Št. 39 (1833) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 27. septembra 1984 Cena: 20 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Kočevje praznuje
Za praznik nov most preko Kolpe
Kočevje - Prireditve ob prazniku občine Kočevje, 3. oktobru, so se začele” že 8. septembra s srečanjem borcev 18. divizije v Koprivniku'. V soboto, 15. septembra, pa je bilo v Kočevju atletsko prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke.
Tradicionalni tek Kočevskega zbora po ulicah Kočevja bo jutri, 28. septembra, ot^l6. uri. Ta dan ob 18. uri bodo v Likovnem salonu odprli razstavo del slikarja Janeza Černača z naslovom „Po sledeh 29. septembra ob 9. uri bo na kočevskem strelišču tekmovanje v vojaških veščinah.
Na praznični dan, 3. oktobra, bodo ob 9. uri v Šeškovem domu odprli razstavo o bojni poti Kočevskega odreda, takoj nato pa bo ustanovna skupščina skupnosti borcev tega odreda. Ob 11. uri se bo začela slavnostna seja zborov občinske skupščine in izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij občine Kočevje, na kateri bodo podelili letošnja občinska priznanja in nagrade.
Tradicionalni rokometni turnir ženskih ekip se bo začel 4. oktobra ob 16. uri na igrišču pri domu telesne kiilture.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici kemične tovarne ..Melamin” Kočevje bo v soboto, 6. oktobra, ob 10. uri v Šeškovem domu.
• Prenovljeni most preko Kolpe med slovenskim in hrvaškim Kužljem bo odprt v nedeljo, 7. oktobra, ob 9. uri. Dve uri kasneje bodo v Mirto-vičih ob Kolpi odkrili spominsko ploščo na hiši Jožeta Goršeta, kjer je bila med vojno partizanska delavnica.
Svečanosti ob letošnjem prazniku občine bodo zaključene v torek, 9. oktobra, ko bodo ob
19.30	v Šeškovem domu uprizorili slovensko noviteto Alenke Gol-jevšček „Pod Prešernovo glavo”.
URNE KAZALCE ZA ENO URO NAZAJ
NOVO MESTO — V nedeljo, 30. septembra, ob 3. uri zjutraj bo treba urne kazalce pomakniti za eno uro nazaj, ker se bo steklo poletno merjenje časa. Tako določa odlok zveznega izvršnega sveta, ki prilagaja naše merjenje časa srednjeevropskemu času.
Ni več časa za odlašanje
Predsednik in podpredsednica RK SZDL Franc Šetinc in Božena Ostrovršnik v brežiški občini
BREŽICE — „Vse bolj bomo morali hoditi po terenu, kajti iz razprave preprostih ljudi na vasi in v delovnih kolektivih se lahko marsičesa naučimo,” je dejal predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc na sklepnem razgovoru s predstavniki družbenopoli- ' tičnega in gospodarskega življenja brežiške občine v Čateških Termah.
Na celodnevnem obisku v brežiški občini sta si predsednik Franc Šetinc in podpredsednica RK SZDL Božena Ostrovršnik najprej ogledala žitne silose, nove hleve govedi v Globokem in preusmerjeno kmetijo Kržanovih v Cundrovcu. O pogovoru z delavci brežiške Tovarne avtomobilskih prikolic poročamo na koncu tega zapisa.
Visoka gosta sta se lahko prepričala, daje kmetijstvo v tej posavski občini v poletu, IMV pa v agoniji. Kjer je družbeni sektor kmetijstva zaostal, ne more biti uspešne kooperacije, zato mora biti v tem razvoju udeležen tudi kooperant. Prihajajo časi, ko v Brežicah ne podcenjujejo kmetijstva, marveč celo razmišljajo, da bi postalo lokomotiva razvoja. ..Skladnejši regionalni razvoj Slovenije je možen le v daljšem času, uveljavljanje ekonomskih zakonitosti je nujno in tudi manj razviti bodo deležni tega razvoja. Do popolne skladnosti pa ne more priti izven svetovnega konteksta," je na koncu spomnil na besede Edvarda Kardelja predsednik Šetinc.
Sicer pa ta čas tarejo Brežičane vsaj tri vprašanja. Prvič bi radi s spremembo šolskih okolišev razbremenili osnovno šolo v Brežicah, ki je že morala, zavoljo prostorske stiske, preseliti 3 oddelke v Dom učencev, v naslednjih letih pa bo primanjkovalo že kar 7 učilnic. Hkrati bi s preusmeritvijo dosegli, da bodo bolje zasedene nekatere šole, ki imajo spodnje mejno število učencev; zaradi razbremenitve ta program podpira celotno gospo-
SHOD ČLANOV KLUBOV OZN
ČRNOMELJ — Ob dnevu OZN — 24. oktobru — bo v soboto, 27. oktobra, v Črnomlju osrednja republiška proslava klubov OZN, hkrati pa tudi shod članov slovenskih klubov OZN, ki jih pričakujejo okrog 500. Ob tednu razorožitve od 24. do 31. oktobra bo v Črnomlju tudi dvodnevni seminar za vodstva slovenskih klubov OZN, na katerem bo tekla beseda o njihovi de- . javnosti.
darstvo, ljudje pa ravno ne ploskajo predvidenim spremembam, čeprav so nujne.
Ker se konec leta izteka samoprispevek, bi ga radi podaljšali, da bi s samoprispevkom zbrali denar za zaporni sloj asfalta za okrog 100 km lokalnih cest, tako pa bi znižali stroške za tekoče vzdrževanje. Čeprav ga omenjamo na koncu, je verjetno eden največjih žuljev Brežičanov IMV kljub temu. da bi morala glava zaradi Tovarne avtomobilskih prikolic bolj boleti Novomeščane. Brežičanom se zdi nesprejemljivo, da je bil tozdu predložen plan, po katerem bi imeli ob koncu leta že 200 milijonov dinarjev izgube, odgovorni pa ne ponudijo perspektive. Ni več časa za odlašanje in da bi živeli od obljub, to pa velja za brežiško tovarno, in za celotno IMV.
PAVEL PERC
OBISK V GORENJU — France Popit sije v tozdu Gorenja v Črnomlju z zanimanjem ogledal proizvodnjo kondenzatorjev, zanimalo pa ga ni le, kakšne uspehe imajo in s kakšnimi problemi še srečujejo v proizvodnji, ampak tudi to, kako so z delom zadovoljni sami delavci. (Foto: M. Bezek)
Ljudem perspektivo, ne le pomoč
Republiški obisk v Črnomlju — Popit: ..Zadovoljen z razmerami v občini”
ČRNOMELJ — Pretekli petek so črnomaljsko občino obiskali France Popit, predsednik predsedstva Slovenije, Lojze Briški, član predsedstva SRS in Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo, ki so se v pogovoru s političnim aktivom seznanili z razvojem občine, v črnomaljskem tozdu Gorenja ter delovni enoti Uniorja v Starem trgu pa so slišali o uspehih in težavah v proizvodnji.
Predsednik črnomaljske občinske skupščine Jure Perko je ob predstavitvi občine dejal, da so v zadnjih 10 do 15 letih dosegli večji razvoj, kar je zasluga tudi večjih delovnih organizacij z razvitih območij, ki so vlagale sredstva na črnomaljsko območje: Policen-tirični razvoj je pripomogel k zmanjšanju izseljevanja iz obkolpskih vasi, brezposelnosti skoraj ne poznajo, z
21.000	dinarji pa so na prvem mestu po osebnem dohodku v regiji. S 4,7 milijoni dinarjev konvertibilnega izvoza v prvem polletju so presegli lanski celoletni izvoz na Zahod, čeprav izvozniki, ki jih je 9, ne uresničujejo na-
SODOBNA ELETRONIKA
LJUBLJANA — V Festivalski dvorani bodo v ponedeljek, 1. oktobra, odprli 31. mednarodno razstavo ..Sodobna elektronika”. Odprta bo do 5. oktobra.
črta. Uvoz, ki je pokrit z izvozom, je omejen le na nakup repromateriala. Ob prvem polletju so imeli v občini 60 milijonov dinarjev izgub, od tega kar 82 odst. IMV, pereč pa je tudi primanjkljaj v zdravstvu.
• Goste so v Črnomlju seznanili tudi-'s političnim stanjem, ki se zadnje čase zaostruje zlasti tam, kjer se že dlje časa srečujejo s težavami zaradi nizkih osebnih dohodkov:
v IMV, Integral-Prometu, trgovir nah in gostinstvu, a so imeli doslej le en izsiljeni sestanek.
France Popit je pohvalil prizadevanja v kmetijstvu, a hkrati opozoril, da je težko govoriti o razvoju turizma, če so nosilci le gostinski obrati. „Res je.
da je izvoz ohrabrujoč, vendar bi morali proizvodnjo v črnomajski industriji modernizirati, če hočete konkurirati na svetovnem trgu,” je menil Popit. Za IMV je predlagal, da je potrebno dati ljudem perspektivo in zagotoviti takšno gospodarjenje, da bodo tuši osebni dohodki večji, saj enkratna pomoč delavcev ne reši.
M.BEZEK
50 LET STAVKE V POVHOVI TOVARNI
NOVO MESTO — V soboto, 29. septembra, bo ob 10. uri na stavbi Novolesa, kjer je bila nekdaj Povhova tovarna perila, odkrita spominska plošča ob 50-letnici stavke šivilj, prve organizirane stavke na Dolenjskem. Za to priložnost je občinski sindikalni svet Novo mesto izdal publikacijo Antona Štampoharja „Iž bojev novomeških tekstilcev”, v kateri je podroben opis stavke, razvoja tekstilne stroke v Novem mestu ter delavskega gibanja v njej.
