nastopajočih zborov in se v njej spomnili tudi štirih primorskih skladateljev: Ubalda Vrabca, Vilka Ukmarja, Emila Komela ter Karla Pahorja.
Od goriških zborov smo na zaključni predstavi lahko slišali Sovodenjski nonet in moški zbor Oton Župančič. Zbor »Mirko Filej« je nastopil na reviji v Kulturnem domu v Trstu, štmaverski zbor in kr-minski oktet v Prvačini. Te zbore je v »Primorskem dnevniku« pozitivno ocenil glasbeni kritik Ivan Silič.
Čeprav je bil goriški koncert mnogo boljši od lanskega, ni dosegel povprečja, če izvzamemo zbor iz Postojne in komorni zbor iz Idrije. - m. č.
Duo Bergant-Ličer na glasbeni šoli v Gorici
V soboto 5. aprila sta v koncertni dvorani goriške glasbene šole nastopila znani pianist in organist Hubert Bergant in te-norist Ludvik Ličer. Oba umetnika v Gorici dobro poznamo, saj sta tu že večkrat nastopala.
Na sobotnem koncertu je tenorist Ličer ob klavirski spremljavi Huberta Berganta izvajal samospeve Caccinija, Pergole-sija, Stradelle itd. Hubert Bergant pa je sam izvedel še dve skladbi Škrjabina in Chopina. - v. k.
Koncert zbora Sv. Ignacija
V petek 4. aprila je v cerkvi na Travniku s samostojnim koncertom nastopil zbor Sv. Ignacija, ki ga vodi prof. Stanko Jericijo. Na sporedu so bile skladbe od renesanse do današnjih dni. Zahtevni program so pevci dobro podali.
Komedija »Anatolov dvojnik« je zabavala občinstvo
Stalno slovensko gledališče iz Trsta je v okviru letošnjega gledališkega abonmaja nastopilo v torek 15. aprila v Verdiju ter izvajalo komedijo f rancoskih avtorjev Hen-nequina in Duvala »Anatolov dvojnik«.
Komedija spada v zvrst »vaudevilla«, tj. lahkotne meščanske komedije, ki je cvetela v Franciji zlasti od leta 1871 do začetka prve svetovne vojne. Vsebina in predmet vaudevillske igre je občinstvo, ki na odru vidi svojo podobo, pa na tak način, da mu ta ni v očitek, ampak v zabavo. Vse vaudevillske komedije so zasnovane po istem modelu: osebe, ki jih srečujemo na ulici, na domovih, v salonih.
so zapletene v nenavadne dogodivščine, iz katerih se skušajo izmotati. Navadno je to prikazano v treh dejanjih. Dogajanje na odru je v skladu z ideologijo meščanske družbe: človeška narava je pokvarjena, torej neozdravljiva in nespremenljiva. Ta družba, izničena v svojih moralnih in človečanskih vrednotah, slepi samo sebe, hkrati pa pozablja, da se za tem slepilom skrivata revščina, beda in družbeni problemi razdedinjenih slojev. Prva svetovna vojna je tej »lepi dobi« brezskrbnega meščanstva zadala smrten udarec.
Vse povedano velja v glavnem tudi za komedijo »Anatolov dvojnik«. Zakonska nezvestoba naj zabava občinstvo, vendar tako, da je končno Anatol, junak te nezvestobe, razkrinkan in osramočen. To vlogo je mojstrsko izvedel Silvij Kobal. Zelo je ugajala s svojim nastopom tudi Lidija Kozlovičeva, ki ji je s tipično žensko prefriganostjo uspelo Anatola razkrinkati. Tudi ostali igralci so ugajali, zlasti še »gospa polkovnica« Zlata Radoškova v svoji go-spodovalnosti, Miranda Caharija v vlogi naivne Anatolove žene ter Anton Petje kot razborit polkovnik. Glasbeni vložki so komedijo še popestrili.
Občinstvo se je ves čas moglo prijetno zabavati. Da bi kaj več odneslo iz dvorane, se pa od te zvrsti igre ne more zahtevati. Sicer pa včasih dve uri brezskrbnosti tudi dobro deneta. - —e;
Sekcija Slovenske skupnosti za Pevmo, Oslavje in Štmaver
V ponedeljek 14. aprila so se somišljeniki Slovenske skupnosti zbrali na sestanku, ki je bil izrednega pomena. V smislu pravilnika in ob sodelovanju s tajništvom Slovenske skupnosti iz Gorice je bila ustanovljena sekcija stranke za področje Pev-me, Oslavja in štmavra. Sestanka se je udeležilo lepo število vaščanov, ki bi bili še številnejši, če bi nekateri ne delali v nočni izmeni. Prisotni so bili člani glavnega tajništva Sturm, Brešan, Ferletič in Valentinčič ter član sveta Pintar.