Umrl je Niko Šilih
KAivu SPODBUDITI RAZVOJ? — Na seji predsedstva skupnosti spominskega območja Gorjanci—Žumberak so ugotavljali, da bodo morali razvoi teea nerazvitega območia pospešiti z lastnimi močmi. (Foto: M. Markelj)
Prebivalce novomeške občine in širše Dolenjske je prizadela novica, da ie v nedeljo, 23. septembra, umrl Niko Šilih, star 65 let. Tovariš Šilih je bil med prebivalstvom, posebno pa nekdanjimi partizani in aktivisti zelo znan m priljubljen.
Rodil se je 8. decembra 1919 v Trebnjem, vso mladost pa je preživel v Novem mestu, kjer je že v zadnjih gimnazijskih letih postal eden najbolj aktivnih osveščevalcev gimnazijske in delavske mladine. Še kot gimnazijec je bil sprejet v partijo, ob začetku osvobodilnega gibanja pa je bil v Novem mestu med vodilnimi organizatorji vstaje. V NOB je opravljal različne dolžnosti. Bil je politični komisar Novomeške čete, nato komisar v bataljonu, odredu, dokler ni postal šef odseka OZNE za Slovenijo. V tej funkciji je bil prva leta po osvoboditvi, nato pa opravljal še vrsto najodgovornejših nalog. Bil je pomočnik ministra za notranje zadeve, član in nato sekretar izvršnega sveta SRS, predsednik sveta za zdravstvo, član CK ZKS, republiški poslanec itd.
Zadnja leta pred upokojitvijo je bil generalni direktor Jugotekstila od leta 1975 pa nekaj let svetovalec v republi-
PIONIRJEVI TESARJI NAJBOLJŠI V DRŽAVI
MARIBOR — Tu je bilo 22. septembra šestnajsto zvezno tekmovanje gradbenih delavcev Jugoslavije, na katerem so se gradbinci pomerili v kar desetih proizvodnih disciplinah. Tekmovalci so pokazali izredno kvaliteto dela, tekmovanja pa so se udeležile ekipe iz vseh republik. Zmagali so gradbeniki iz Hrvatske pred Slovenijo in Srbijo. Za ekipo Slovenije so nastopili tudi tesarji iz SGP ..PIONIR", ki so na republiškem tekmovanju osvojili prvo mesto. Jože Pepel, Anton Grubar, in Karel Kojič so pod vodstvom Franca Malenška tudi tu dokazali, da so najboljšii v svoji stroki in so zasluženo osvojili prvo mesto.
G. R
Spominsko območje Gorjanci—Žumberak je napravilo prve korake iz nerazvitosti, vendar jih bo potrebno še veliko, da bo območje revitalizirano
OTOČEC
■ Izseljevanje prebivalcev iz 47 krajevnih skupnosti, ki leže na spominskem območju. Gorjancev in Žumberka, se je sicer uneslo, ni se pa zaustavilo,-čeprav S slovenskih in 3 hrvaške občine, na katerih ozemlja sega območje, že nekaj let poskuša zaustaviti odmiranje teh krajev. Revitalizacije se ne lotevajo le zato, ker je to območje veliko dalo v NOB, temveč tudi zato, ker je strateško še vedno pomembno, hkrati pa ima lepe razvojne možnosti.
O tem so 21. septembra na Otočcu razpravljali na seji predsedstva skupnosti spominskega območja Gorjanci—ŽUmberak, ki so se je poleg predsednikov skupščin območnih ob-
čin in drugih gostov udeležili tudi predsednik predsedstva CK ZKS Andrej Marinc, predsednik predsedstva CK ZKH Mika Špiljak, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Jakov Sirotkovič in predsednik SAZU dr. Janez Milčinski. Ugotavljali so, da so pri gradnji malih industrijskih obratov, novih cest, napeljavi vodovodov in električnega toka dosegli uspehe, predvsem na slovenski strani, da pa še ni prišlo do zares usklajenega in načrtnega razvoja območja, ker kasnijo s pripravo prostorskega plana.
Na seji so govorili tudio organizaciji posveta ..Gorjanci in Žumberak v NOB”. Posvet so pred temi leti načrtovali kot znanstveno srečanje, vendar pa so gotovili, da bi tako srečanje zahtevalo stroge strokovne kriterije in
bi zategadelj ne zbrali toliko za zgodovino NOB dragocenega gradiva in pričevanj, kot jih bodo lahko z omiljenimi kriteriji. Po posvetu nameravajo izdati zbornik vseh prispevkov, ki jih bo, kot kaže dosedanji odziv, preko 70.
Po.končani seji so gostje obiskali samostan Pleterje, kjer jih je sprejel prior Janez Drolc.
MiM
Za lepo otroštvo
Pred tednom otroka
Vsako leto 1. oktobra praznujemo mednarodni dan otroka, teden, ki mu sledi, pa je teden otroka. Letošnji teden bo pod geslom „Otroci in mladina ustvarjajo novo prihodnost."
Teden otroka je čas, da pregledamo in osvežimo programe organizacij, društev in ustanov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi. Družbena skrb za otroke naj se obravnava kot sestavina ekonomskega in družbenega razvoja na vseh področjih. Skrb zaotroka naj se ne obravnava le z vidika materialne baze, opredeli naj se vsebinski razvoj vzgojnoizobraževalnih in drugih ustanov.
Ovrednotiti je potrebno vlogo družbenih organizacij in društev, ki s prostovoljnim delom izvajajo različne programe za otroke, in jim dati ustrezno mesto v programih samoupravnih interesnih skupnosti oziroma v svobodni menjavi dela. Zmanjševati je potrebno tudi
9 O vseh teh problemih bodo govorili na okrogli mizi, ki jo OK SZDL in OZPM Novo mesto sklicujeta 4. oktobra ob 13. uri v sejni sobi Doma JLA. Pogovor bosta vodila Darja Colarič, predsednica sveta za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL in Jože Jazbec, predsednik OZPM.
socialne razlike med otroki z raznimi oblikami pomoči. Skrbeti moramo, da bodo programi šol, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih ustanov prilagojeni potrebam otrok in njihovih staršev.
V vseh okoljih je potrebno opozoriti na cene izdelkov in storitev za otroke.
Cene artiklom, ki imajo vzgojni pomen, naj bi bile nižje, otroci pa naj bi v bodoče brezplačno uporabljali športne objekte, bazene, obiskovali knjižnice in razstave. Pomagati je potrebno tudi otrokom, prizadetim v duševnem in telesnem razvoju in jim omogočiti šolanje in zaposlovanje.
j. p. ,vlin
ški skupščini. Tovariš Šilih je nosilec partizanske spomenice in Vrste visokih odlikovanj, med katerimi je tudi Red jugoslovanske zastave z lento.
Novomeščani so s tovarišem Nikom vsa leta ohranjali trdno vez, sam pa je rad prihajal mednje, posebno še na borčevska snidenja. Občinska sku-
pščina mu je leta 1978 podelila častno občanstvo. Njegove bogate politične, življenjske in gospodarske- izkušnje, njegov nasmeh in vedrino ter prijazno besedo za vsakogar bodo ljudje pogrešali. Ostal jim bo v lepem spominu.
Novo mesto bo gostilo mlade dopisnike
Srečanje bo 18., 19. in 20. oktobra — Pestrost
NOVO MESTO — 18., 19. in 20. oktobra bo Novo mesto gostilo okrog 150 pionirjev — dopisnikov in okrog 50 njihovih mentorjev. Novomeška občinska Zveza društev prijateljev mladine, organizatorica srečanja, pripravlja pester program, udeleženci pa bodo predvsem praktično spoznavali novinarsko delo.
Tako bodo obiskali 13 delovnih organizacij, šol in uredništev časopisov, kjer se bodo seznanili, kako nastaja časopis, oglasna deska, kako deluje radijska postaja. Pogovarjali se bodo s Slavkom Frasom, predsednikom Društva novinarjev Slovenije, ki bo otvoril tudi rgzstavo šolskih glasil, ter enim od partizanskih novinarjev, se srečali z novinarji posameznih novinarskih hiš, ki bodo svoje mlade dopisnike povabile na srečanje. Manca Košir bo pripravila malo novinarsko šolo za mentorje, Berta Golob pa pogovor z delegacijami uredništev nagrajenih glasil. '
Po prehodnem izboljšanju se bo vreme ob koncu tedna ponovno poslabšalo.
RAZKRITA ZEMLJINA NEDLKJA — V okolici Kori. »o b>! ; d«1 konca prejšnjega meseca na videz lepe njive, v resnici pa so se malo pet;. v-ršino skrivali celi skladi kamenja. Z agromelioracijskimi posegi so kamenje razbili, spravili na površje in njive, na katerih je še včeraj rasel krompir in so danes podobne Lunini površini. Več o tem na 3. strani. (Foto: J. Simčič)
Ljubljansko
pismu
Kako iz krize?
O možnostih razvoja
LJUBLJANA — Sedanja huda ekonomska kriza, ki jo doživljamo, nam dopoveduje, da smo se prekasho odločili za uvajanje sodobnih znanstveno tehnoloških dognanj v proizvodnjo in da v praksi vse prepočasi uveljavljamo normativna načela, ki smo jih razvili v ustavi in v številnih drugih normativih aktih. Vendar ni nujno, d3 bi kriza moreče delovala na našo zavest. Spodbuja nas, fiaj pospešimo aktivnost v obeh smereh: pri nadaljevanju znanstveno tehnološke revolucije, kakor tudi pri nadaljevanju naše družbene revolucije. Le če te spodbude ne bomo upoštevali, če bomo vztrajali pri starem ravnanju, se lahko razvoj zaustavi in izniči naše dosedanje dosežke.