Sestanku je predsedoval odbornik Valentinčič, ki je v uvodnih besedah orisal pomen tega važnega trenutka v našem političnem delovanju. Poudaril je zlasti namen in cilje Slovenske skupnosti, ki naj skrbi za vedno večje utrjevanje narodne zavesti med našimi ljudmi in za trdno obrambo pred vsakim nasiljem.
Nadalje je odbornik za organizacijske zadeve Brešan na kratko orisal zgodovino naše politične organizacije; govoril je tudi o pomenu in delovanju sekcij. V zvezi s tem so v razpravo posegli Devetak, Figel, Prinčič, Brajnik, Šturm in Bensa. Med kratkim odmorom so prisotni z veseljem sprejeli članske izkaznice Slovenske skupnosti.
V drugem delu sestanka so prisotni izvolili odbor, ki bi moral biti sestavljen iz najmanj treh odbornikov. Za večjo povezavo in boljše delovanje pa so prisotni predlagali širši odbor, v katerem je šest članov. Za tajnika je bil izvoljen Emil Valentinčič, ostali odborniki pa so Danijel Pintar, Anton Figel, Silvan Bensa, Stanislav Brajnik in Marjan Markočič. Zaradi številnih in perečih problemov, ki zadevajo te naše vasi, se bo odbor sestal v najkrajšem času in določil svoj delokrog. Po pravilih statuta je sekcija imenovala Gabrijela Devetaka v svet Slovenske skupnosti v Gorici. Novi odbor bo deloval dve leti in sicer do občnega zbora, na katerem bo prišlo do novega glasovanja.
Govorilo se je še o bližnjih volitvah; prisotni so potrdili potrebo po slovenski listi, katero bodo z navdušenjem podprli in na njej tudi kandidirali.
Ob zaključku so se udeleženci sestanka poklonili spominu vseh padlih, ki so bili žrtev fašističnega terorja in ki so med in pred drugo svetovno vojno padali v upanju na boljšo bodočnost. Izražena je bila še misel, da bi odbor pripravil zborovanje vaščanov za razgovor o domačih problemih.
Ustanovitev sekcije Slovenske skupnosti v Krminu
V ponedeljek 14. aprila so se zbrali v Krminu člani Slovenske skupnosti iz vsega krm inskega območja. Namen sestanka je bil ustanoviti sekcijo Slovenske skupnosti v smislu strankinega statuta.
Sejo je vodil in predsedoval član osrednjega tajništva Marjan Terpin, ki je v uvodu tudi obrazložil cilje in namene Slovenske skupnosti, ki hoče z ustanavljanjem sekcij vključiti v politično dogajanje čim-
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA
vabi na gledališko predstavo, ki bo v nedeljo 20. aprila ob 16.30 v Katoliškem domu. Nastopili bodo igralci iz Vogrč na Koroškem z veseloigro v treh dejanjih
Dva para se ženita
Režija: župnik Vinko Zaletel
več Slovencev. Prisoten je bil tudi član tajništva Roman Di Battista.
Po dolgem stvarnem razpravljanju in po temeljitem pretresu okoliščin, v katerih živijo in delujejo Slovenci v Krminu, so prisotni izvolili sekcijskega tajnika, blagajnika in odbor, ki ga sestavlja šest članov.
S tem bo tudi najbolj izpostavljeni del goriške pokrajine trdno povezan s politično centralo in s slovenskim političnim življenjem sploh.
Poroka
V soboto 12. aprila sta se v cerkvi sv. Ivana v Gorici poročila Nives Cej in Sergij Marcuzzi. Ubrano ljudsko petje je spremljalo sv. mašo, ki jo je daroval naš dušni pastir msgr. F. Močnik. Novoporo-čencema želimo obilo božjega blagoslova na skupni poti.