Če se želimo izkopati iz gospodarske krize, moramo najprej vedeti, kako in zakaj smo vanjo sploh zašli. Brez točne diagnoze bolezni bi lahko dosegli po napačnih zdravilih.
O tem, kaj vse je zakrivilo sedanje gospodarske težave, iz katerih se izkopavamo s tolikšno muko, pa za zdaj še ni slišati enotne ocene in to kljub temu, da je že sestavljena — v gradivih Kraigherjeve komisije. Še vedno na veliko politiziramo, na primer v stilu „naš problem ni v tem, da smo porabljali toliko prihodnjega dohodka, problemi izhajajo le iz neučinkovitosti te porabe."
- Resnica pa je nedvoumno bližja oceni, da sta bili naša ekonomska in razvoja politika v 70. letih dobesedno katastrofalni in pogubni, in sicer iz dveh, danes več ali manj vsem znanih razlogov. Prvič zato, ker smo razširjeno reprodukcijo celo desetletje financirali na račun prihodnjega, še neustvarjenega dohodka, in sicer približno 50 odstotkov — kar je nujno moralo pripeljati do ekonomsko premalo .premišljene porabe oziroma do tega, da smo se odrekli kakovostnim dejavnikom družbenega razvoja, da smo človekovo delo in ustvarjalnost, dobro gospodarjenje in upravljanje z družbenim kapitalom in nasploh osnovne družbene vrednote potisnili na stranski tir. In drugič, ker smo za dolgo obdobje, najmanj do konca 90. let, zaradi visokih obresti oziroma preobsežnih dolgov kratkomalo izgubili polovico družbene akumulacije.
Takšni ekonomski politiki, predvsem pa njenim snovalcem gre pripisati krivdo, da nam bo nekaj prihodnjih let za obstoj in razvoj družbe vsako leto ostalo le nekaj več kot deset mesecev, preostali‘čas našega dela pa predstavlja visoko ceno zgrešenega razvoja, ki jo izražajo velikanski dolgovi, oderuške obresti tujega kapitala, zgrešene naložbe, nepokrita poraba itd.
%
Edina napredna pot, ki pelje k stabilnemu in naglemu razvoju našega gospodarstva in družbe, temelji na učinkoviti strokovni in interesni integraciji jugoslovanskega gospodarstva in.družbe na samoupravnih temeljih. Smo pred novim obdobjem naše revolucije in graditve sistema združenega dela kot podlage za naše učinkovitejše in enakopravnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Vključevanja Slovenije v mednarodno delitev dela torej ne moremo in ne smemo vrednotiti kot alternativo povezovanju v Jugoslaviji, saj je sleherni naš uspeh pri vključevanju v svet v veliki meri odvisen prav od uspešnega povezovanja in medsebojnega zaupanja v Jugoslaviji oziroma od skupnega reševanja vprašanja, kako učinkoviteje gospodariti v celotni državi, ne le v mejah naše republike.
VINKO BLATNIK
SREČANJE BORCEV 31. DIVIZIJE
LJUBLJANA —Ob41. obletnici 31. divizije, kije bila ustanovljena 6. oktobra 1943. leta v Novakih nad Cerknem, bo v soboto, 6. oktobra, ob 15. uri v domu JLA j Ljubljani tradicionalno srečanje borcev te divizije. Vabljeni!
LETOS ZMAGALI* NOVOMEŠČANI
PODZEMELJ — V Pozdemlju je bilo v soboto, 22. septembra, tradicionalno tekmovanje mladih pripadnikov teritorialne obrambe Dolenjske v- vojaških veščinah. Ekipno so bili letos prvi Novomeščani, na drugo mesto so se uvrstili Trebanjci, na tretje pa Črnomaljci. Najboljši strelec je bil Novomeščan Milan Povše, bombo pa je najbolje metal Stane Žlak iz Črnomlja. V vsaki ekipi je bila tudi rtiladin-ka — prostovoljka, vse so se zelo dobro odrezale. Tekmovanje je potekalo v dežju, zato je prišla gostoljubnost šolarjev in učiteljev podzemeljske šole še bolj do izraza.
SHOD PREVAJALCEV
KRŠKO — V krškem hotelu Sremič bo od jutri do nedelje deseto delovno srečanje slovenskih književnih prevajalcev. Letošnji shod je posvečen 400-letnici prevajanja na Slovenskem. Prve prevode smo Slovenci dobili po zaslugi protestantskih piscev Trubarja in Dalmatina, ki sta v slovenščino presadila več religioznih besedil. O tem boflo govorili tudi referati na srečanju v Krškem. Poleg slovenskih prevajalcev se bodo srečanja udeležili tudi prevajalci iz drugih republik in iz zamejstva.	'	v
Propadla skupna akcija f
Bolniški stalež narašča, toda združeno delo ni zainteresirano za uvedbo nadzora nad bolniki
NOVO MESTO — Vsak dan v novomeški občini izostane z dela zaradi bolniške poprečno 333 delavcev, toliko, kot če bi imeli eno tovarno vselej zaprto. Bolniški stalež seje letos povečal za dobrih 5 odst. v primerjavi z lanskim prvim polletjem, zato bi bili ukrepi nujni.
Občinska zdravstvena skupnost je že pred meseci poslala vsem delovnim organizacijam v občini vprašalnik, iz katerega naj bi bilo razvidno, če opravljajo nadzor nad delavci v bolniški in če so v združenem delu zainteresirani za organizacijo skupne kontrole. Vprašalnik"je izpolnilo le 75 delovnih organizacij, v katerih dela nekaj nad 17.000 zaposlenih, za organizacijo skupne kontrole ljudi v bolniškem staležu pa se je odločilo samo 19 kolektivov s skupno 6.366 zaposlenimi, To pomeni, da je za nadzor nad aktivnimi zavarovanci v bolniški zainteresiranih manj kot četrtina vseh delavcev v občini. Nič čudnega ni. če je ob teh podatkih ustrezni odbor pri
RAZSTAVA O KAZNJENCIH
MIRNA— Ob 27. septembru, dnevu službe za izvrševanje- kazenskih sankcij, je KPD Dob pri Mirni pripravil razstavo o življenju in delu obsojenih oseb na prestajanju kazni. Razstava je od torka, 25. septembra, odprta v prostorih TVD Partizan na Mirni in bo na ogled do 30. septembra — vsak dan od 7. do 19. ure.
občinski zdravstveni skupnosti menil, da pač ni potrebe po organizaciji skupne kontrole.
Gre za odbor in ponujeno roko pa za sodelovanje med občinsko zdravstveno skupnostjo in združenim delom, kar bi lahko pripomoglo k zmanjšanju stroškov za bolniške izostanke. Tolikšno povečanje bolniškega staleža v letošnjem letu po mnenju zdravstvene službe sploh ni rezultat toliko slabšega zdravstvenega stanja ljudi kot razmer v združenem delu.
Kolikor bolj se gospodarske razmere in medsebojni odnosi v posameznih delovnih organizacijah zaostrujejo, toliko več je ljudi iz teh okolij v bolniški.
R. B.
TURISTIČNI DELAVCI NA OBISKU V OBČINI TREBNJE
TREBNJE — Pretekli petek je trebanjsko občino obiskala skupina slovenskih turističnih delavcev. Po pogovoru s predsednico komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Francko Primožič, ki jim je predstavila gospodarstvo občine in možnosti za turizem, so si ogledali več turistično zanimivih krajev. Najprej so si ogledali Galerijo likovnih samorastnikov, potem pa so obiskali še Lanšprež, kmečki muzej na Veseli gori, Šentrupert in Mokronog. Namen obiskuje bil, kako vključiti občino Trebnje v turistično ponudbo.
Kako preživeti z 12 tisočaki?
Tako so se spraševali ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov delavci črno-maljskega tozda IMV — Na izsiljenem sestanku so zahtevali pojasnila
ČRNOMELJ — Okrog 40 odst. od 232 delavcev, zaposlenih v črnomaljskem tozdu IMV, v osnovi ne dosega zajamčenega osebnega dohodka, če pa bo uresničen dogovor o povišanju zajamčenega osebnega dohodka na 15 tisoč dinarjev, bo takšnih delavcev že okrog 60 odst.
Poleg tega zajamčeni osebni dohodek povzroča dodatna negodovanja tudi zavoljo tega, ker je delavec, ki je zaposlen v tozdu 10 let in za 15 odst. preseže normo, po plači skoraj izenačen z delavcem novincem, ki prejema dodatek k zajamčenemu osebnemu dohodku. Zato ni čudno, da je ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov prišlo do izsiljenega sestanka, na katerem so želeli delavci pojasnilo, kako preživeti z okrog 12.000 dinarji za mesec.
• Podobne težave kot v črnomaljskem imajo tudi v semiškem, tozdu IMV, torej nizke osebne dohodke in odhajanje delavcev, vendar upajo, da bodo v mesecu dni našli ustrezno rešitev za prebroditev problemov.
V črnomaljskem tozdu, ki spada v lesno industrijo, imajo združeno primarno in Finalno obdelavo lesa, povprečni osebni dohodek pa znaša 16.3100 dinarjev, kar je za 5.000 dinarjev manj, kot je povprečje v finalni obdelavi in za okrog 8.000 dinarjev manj, kot je povprečje v primarni predelavi slovenske lesne industrije. Po besedah direktorja tozda Branka Koširja nizki osebni dohodki povzročajo nezainteresiranost za delo in odhajanje delavcev, sajjih je letos odšlo
Bogatejši Belsad i
že 2 oziroma 8 odst. Nadaljnje odhajanje pa bo povzročilo resne težave v proizvodnji, saj že sedaj ni moč organizirati dela v dveh izmenah, za eno pa jih je preveč. Kot je poudaril Košir, so1 nekatere zunanje govorice, da je osebni dohodek v tozdu dober, neresnične, saj delavci razen presežka norme .ne dobijo nobene stimulacije, izplačali niso ne regresov ne jubilejnih nagrad.
r
s
I
s
I
s
I
s
I
s
<
s
v
s
I
s
I
A
I
N
S
Družbenopolitične organizacije v tozdu, ki so ocenjevale razmere, ugotavljajo, da je moč pričakovati — če se osebni dohodki ne bodo povišali — reakcije delavcev na drugačen način, kot je bila tokratna. V črnomaljskem IMV so namreč prepričani, da se kljub temu, da poslujejo z izgubo, ta s po višanjem osebnih dohodkov ne bi povečala. saj je delež sredstev za osebni dohodek procentualno izredno majhen in predstavlja v tozdu le okrog 8 odst. prihodka.
M.BEZEK
EETRTK0V INTERVJU
Premalo specialistov
Razvojni program se že uresničuje — Novosti
ČRNOMELJ — V črnomaljskem Belsadu so se, žal, uresničila napovedovanja, da v letošnjem letu zaradi slabe letine kumaric ne bodo odkupili tolikšnih količin te povrtnine, kot so načrtovali. Namesto 700do 800 ton so konzervirali le 250 ton, pričakujejo pa. da bodo odkupili še okrog 20 ton kumaric. S tem so tudi izvoz na Nizozemsko uresničili le 30-odstotno.
Sedaj v Belsadu konzerivrajo papriko in feferone,Vjcr pa izpada ne bo. saj dobivajo zadostne količine te zelenjave iz Hrvaške in Vojvodine. ČepTav se je delo sedaj razmahnilo, pa dela za sezonske delavce skorajda ni. saj jih je zaposlenih le 5, popoldne pa prihajajo čistit papriko učenci višjih razredov osnovne šole in srednješolci. V Belsadu odkupujejo tudi že-jabolka in slive. Jabolka so dobro obrodila in je ponudba velika,Slive pa bodo dobili iz ozaljske občine. Predvidevajo, da bo tega sadja, kot tudi zelja in pese. letos dovolj.
V Belsadu, tozdu IIP Kojinske, so začeli tudi že z uresničevanjem programa. ki so ga sprejeli ob priključitvi h Kolinski. lako so naročili zapiralko za 5-kilogramskcpločevinke, kiboveljala 4 milijone dinarjev. Kolinska pripravlja investicijski program (omake m ajvar) za leto 1986, kat bo po cenah začetka letošnjega leta veljalo 90 mi-lijotibv dinarjev.
B. M.
ČRNOMELJ — Največje težave, s katerimi se spopada 78-članski kolektiv črnomaljskega zdravstvenega doma. je izguba, iz katere se nikakor ne morejo izkopati, pomanjkanje strokovnega kadra in, kljub temu da je zdravstveni dom tako rekoč še skoraj nov, pomanjkanje ustreznih prostorov za nekatere dejavnosti. O tem je v glavnem tekla beseda z direktorjem črnomaljskega zdravstvenega doma Tonetom Marentičem.
— Kolikšna je izguba in kaj jo povzroča?
-V prvem psolletju je izguba znašala 4,3 milijona dinarjev, od tega je pol čiste izgube, pol pa nekritih obveznosti do skladov. Izgubo smo imeli tudi lani, a smo jo ob koncu leta pokrili, delno z dodatnimi sredstvi občinske zdravstvene skupnosti, delno pa iz sredstev amortizacije. V veliki meri povzročajo izgubo izredno visoki materialni stroški, na katere ne moremo vplivati, poleg tega pa smo z zdravstveno skupnostjo sklenili sporazum za manjši znesek, kot bi bilo potrebno, vendar bo skupnost zagotovila dodatna sredstva."
— In kako je s strokovnim kadrom?
_V našem zdravstvenem domu. se pravi skupaj z zdravstvenima postajama v Vinici in Semiču, imamo 10 Zdravnikov, 8 zobozd-
ravnikov, 9 višjih medicinskih sester, 12 srednjih sester in babic, 5 zobotehnikov, 8 asistentk itd. Vsekakor pa nam primanjkuje specialistov. Sedaj imamo specialiste v dispanzerju za predšolske otroke, za šolsko mladino in v protitube-rkuloznem dispanzerju, potrebovali pa bi še svojega ginekologa. Sedaj prihajata dva iz Novega mesta, prihodnje leto pa nameravamo poslati na specializacijo enega od naših splošnih zdravnikov. Sedaj sta na specializaciji še dva naša zdravnika, eden specializira medicino dela, kar je glede na to, da imamo tudi obratne ambulante v Beltu, semiški Iskri in ka-nižarskem Rudniku, še vedno premalo, drugi pa bo specialist splošne medicine. Prav tako nimamo fiziatra, to je specialista za Fizikalno terapijo, vendar nam po republiških normativih glede na število zavarovancev tudi ne pripada za polni delovni čas, zato se dogovarjamo, da bo občasno prihajal Fiziater iz Dolenjskih Toplic. Iz. Novega mesta prihaja enkrat na teden še specialistka ortodontka in za te potrebe dela v domu posebna zobna tehnica. ki je bila na polletnem usposabljanju. Tako smo za otroško zobozdravstvo dokaj dobro poskrbeli, slabše pa je pri protetiki za odrasle, ker nam manjkajo trije zobni tehniki, zato je tudi čakalna doba za protetična dela celo do dve leti. Precej bolje bo prihodnje leto, ko bosta končali šolanje dve štipendistki, v I. letniku pa imamo še eno štipendistko."
— Kako pa je s prostori?
..Dom je bil zgrajen pred osmimi leti. vendar začudo niso načrtovali prostorov za laboratorije in smo jih kasneje morali urediti v kleti. Poleg tega smo po zgraditvi doma nanovo ustanovili dispanzerja za boreč ter za medicino dela, prometa in športa pa še zobno ambulanto /a predšolske in šolske otroke. Zlasti dispanzer za medicino dela dela v neustreznih prostorih. Vendar si za zdaj ne moremo pomagati, kajti kakršnakoli širitev zdravstvenega doma zaenkrat ni možna."
A. DARILI I
'\
A
\
A
\
* S
I
S
I
s
s
A
A
I
A
A
I
A
I
A
A
A
*
t
A
I
A
A
A
I
A
I
A.
I
A
I
A
A
I
A
I
A A A
I
A
I
A
I
A
J
NASA ANKETA
Kaj jezi obrtnike?
V Sloveniji je prek 24 tisoč samostojnih obrnikov, ki zaposlujejo enkrat toliko delavcev. Kaj vse so obrtnikisposobni narediti in ponuditi (tudi tujemu trgu), je bito roč videti na 17. celjskem sejmu obrti. Prav na tem sejmu pa so bita izpostavljena številna vprašanja, kako bo z razvojem obrti v prihodnosti. V skladu s srednjeročnim načrtom naj bi se njen delež v slovenskem gospodarstvu podvojil. Seveda ne zaradi političnih parol, ampak zaradi potreb združenega dela. Toda razvoj obrti ovirajo še številna nerazčiščena ideološka in politična vprašanja, ki jih ni moč reševati na temelju sedanjih sistemskih opredelitev. Kako pa občutijo to nedorečenost naši obrtniki?
LOVRO REMS, tapetnik iz Črnomlja: ..Veliko se govori o spodbudah za razvoj drobnega gospodarstva, v resnici pa je še marsikaj nedorečenega. Tako je z davčno politiko, pogrešamo ažurnost pri določanju meril za osebne dohodke ipd. Sicer pa v naši občini ni večjih težav pri pridobivanju obrtnih dovoljenj. Kljub temu obrt v občini nazaduje, obratovalnic je manj. Vzroka za to sta finančni neuspeh obrtnikov in preslab nadzor nad obrtniki."
MARTIN GRABNAR, elektroin-stalater iz Krškega: „Družba bi morala spodbujati obrt z olajšavami za začetnike. Ker je tudi sicer velik razkorak med besedami in dejanji, ni čudno, da precej obrtnikov celo zmanjšuje število zaposlenih ali čelo razmišlja o prenehanju obrti. Obrtnike tudi zelo moti, da zakon o zavarovanju plačil ne velja zanje, medtem ko morajo sami sproti poravnavati vse prispevke in Havkt*
JOŽE BAJUK, sobopleskar iz Metlike: „Obrt imava skupaj z ženo in zaposlene imava še štiri delavce. Če hočemo- preživeti, moramo garati noč in dan,- Cene našega dela še zdaleč ne sledijo rasti cen materiala,in drugih stroškov, zato naši osebni dohodki nazadujejo. Delamo večinoma za družbeni sektor, po mojem pa gre najbolje tistim obrtnikom, ki de,-lajo za zasebnike."
BOGOMIL JUVANC, Frizer iz Ribnice: ..Ljudje in tisti na občini mislijo, da obrtniki preveč zaslužimo. Mi pa moramo garati in nam včasih zmanjka denarja ceJo za plače. Žal so nas davkarji vrgli v koš s tistimi obrtniki, ki delajo neomejen delovni čas, mi pa se moramo držati obratovalnih ur. In tako se dogaja, da imamo ob cerkvenih praznikih polno poslovalnico, drugače pa posedamo brez dela."
IVAN PAPEŽ, urar iz Kočevja: ..Posebnih pripomb o odnosu skupnosti do obrti nimam. Mislim, da obrtniku ne more biti hudega, če ima dovolj dela in ga je tudi voljan opravljati. I n če je delo, je zaslužek, potem pa tudi davkov ni težko plačati. Nekateri res tarnajo, kako je hudo, podobno so počeli tudi Židje, ko i>m je posel najbolj cvetel.”