Drugi sestanek okoliškega šolskega sveta
Člani okoliškega šolskega sveta za slovenske osnovne šole v Gorici s sedežem v ulici Croce so na drugem sestanku, ki je bil v ponedeljek 14. aprila, soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva ustanovitev slovenskega šolskega okraja. Resolucijo bodo poslali zainteresiranim občinam, pokrajinski in deželni upravi ter šolskemu skrbniku.
Na isti seji so odobrili tudi resolucijo, ki obsoja nedavno podlo dejanje v dolinski občini ter številne grožnje učencem, dijakom, učiteljem in profesorjem slovenskih šol v ulici Randaccio v Gorici.
V nadaljevanju seje so za podpredsednico sveta izvolili Ireno Vetrih-Bertolini.
Sledila je razprava o nalogah sveta. Poudarjena je bila nujnost, da se slovenska šola, tudi v duhu pooblaščenih dekretov, odpre navzven. Večkrat prihaja do prošenj, da bi naše šole sodelovale na zunanjih prireditvah, ki jih prirejajo občine, prosvetna društva in druge organizacije ter ustanove. Sprejet je bil sklep, da je treba tako sodelovanje vsestransko podpreti. Naše šole naj se pozitivno odzivajo na vse prošnje in naj uradno sodelujejo na raznih zunanjih prireditvah, brez razlike in omejevanja.
Osvojen je bil predlog, da bi se v prihodnjem šolskem letu priredilo srečanje v raznih športnih disciplinah za vse učence slovenskih šol, ki spadajo v goriški šolski okoliš in da bi prišlo do podobnega srečanja tudi s šolami doberdobsko-sovo-denjskega okoliša.
Pozitivno so bili ocenjeni stiki med posameznimi slovenskimi šolami in tudi med našimi in drugimi šolami. Ocenjen je bil letošnji program šolskih izletov in poučnih ekskurzij.
Ob zaključku je bil sprejet tudi sklep, da se pristojnim ustanovam in oblastem predoči potreba, da se letni seminar za slovenske šolnike ne vrši, kot letos in v prejšnjih letih, med šolskim letom ob njegovem zaključku, marveč v drugi polovici septembra, ko še ni pouka, ali vsaj v začetku oktobra. Tridnevna prekinitev pouka namreč škoduje učnemu napredku.
Koroškem. Avtorja besedila sta koroški pisatelj Janko Messner in pesnik Tomaž Šalamun.
Vključevanje v tuje stranke in prodajanje glasov pomenita samomor za naš narod!
★
RADIO
TR8T A
DAROVI
Za Katoliški dom: N. N. 10.000; U. Z. 6.000; N. N. 6.000; Marijina družba 10.000; N. N. 6.000; N. N. 6.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 6.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Olga Florenin, Gabrje, namesto cvetja na grob sestrične Ane Mučič iz Štandreža 10.000 lir.
V spomin Marice Tuta: Cilka Kovač za Alojzijevišče 5.000 lir; Marica Čargo za slovensko duhovnijo v Gorici 5.000; učiteljice šole v ul. Randaccio namesto cvetja na grob za Alojzijevišče 6.000 lir.
V spomin pok. Marice Tuta, raj. Šorli so zbrale pevke iz Sesljana za katoliški tisk, Alojzijevišče in Zavod sv. Družine
20.000 lir.
V počastitev spomina drage sestre in tete Marice Šorli-Tuta darujejo Bratuževi za Alojzijevišče, za Zavod sv. Družine in za Katoliški dom po 10.000 lir.
Za slovensko župnijo v Gorici: Marilka in Danilo Cotar v spomin Marice Tuta
5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Dušana Černeta poklanja Viniko Levstik, hotelir v Rimu, v tiskovni sklad Katol. glasa 10.000 lir.
Za slovenske misijtrnai^e: N. N. iz Rupe
5.000 lir.	'
Za lačne po svetu: Moški zbor »M. Filej« 16.600 lir (prebitek na družabnem srečanju).
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
LJUBLJANSKA TV
Spored za teden od 20. do 26. aprila 1975
Nedelja: 10.10 Otroška matineja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 »Leonardo da Vinci«, film. 20.05 »Utonilo je sonce«, nad. 20.50 Baski. 21.20 športni pregled. 22.20 Nogomet Hajduk : Partizan.
Ponedeljek: 17.35 Bremenski muzikantje. 18.05 Jazz. 20.05 »Jetniki«, drama. 20.55 Kulturne diagonale. 21.25 Kratki filmi.