MARTIN JUREČIČ, čevljar iz Brežic: ..Izgubil sem že vs<\voljo do dela. Odrivajo nas v najslabše dvoriščne prostore, spodbud za delo ni od nikoder; Dela imamo, na srečo, dovolj, ne pa materiala. Z nabavo izgubimo veliko časa, saj tekamo za njim v Zagreb, Ljubljano in Novo mesto. S kvaliteto nismo zadovoljni ne mi ne stranke, čeprav plačujemo tretjerazredno blago za prvovrstno. Pravijo sicer, da imamo olajšave pri davkih, a tega ne občutimo, ker nam veliko dohodka poberej JOSIP BIHAR, fmomehanik iz.
Novega mesta: ..Proizvodna in us-lužnostna obrt sta različni, nas pa še vedno mečejo v en koš. Lahko rečem, da obrtnik danes ni več tako zelo privit, kot je bil nekoč. Če veliko delam, več zaslužim, seveda pa je v zasebni obrti delovni čas bolje izkoriščen pa tudi bolniških izostankov je manj."
MATKO KURNIK, predsednik .obrtnega združenja v Sevnici: „Za-sebni obrtniki še nismo enakopravni z združenim delom. To se najbolj pozna pri plačevanju računov, kjer smo odvisni od dobre volje, medtem ko za združeno delo veljajo drugačni * zakoni. Tudi davčna politika ni najbolj stimulativna za obrtnike in kdor dela s svojimi rokami, ne ustvarja akumulacije."
FRANC KIRM. kovinostrugar z Brezovice pri Mirni: „Kaj naj še povem, česar še nisem dejal? Pri nas se veliko govori o razvoju drobnega gospodarstva, resnične pomoči pa ni od nikoder. Plačila kasnijo, plačujemo prometni davek ža surovine in stroje, ko se znajdem v zagati, zlasti pred večjimi posli, ostanem sam in brez pomoči. In dokler sistemsko ne bomo rešili. teh vprašanj, ne bom zadovoljen s statusom zttsebnega obrtnika."
D0LEM3KM ST
J
ČL 39 (1833} scptdf.ibra 1084
kmetijstvo
Njive bodo postale res njive
V okolici Korit, Vrbovca in Malih Dol že nekaj časa potekajo agromelioracije — 10 milijonov dinarjev republiških sredstev — Za tretjino boljši pridelki
SOLSKA ZADRUGA »SONČNICA” VABI
V Domu Ivana Cankarja bo od 24. — 29. septembra razstava o delu šolskih zadrug. Razstave se udeležujejo tudi učenci naše šole, saj imamo veliko stvari, ki bi jih radi pokazali. Ob razstavi bomo prikazali tudi demonstracijo našega zadružnega dela, zato vas vabimo, da nas 25. septembra od 9.00 do 18.00 ure obiščete v avli Družbenega centra Ljubljana — Bežigrad, Linhartova 13. Videli boste, kako prispevamo k cenejši šolski prehrani, s čim okrasimo prostore in obdarimo najbližje, in še marsikaj drugega.
Člani šolske zadruge SONČNICA OŠ dr. Antona Debeljaka Loški potok
KORITA — Obsežen program agromelioracij v trebanjski občini je zajel tudi Korita in Vrbovec pri Dobrniču. Dela so se na tamkajšnjih poljih pričela konec avgusta, predvidoma pa bodo končana do zime. Gre za okoli 100 hektarov površin, s katerih bodo s pomočjo stroja izkopali kamenje.
Inž. Tone Zaletel, pospeševalec trebanjske kmetijske zadruge, ki pozna tako rekoč vsako parcelo v tem koncu in seveda tudi vsakega kmeta, je povedal, da bodo agromelioracije precejšnja pridobitev. Zemlja je plodna, ljudje pa prizadevni kmetovalci. Vendar pa je bilo vse doslej s stroji zelo
' težko obdelovati zemljo. Marsikateri lemež na plugu se je zlomil in marsikatera kosilnica je zadela ob kamenje, čeprav so kmetje dolga leta vedeli za vsak kamen posebej, kje ždi.- Zdaj, ko kamenja ne bo več, bodo lažje obdelovali njive, pridobili pa bodo tudi nekaj novih ornih površin. Iz nekdanjih pa-
Zbor zadružnikov
Odkrili bodo tudi spominsko ploščo dr. Janezu ______________Kreku___________
SVETI GREGOR — Na svetem Gregorju bo v nedeljo, 30. septembra, zborovanje zadružnikov ribniške občine. Začelo se bo ob 10. uri v zadružnem domu. Na njem bodo udeleženci seznanjeni z zgodovino KZ Sveti Gregor, kije delovala v letih 1945 do 1960, nato'pa je bilo to območje vključeno v KZ Ribnica. Zborovanje sodi v sklop prireditev ob letošnji 75-letnici zadružništva v ribniški občini. Zato bodo ob tej priložnosti podelili okoli 60 priznanj zaslužnim kmetijskim proizvajalcem in poslovnim sodelavcem KZ Ribnica.
Na poslopju šole pri Svetemu Gregorju bodo odkrili spominsko ploščo dr. Janezu Evangelistu Kreku (1865 do 1917). krščanskemu socialistu, poslancu, ustanovitelju zadrug, hranilnic in posojilnic. kar je bilo v veliko pomoč kmetom. Krek je bil rojen prav v tej šoli na Svetem Gregorju, kjer je bil njegov oče učitelj.
Gozdarji zasadili orehe
Ob dobri letini tri tone plodov
SEVNICA — Pogozdovanje je opravilo, ki ponavdi prinaša korist šele prihodnjim.rodovom, če vidimo le osnovno surovino — les. S pametno izbiro bodočih sestojev pa je mogoče marsikaj prigospodariti že prej.
Na to so mislili v tozdu Gozdarstva brežiškega GG. v Sevnici, ko so to pomlad blizu opuščene kmetije na Lepem'Dobu zasadili; kot zatrjujejo, v Sloveniji doslej edini intenzivni nasad orehov. Direktor tozda inž. Mirko Maljkovič, ki seje pred tem oziral tudi za praktičnimi izkušnjami, pravi, daje ta nasad eden večjih v državi.
Na 3,7 hektara so zasadili 575 izbranih sadik, ki sojih dobili obso,delova-( nju Biotehnične fakultete iz Ljubljane pri kmetu Marku Troštu blizu Podnanosa. Tehnični elaborat so pripravili ob pomoči mariborskega kmetijskega inštituta. Gozdarji so se morali v marsičem preleviti v kmetijce. „Zem-Ijišče smo najprej zrigolali, razstrosili gnoj m apno, da smo dobili pravo zemljo. Z rovokopačem smo nato izkopali sadilne jame. Ves nasad smo pred divjadjo ogradili z visoko Ograj-o," pripoveduje inž. Maljkovič.
Gozdarji so nadvse zadovoljni s tem, kako so se sadike prijele. Posušili sta se namreč le dve drevesci. Prav tako je razveseljiv prirast drvescv prvem letu na novi zemlji. Upajo, da bo ta novi les tudi zadovoljivo prezimil. .
Da se vlaganje v nasad izplača, naj bi potrdile že prve letine orehov. Okrog tri tone jih pričakujejo že čez tri
Z NOVOMEŠKI TRŽNICE
' NOVO MESTO — Ponedeljkova mestna tržnica je bila prav-dobro založena, kupcem pa so bile na voljo velike količine paprik za vlaganje, ki sojih prodajali po 60 din kilogram. V prodaji na drobno je bila paprika za 10 din dražja. Solata je tokrat veljala 80 din kg, krompir 40 din, stročji fižol 100 dinarjev, fižol v zrnju 120 din, pesa 60 din itd. Na to, da je uradno nastopila jesen, pa so obiskovalce tržnice spominjali šopki ciklam, za katere so zahtevali 20 dinarjev.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 340 pujskov, starih do tri mesece. Prodali sojih 185 po 280 din za kilogram žive teže.
leta. Torej nadvse razveseljiv donos neke kulture v hribovskih razmerah!
A.ŽELEZNIK
Kmetijski
Vozne steze v pšenici
Slovehskemu značaju — če lahko govorimo o tipičnem — malo več samozavesti in ponosa ne bi škodovalo. Celo v pridelovanju žita, dolga leta drugorazrednem področju kmetijstva, so naši strokovnjaki in praktiki dosegli rezultate, na katere smo lahko ponosni. Ze prek naših mej sega glas o slovenskem sistemu pridelovanja pšenice, o izpopolnjeni in učinkoviti agrotehniki, ki stalno veča hektarske pridelke. Slovenija je, letos kljub manjši zasejani površini in ob ne najbolj naklonjenih vremenskih razmerah pridelala več zlatega zrnja kot lani, za prihodnje leto pa ima še večje načrte, kar 85.000 ton tržne pšenice.
Tik pred setvijo, ki je za naše kraje najugodnejša v prvi dekadi oktobra, smo na tem mestu že prejšnja leta pisali o posameznih najbolj priporočenih agrotehničnih ukrepih, danes pa kotiček namenjamo usklajevanju obdelovalnih strojev in novosti — uvedbi voznih stez v posevkih žit. Namreč, slovenski sistem pridelovanja pšenice, ki je po svoji intenzivnosti podoben v svetu bolj znanemu schlesvvigholsteinskemu, gradi vsa strojna opravila (jesensko škropljenje proti plevelu, uporaba CCC, dvakratno spomladansko dognojevanje z dušikom, uporaba herbicidov) na uporabi traktorja in traktorskih priključkov. Če traktor vozi po posevku, kakor pač nanese, naredijo gume veliko škode, zlasti v mokrem vremenu.
• Da bi se temu izognili, je treba pšenico ali kako drugo žito sejati v primernih pasovih, vmes pa puščati presledke, po katerih bodo tekla kolesa traktorja. To se naredi tako, da se spustijo tri vrste po 12,5 cm široko razmaknjenih sejalnih šob in dobimo 37,5 cm široko vozno stezo. O tem, koliko bo na njivi teh stez, odloča širina, ki jo zmorejo posamezni stroji, oziroma priključki. Škropilnica in trosilnik obvladata 12-metrsko širino, sejalnica pa le 6-metrsko. To je treba medsebojno uskladiti.
Vozne steze kljub manjši zasejani površini ne zmanjšajo pridelka, vsaj tako so dokazali poskusi, omogočajo pa natančnejše in lažje delo in kar je najvažnejše, odpravljajo gaženje in tlačenje posevka, kar poljedelčevo oko tako težko prenaša.
Inž. M. L.
v
5
5
*
I
s
5
5
N
N
N
N
N
S
S
!
%
Premagano nezaupanje do zložbe zemlje
O izkušnjah govori predsednik odbora za komasacijo
VELIKO MRAŠEVO — Ni ravno vedno tako, da bi kmetje, ki so jim zemljišča zajeli v program komasacij, z. zaupanjem zrli na take posege. Kmetijska zemljiška skupnost v Krškem, ki je nosila glavno breme zapletenih postopkov zložb v tej občini, je morala poiskati za komasacijske odbore ugledne krajane, take, ki jim ljudje zaupajo. Eden takih je prav gotovo Karel Žibert, predsednik odbora za komasacijo Veliko Mraševo.
„-Za veliko večino je zdaj po zlo-žbi zemljišč mnogo boljše. Seveda vsak ne more dobiti več in najboljše zemlje, skušali pa smo upoštevati želje lastnikov parcel, da bi zadržali' podobno pridelavo hrane kot doslej in omogočili hitrejši razvoj. Veliko je že to, da smo se znebili pošastne razdrobljenosti. Tudi sam sem dobil slabša zemljišča, toda zdaj je vse lepo zaokroženo. Prej smo imeli kar 16 parcel, zdaj pa le 4. zato je obdelovanje mnogo lažje in cenejše. To pa je poglavitna pridobitev skoraj vseh.” pripoveduje Žibert.
Žibertovi se ukvarjajo zlasti s prašičerejo, s tako imenovano
Karel Žibert: „Po komasaciji . laže obdelujemo zemljišča.”
A—fazo. Na farmi je povprečno okoli 120 pujskov in prav prašičereja daje kmetiji nekakšno socialno varnost. „Vsaj oddaš lahko in je to zanesljiv zaslužek," pravi Karel Žibert, skromno pa zam-. olči, da je treba danes trše delati kot pred leti, ko kmete še niso tolikanj pestile visoke obresti in pomanjkanje raznih stvari, pomembnih za dobro kmetovanje.
P. PERC
šnikov bodo namreč nastali travniki, iz travnikov pa njive. Več bodo gnojili, saj se je doslej marsikateremu kmetu zdelo škoda razsipavati dragoceno gnojilo. Kot je povedal Zaletel, bodo z agromelioracijami izboljšali pridelek za več kot tretjino.
Seveda se del veselijo tudi kmetje. Resda morajo prispevati nafto za težke stroje, vendar stroški s tem še zdaleč ne bodo pokriti. Vse delo bo ve-lajlo osem milijonov dinarjev, ena strojna ura pa velja štiri tisoč dinarjev.
• Poleg Vrbovca in Korit pridejo letos na vrsto za agromelioracijske posege še Male Dole, kjer bodo prav tako izboljšali 100 hektarov kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljiška skupnost Trebnje ima v načrtu še agromelioracijske posege na območju Zagorice, Dobrave, Gornjega in Dolnjega Kamnja ter Knežje vasi. Medtem ko je denar za Vrbovec, Korita in Male Dole že zagotovljen, kar 10 milijonov dinarjev je republiških sredstev, denar za ostale agromelioracije še zbirajo, prav tako pa še pripravljajo projekte.
Jože Strbenk predsednik agromelioracijskega odbora, ki šteje sedem članov, je povedal, da jih potem čaka še veliko dela. Vse kamenje, ki ga stroj razbije na primerne kose, bodo morali do naslednje setve pospraviti z njiv. Kakšno delo je to, lahhko pove Jože Berce, ki je pred temi posegi s svojih njiv sam pospravil 300 kubikov kamenja. Da ostali kmetje iz Korit ne bodo imeli nič manj dela, odkrije že bežen pogled na njive, kjer je še včeraj rasel krompir; njive so dobesedno tlakovane s kamenjem. ‘	J.	S.
r
N
I
S
I
S
I
¥
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
5
I
N
I
S
I
S
I
s
I
I
N
I
S
I
s
*
s
I
s
I
N
OBVESTILO
• Zaradi kasnitve vegetacije vinske trte v letu 1984 bo grozdje dozorelo tri do štiri tedne pozneje kot v normalnih letinah.
Opozarjamo vse vinogradnike, da so se na osnovi zakona o vinu dolžni držati roka trgatve grozdja, ki ga določijo občinski upravni organi. Strokovne organizacije spremljajo dozorevanje grozdja in bodo za vsako sorto (vključno z zgodnjimi sortami) določeni roki trgatve, ki bodo objavljeni v javnih občilih.
Proti kršiteljem tega določila bo kmetijska inšpekcija u-krepala v smislu zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16/74).
(Uradni list SRS, št. 16/74).
UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
•
Ureja: Tit Doberšek
Strokovna navodila za trgatev
Bliža se čas trgatve. Na žalost dozorevanje grozdja letos kasni in pozne sorte, kot so žametovka in laški rizling, le počasi zorijo. Vinogradniki v-posavskem vinorodnem'okr-, ožju, zlasti še Dolenjci, so neučakani in hitijo s trgatvijo ter pobirajo pozne sorte skupaj z ranimi sortami, kot je . šentlovrenka ali rizvanec.
Želeli bi opozoriti naše vinogradnike na nekatera zakonska določila, ki urejajo čas trgatve, in morebitno sladkanje mošta. Republiški zakon o vinu v 5. členu predpisuje: „Trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena pred dnem, ki ga določi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ.” Zakon dalje predpisuje v 6. členu: „Kmetjc in drugi občani smejo predelovati vino za promet le iz grozdja, ki izvira iz lastnega pridelka. Pridelovalci morajo biti vpisani v • register predelovalcev grozdja in vina. Ta register vodi občinski upravni organ, ki je pristojen za kmetijstvo.” Zvezni pravilnik o kakovosti vina v 22. členu dovoljuje dosladkanje mošta, če vremenske razmere otežk-očajo normalno dozorevanje grozdja, ali pa je zaradi bolezni in drugih poškodb plemenite vinske trte in grozdja v določenem letu vsebnost sladkorja v grozdju nižja od normalne za določeno območje in določeno sorto. Za normalno vsebnostjo sladkorja v grozdju je po tem pravilniku mišljena povprečna količina sladkorja v grozdju na ustreznem območju v najmanj 5 letih — razen v tistih letih, ko je bil sladkor dodan za obogatitev sladkosti. Sladkor se sme dodati moštu ali drozgi v količini, ki je potrebna, da se v moštu doseže normalna sladkost za
določene sorte grozdja na določenem ,.območju, vendar ne več kot 4 kg sladkorja na 100 litrov mošta —razen v podravskem in posavskem okrožju, kjer se sme izjemoma dodati največ 4;9 kg sladkorja na 100 litrov mošta.
Republiški pravilniki o do-sladkanju mošta določajo: ..Dovoljenje za dosladkanje lahko izda za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ (na območju katere je bilo grozdje pridelano) na zahtevo pridelovalcev ali na lastno pobudo. Dovoljenje za dosladkanje se sme izdati samo pridelovalcem, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina. V primeru dosladka-nja mošta ali drozge, ki izvirata iz grozdja, pridelanega na območju več občin, izdg dovoljenje za dosladkanje pristojni upravni organ tiste občine, na območju katere se opravi dosladkanje."
..Dovoljenje za dosladkanje mošta imajo pravico dobiti le Tisti vinogradniki, ki grozdja niso trgali pred rokom trgatve,, ki ga je za posamezne sorte grozdja določil za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ, ki izda dovoljenje na podlagi strokovnega mnenja Kmetijskega inštituta Slovenije (za Posavsko vinorodno območje), Kmetijskega zavoda Maribor (za Podravsko vinorodno območje) in Kmetijsko-veteri-narskega zavoda Nova Gorica (za Primorsko vinorodno območje).”
Vinogradnikom svetujemo, naj dodajo sladkor v začetku vrenja, da bi med vrenjem popolnoma povrel. Uporaba sladkorja je dovoljena samo v suhem stanju z neposrednim dodajanjem moštu ali drozgi. Torej ni dovoljeno sladkor predhodno raztopiti v vodi, temveč neposredno v moštu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kmetijski inštitut Slovenije Referent za vinarstvo mag. Dušan Terčelj, dipl. ing. agr
iL-	j
Prvi premiki tudi na Dolžu
V načrtu je agromelioracija na 303 ha zemlje, kar za Dolž pomeni prvo kmetijsko naložbo po vojni — Projekt bi lahko uresničili s pomočjo republike
DOLŽ — 15. septembra so kmetijski pospeševalci iz zadruge in predstavnik kmetijske zemljiške skupnosti razgrnili pred občani zamisel o možnem kmetijskem napredku s pomočjo republiških sredstev. Navzoči iz polovice vseh gospodinjstev so komaj dojeli, da gre končno le za širšo družbeno pomoč.