Torek: 17.35 Otroški spored. 17.50 Spoznavajmo glasbo. 18.20 Tutankamon. 21.10 »Brata Lautensack«, nad.
Sreda: 17.30 Viking Viki. 18.45 Po sledeh napredka. 20.05 Kako umreti. 21.35 Miniature: Janez Pirnat.
Četrtek: 18.25 »Vzpon človeka«, nad. 20.05 »17 trenutkov pomladi«, nad. 21.40 Koncert.
Petek: 18.05 Madžarski narodni plesi. 18.40 Otrokov svet. 20.05 »Pinky«, film.
Sobota: 12.55 Nogomet Radnički: Olimpija. 17.00 Slovenija leta 1941. 17.35 »Učiteljev dnevnik«. 20.00 »Gledališče v hiši«. 20.45 »Na svoji zemlji«, film. 22.35 Jahorina.
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored za teden od 20. do 26. aprila 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Vanček«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert.
16.30 Operetna fantazija. 17.00 Šport in glasba. 18.00 »Radio«. Drama. 18.30 Folk iz vseh dežel. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. 22.35 Pesmi za vse okuse.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba v noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Čopova pisma. 19.25 Za najmlajše. 20.35 Gluck: »Ifigenija na Tavridi«, opera. 22.25 Nežno in tiho.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni 'koncerti. 19.15 Avtor in 'knjiga. 19.35 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.55 Motivi iz filmov.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Slov. zborovski skladatelji. 19.10 Narava in sodobni človek. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Resničnost v ušesu«. 21.45 Sprostitev ob glasbi.
Petek: 8.30 Godba iz Nabrežine. 9.00 Praznična matineja. 10.30 Pesmi odporniškega gibanja. 11.00 Revija ansamblov. 11.35 Opoldne z vami. 14.40 Orkester proti orkestru. 15.00 »Svet brez sovraštva«. Drama. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Sodobni slov. skladatelji. 18.50 Veseli motivi. 19.10 Slov. povojna lirika. 20.30 Delo in gospodarstvo. 20.45 Koncert. 21.30 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35. Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Mladinski krožek v Gorici. 19.25 Lahka glasba. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Alamut«. Drama. 21.30 Vaše popevke.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
OBVESTILA
Obisk grobnice v Gonarsu. SKPD »M.
Filej« - Gorica organizira v petek 25. aprila obisk grobnice slovenskih žrtev, umrlih v Gonarsu. Goriška se bo pridružila Tržaški, ki bo isti dan obiskala ta kraj. Ob 10. uri bo v cerkvi v Gonarsu somaševanje, ki ga bo vodil škofov vikar dr. Škerl, na pokopališču pa bo komemoracija: govor, petje škedenjskega zbora in otroškega zbora iz Bazovice. Iz Gorice bo peljal poseben avtobus ob 8.30 s Travnika. Šel bo skozi Štandrež in Sovodnje. Vpisovanje je na upravi Katoliškega glasa.
APZ »Tone Tomšič« Iz Ljubljane bo v okviru abonmajske koncertne sezone 1974/ 75 nastopil v četrtek 17. aprila ob 20.30 v dvorani goriškega gradu, v petek 18. aprila pa ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Na sporedu so narodne, umetne in borbene pesmi.
Gledališče »Glej« iz Ljubljane bo gostovalo v ponedeljek 21. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu z delom »Pogovor v maternici koroške Slovenke«, ki obravnava žgočo problematiko Slovencev na
Dne 12. aprila nas je po dolgi bolezni zapustila naša predraga
Marica Tuta roj. Šorli
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala gg. duhovnikom, zdravniku dr. Delamdju, primariju kardiološkega oddelka tržaške bolnišnice prof. Cameriniju in številnim prijateljem, ki so se udeležili pogreba. Iskrena hvala tudi za cvetje in za darove v dobrodelne namene.
Družine Tuta, Ban, Bratuž In ostali sorodniki
Sesljan - Trst - Gorica - Tolmin, 16. aprila 1915
Koršič
Podjetje, ki je od obrtniških izkušenj prešlo v trgovinsko dejavnost
NOVA PRODAJALNA POHIŠTVA VAM NUDI
■ serijsko pohištvo
■ pohištvo po meri
■ preureditve
POSEBNI POPUSTI
TRST
Ul. S. Cilino, 38 (pri cerkvi sv. Ivana)
Tel. 54390
OBIŠČITE NAS!
L