Ljudje očuno težko verjamejo, da jim nekdo nekaj ponuja, ne da bi imel kaj za bregom. Doslej celotno dolško podgorjansko območje ni bilo deležno nikakršnih kmetijskih naložb. Premikati se jfc začelo lani s prvo akcijo za odstranjevanje kamenja z njiv. na osnovi sklepov lanskega širšega sestanka v vasi pa so v zadrugi pripravili projekt za kmetijski napredek. Pre-
dvideva agromelioracijo na 303 hektarih zemljišč, po katerem naj bi v prvi fazi začeli z založnim gnojenjem s kalcijem in fosforjem, nato pa odstranjevali kamenje in urejali poljske poti. Isti projekt predvideva še ureditev večjega skupnega pašnika.
Vse to bo zahtevalo znatna sredstva, od katerih naj bi 80 odst. krili iz
ustreznih republiških skladov, 20 odst. pa bi prispevali občani z delom. Vsekakor gre za ugodnost, ki se ne ponuja vsak dan.
Tudi če se kmetje odločajo za skupno akcijo, ki jim bo prinesla večjo donosnost na zemlji, hkrati pa manj težaškega dela in družbi več hrane, še ni rečeno, da bo zamisel uresničena. Zadnjo besedo bodo imeli ustrezni organi v republiki, ko bodo ocenjevali prispele projekte in se odločali, komu bodo dali sredstva, ki so na razpolago.
R. BAČER
Krompir izrinil kumarice
Sorta desire se na Krškem polju dobro obnese
HRASTJE — Kmetje so navadno težko dovzetni za novosti, vendar za Alojzijo Žugič to ne velja. Pripravljena je na tveganje, ker meni, da tisti, ki nič ne tvega, nične pridobi. Tako je na primer poskusila z gojenjem kumaric za vlaganje, vendar samo ze eno leto.
1 Alojzija Žugič
Izkazalo se je, da trud z njimi ne da dovolj kruha.
Na pomlad se je odločila za novo sorto krompirja. Pri Agrarii je naročila 800 kilogramov semenskih gomoljev sorte desire in pokazalo seje, daje rožnato obarvani krompir bogato obrodil.
„Kot naročen je za Krško polje, saj mu suša sploh ni škodovala," je vsa navdušena hvalila novi krompir. Prihodnje leto ga bo posadila večje količine. Že letos ga je oddala več. kot je bila dolžna po pogodbi. Dogovorila se je za tri tone. Vsi sojo spraševali za ta krompir, ker je zelo okusen. Gomolji so lepi in zdravi, medtem ko za druge sorte to ne velja.
S pšenico Žugičeva ni imela take sreče. Pravi, da jo je uničila s stabi-lanom, ker ni bil dovolj preizkušen. Za naprej bo vedela in se ne bo dala več zapeljati. ..Najbolj dragocene so vendarle izkušnje na svoji zemlji in na svoji koži,” pravi.
J. T.
ODKUPILI BODO VSA JABOLKA — Mirenska Dana je doslej odkupila približno 1.000 ton jabolk. Računajo, da jih bodo do konca sezone odkupili še okoli 5.000 ton. Zanimanje za prodajo jabolk je veliko in v Dani so bili nekaj časa dobesedno zasuti z njimi. Razširili so še namreč glasovi, da jih bodo odkupovali samo ta mesec. V nabavni službi Dane pa pravijo, da bodo odkupili vsake jabolko, ki ga bodo prodajalci pripeljali. Vendar pa morajo pripeljati zrelo sadje, saj se je doslej dogajalo, da so kmetje vozili napol zrele carjeviče, kosmačke in bobovce. Še najbolje pa je, da se prej najavijo nabavni službi, ki jim bo določila dan, ko bodo jabolka lahko pripeljali. Cena za kilogram jabolk je 11,50 dinarja, prodajalci pa jih dobe plačane preko kmetijskih zadrug in kombinatov. (Foto: J. Simčič)
m
U
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
I
Ozimnica je tu
Za občane in sindikate nudi novomeška zadruga ozimnico na več mestih
NOVO MESTO — Te dni se začenja v blagovnici KZ Žabja vas in na novomeški tržnici redna prodaja ozimnice. Po zatrdilu dipl. ekonomista Milana Cara iz KZ Novo mesto bo vsega dovoljrtako da blaga zlepa ne bo zmanjkalo. Za natančne cene pa se do zadnjega ne ve. Zakaj?
..Štrene nam že krepko mešajo prekupčevalci, med katerimi so tudi zastopniki nekaterih družbenih obratov. Ti plačujejo kmetom krompir po 25 do 27 dinarjev in motijo tržišče in naše dogovore. Po izhodiščih,' sprejetih v ustrezni poslovni skupnosti, naj bi krompir za ozimnico prodajali po 27 din kilogram, ne upam pa si reči, da bomo pritisk prekupčevalcev lahko vzdržali."
Milan Car: »Čenebi prekupčevalci motili tržišča, bi lahko prodajali ceneje”
— Kaj boste še nudili razen krompirja in po kakšnih cenah?
»Opozoril bi, da bomo imeli letos res kvalitetna jabolka z naših lastnih plantažnih nasadov, verjetno pa bodo Se' cenejša, kot bi bila lahko po dogovoru poslovne skupnosti. Jabolka jonatan, zlati delišes in rdeči delišes bodo v prodaji bržkone po 50 din kilogram, jabolka sorte jonagold, idared in gloster pa bodo za 10 din dražja. Pridelek je tolikšen, da lahko kupci računajo na neomejene količine. Poleg jabolk nudimo še čebulo po 35 do 40 din kg in česen, ki nikakor ne bo dražji od 140 dinarjev.”	p g
V tednu otroka
METLIKA — Pri metliški zvezi društev prijateljev mladine so pred časom ustanovili poseben odbor za pripravo prireditev ob tednu otroka od I. do 8. oktobra. V tem tednu bo metliški vrtec uprizoril devet predstav lutkovne igrice. »Imeli bomo tudi programsko konferenco zveze društev prijateljev mladine, v okviru katere bo problemska konferenca o mentorstvu," je povedala Marina Janjac, sekretarka te zveze. 6. oktobra bo v Metliki slikarski ekstemporc mladih belokranjskih likovnikov, razstava njihovih del j>a bo 9. oktobra v Ganglovcm razstavišču.
»V tednu otroka bomo v metliški knjižnici skušali pripraviti ure pravljic in si potem prizadevali, da bi bile te ure enkrat vsak mesec. Z metliškim zdravstvenim domom smo se dogovorili, da bodo na roditeljskih sestankih za starše pripravili predavanje o zdravstvenem stanju šolskih otrok, kakor se kaže na podlagi sistematskih pregledo-v," je naštevala Janjčeva. »Radi pa bi ustanovili društva prijateljev mladine še v tistih krajevnih skupnosti, kjer jih še ni, za začetek vsaj še na Radoviči, če ne že tudi v Rosalnicah in na Božakovem.’ Sedaj delujejo ta društva v Metliki, Podzemlju. Gradcu in na Suhorju. Izkušnje kažejo, da društva bolje delujejo v tistih krajih, kjer imajo šolo, saj imajo tam precej pomoči in podpore. »Naša zvezat ki v me-
1
Marina Janjac: „Za teden otroka pripravljamo več prireditev.”
tliški občini deluje dve leti. se na sedanja štiri društva tahko opre ob večjih akcijah, vendar delo na tem področju še ni zaživelo v taki meri. da bi bila ta društva bolj samoiniciativna. marveč jim je treba spodbud. .od zgoraj, skratka treba jim je svetovati, pomagati in jih voditi pri delu," je sklenila Janjčeva.
A. B.
Kdaj asfalt na cesti proti Zburam?
Letos asfalt samo čez vas, nadaljevanje del pa v letu 1985
ŠKOCJAN — Vrsto let v krajevni skupnosti Škocjan, posebno pa na sestankih prizadetih vasi okrog Zbur izražajo nezadovoljstvo, ker del regionalne ceste Mokronog—Zbure,	Škocjan—
Šmarjeta, še vedno ni moderniziran in asfaltiran. Ob tem pa ima asfalt tudi že vrsta občinskih cest.
Smola je v tem, da je na območju novomeške občine blizu 120 kilometrov regionalnih cest in da je med temi neasfaltiranih šc 22 kilometrov. Posodobljanjc je v prejšnjih letih potekalo postopoma v skladu z možnostmi republiške skupnosti za ceste. Krajani so uspeli le v toliko, da je bila modernizacija omenjene ceste vnesena v republiški plan I982 — I985, vendar je že znano, da v tem času zaradi pomanjkanja denarja ta cestni odsek ne bo v celoti asfaltiran. Potrebovali bi namreč I80 milijonov dinarjev.
Zaradi zahtev krajanov so se dogovorili, da bo cesta posodobljena s sodelovanjem krajevnih skupnosti in krajanov, občinske ter republiške skupnosti za ceste, pomagale pa naj bi tudi delovne organizacije. Letos ni računati na več kot asfaltiranje 900 m dolge ceste skozi vas Zbure, kar bo veljalo okrog 20 milijonov dinarjev. Za nadaljevanje gradnje v letu I985 pa tečejo pogovori z republiško cestno skupnostjo.
Prvi korak k ureditvi Žabjeka
Kolesje za sprejem zazidalnega načrta za romsko naselje se je zavrtelo s tem, ko je osnutek dokumenta javno razgrnjen — Do gradnje še dolga pot
NOVO MESTO — Osnutek zazidalnega načrta za romsko naselje v Žabjeku predvideva postopno gradnjo na 11 hektarih zemlje v gozdu pod desno stranjo ceste Novo mesto-Mirna peč. Kdaj bo tu zares postavljenih 71 hiš, človeka dostojnih bivališč, pa je za zdaj še neznanka.
Vsekakor gre za pomemben prvi korak od besed k dejanjem s tem, ko so na Zavodu za družbeno planiranje pripravili osnutek zazidalnega načrta za naselje Žabjek, novomeški izvršni svet pa je pred dnevi ta dokument dal v javno razgrnitev v prostorih občin-. ske skupščine.
TJsnutek tega načrta predvideva gradnjo v dveh fazah, in sicer najprej postavitev 41 tipskih večjih in manjših
skromntn hiš z vodo m elektriko in vrtec. Na osnovi mnenj sociologov, ki pravijo, daje zaradi sorodstvenih vezi, prijateljstva oz. sovražnosti med posameznimi Romi potrebno graditi naselje v treh skupinah, je to upošter vano. V drugi fazi izgradnje naj bi ves prostor postopoma pozidali tako, da bo v novem Žabjeku skupno 71 hiš.
Vsaka od predvidenih romskih bivališč ima v najslabšem primeru 35 m2
površine: kopalnico z WC, shrambo, predprostorom in bivalnim prostorom s kuhinjo. Večji objekti za večje družine pa imajo tudi ločene sobe.
Po oceni bi prva taza gradnje glede na sedanje gradbene stroške zahtevala čez 70 milijonov dinarjev, celoten projekt pa po sedanjih cenah 133 milijonov din. Razumljivo je. da bo ob vrsti težav, ki se obetajo še pri sprejemu dokumentov, najtrši oreh to, kje dobiti toliko denarja.
Več kot Šolsko znanje
Bogdan Osolnik med pionirji in občani krajevne skupnosti Kandija—Grm — Za praznik novi igrišči
NOVO MESTO — 21. septembra so s proslavo v Osnovni šoli 15. SN-OUB na Grmu in otvoritvijo dveh otroških igrišč počastili praznik krajevne skupnosti Kandija—Grm, ki ga vsako leto slavijo v spomin na 22. september 1943, ko sp Novomeščani v drevoredu pri grmski šoli volili poslance v Kočevski zbor.
Pred 41. leti je volilni sestanek vodil Bogdan Osolnik, tokrat pa je gost v slavnostnem nagovoru pred pionirji in številnimi krajani obudil spomine na dogodek, ki-so si ga v tej krajevni skupnosti izbrali za svoj praznik. S posebno tenkočutnostjo za dojemanja
Preverjanje se obnese
Tretjina lanskih sklepov o nadaljnjem napredku dele-gatskega sistema v občini je uresničena
NOVO MESTO — Delegatski sistem v občinski skupščini je v letu dni napredoval, predvsem v zboru združenega dela, medtem ko delo zbora krajevnih skupnosti ni zadovoljivo. Dvakrat je bil ta zbor celo nesklepčen. O tem je razpravljalo predsedstvo občinske konference SZDL.
Uresničevanje sklepov, ki zadevajo nadaljnji razvoj delegatskega sistema, je v novomeški občini eno redkih področij, ki je zadnja leta deležno vsakoletnega preverjanja. Pozna se nenehno bdenje, zato tudi uspehi niso izostali, po drugi strani pa prihajajo na dati slabosti, v katere nato Socialistična zveza in sindikati usmerjajo svoje akcije.
Po letu dni — od lanskega do letošnjega septembra — je najbolj viden napredek v aktivnosti zbora združenega dela, ki, mimogrede povedano, velja za enega boljših v republiki, precejšen napredek je pri delu skupine delegatov za republiško skupščino in v konferencah delegacij. Povsem zanemarjeno je bilo v zadnjem letu izobraževanje delegatov, ki na mora
mladih je govornik na res zanimiv način orisal tudi doživljaje iz časpv prve osvoboditve Novega mesta in Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda.
Po kulturnem programu izvedbi učencev šole so na slavnosti podelili tudi 13 krajevnih priznanj OF, zatem pa odprli dve novi igrišči za otroke. Igrišče za košarko in igrišče za najmlajše med bloki na Kristanovi ulici je končno po vseh zapetljajih predano v uporabo, drugo igrišče pod vrtcem na Kristanovi ulici pa je tudi pomemben napredek. Prav ta, ena najstarejših otroškovarstvenih ustanov v mestu, je doslej najbolj pogrešala urejena igrišča.
Bogdan Osolnik se je po proslavi zadržal še v krajšem pogovoru s prvoborci, med katerimi sta bila še dva udeleženca volilnega sestanka leta 1943.	, R. B.
• Pa vendar je trdna namera izvršnega sveta, da se začne z akcijo, da bi eno največjih novomeških sramot izbrisali s sveta. Že na prvem koraku, ob razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta, pa očitno ne bo šlo gladko. V 30 dneh imajo občani, organizacije, predvsem pa prizadete krajevne skupnosti pravico dajati pripombe.
V Bučni vasi že nasprotujejo, češ, da so bili zaradi romske soseščine že doslej preveč prizadeti. V tej krajevni skupnosti bo v času razgrnitve osnutka zazidalnega načrti! tudi javna obravnava, kjer se obeta živahna razprava.	R#BAČER
KANDIJA — GRM PODELILA PRIZNANJA
NOVO MESTO — 21. septembra so na proslavi v čast krajevnemu prazniku dobili letošnja priznanja Krajevne konference SZDL naslednji zaslužni občani: Jožica Osolnik—Bednaršek, Franc Beg. Viljem Bon, Ivan Čampa, Stane Goljuf, Zvonka Kebe, Franc Kotnik, Jože Murn, Kristina Plut, Anica Retelj, Ivan Slapnik. Franc Somrak in Marija Šmajdek.
PRIPRAVE NA OBČINSKI PRAZNIK
NOVO MESTO — Za letošnji občinski praznik novomeške občine. 29. oktober, v sekretariatu občinske skupščine že zbirajo predloge za program praznovanja, ki pa bo glede na razmere zelo stabilizacijsko obarvan.■ Doslej je prišlo okrog 15 predlogov, odbor za praznovanje pa bo v začetku oktobra ocenil, kaj bodo lahko uvrstili v program in česa ne. Zagotovo pa bo ena osrednjih prireditev otvoritev Jakčevega doma in otvoritev gasilsko družbenega doma v Stopičah ter odprtje nove trgovine v Mačkovcu.
po mnenju predsedstva poseči po novih metodah dela.
Zbor krajevnih skupnosti, ki je v drugih občinah večinoma bolj delaven in živahen kot zbor združenega dela, v novomeški občini ne kaže nikakršnega napredka. Dve zasedanji sta bili celo nesklepčni, za tako nezainteresiranost pa kaže poiskati globlje vzroke. Ena’med možnostmi za večji interes delegatov je bržkone v pripravi gradiv, ki bi morala biti vsaj v uvodnem delu za zbor krajevnih skupnosti krajša in poljudnejša. Ni čudno, da se delegati tega zbora ne spuščajo v razprave o-polletnem gospodarjenju, če pa med številkami ni niti ene, ki bi kazala na delo in porabljena sredstva v krajevnih skupnostih. Da pa bi dobili celovit pregled nad delegatskim delom, bodo morale tudi interesne skupnosti izdelati poročila.
• Znani so primeri, ko je moral delegat zaradi službenih obveznosti predčasno zapustiti sejo. Nekateri delegati so celo zahtevali pisno opravičilo, da so morali prisostvovati seji zbora, češ, da od predsednika delegacije v krajevni skupnosti podpisano potrdilo za njegovega „šefa” ne velja.
■' ■».— ........................
Sprejetih je bilo več predlogov, s katerimi bi bilo možno v naslednjem letu spet zabeležiti napredek. Med drugim so v predsedstvu SZDL podprli stališče, da bi morali med merili za oceno uspešnosti poslovodnih delavcev ob reelekciji upoštevati tudi skrb za delo delegacij.
Ob celovitem pregledu lanskih sklepov je tako stanje: slaba tretjina sklepov je povsem uresničena, druga tretjina pomeni stalno nalogo, preostali Del sklepov pa čaka bodisi ugodnejših pogojev, verjetno pa predvsem več zagnanosti posameznih nosilcev nalog.
R. B
OB OTVORITVI IGRIŠČA —Za praznik krajevne skupnosti Kandija-Grm seje šolska mladež z veseljem udeležila otvoritve igrišča za košarko med bloki v Kristanovi ulici, kjer bodo mnogi med njimi preživljali proste ure. (Foto: R. Bačer)
Pionirjem manjka mentorjev
Jutri problemska konferenca — Pionirske zadruge
NOVO MESTO — Občinski svet Zveze pionirjev, ki deluje pri Zvezi prijateljev mladine, se v tem času temeljito pripravlja na republiško problemsko konferenco o mentorstvu z mladimi.
Šolam, društvom in drugim organizacijam. kjer delujejo mladi, manjka
na
strokovnih in drugih sodelavcev. O tem in drugem bodo pionirju govorili jutri, 28. septembra, na pionirski problemski konferenci. Njihove ugotovitve bodo služile kot izhodišča za republiško konferenco, ki bo 10. oktobra v Ljubljani.
Novost, ki jo v novomeški občini pripravlja svet Zveze pionirjev, so tudi pionirske zadruge. V ta namen si je posebna delegacija ogledala podobno organizacijo v šoli v Vuzenici, kjer so na tem področju dosegli največ med slovenskimi šolami. Mnenje pospeševalca KZ Krka ter predstavnikov ZPM. ki sodelujejo pri tej novosti na Dolenjskem, je, da bi štiri šole v občini že imele pogoje za to obliko dodatne-
ga dela in »navajanja pionirjev gospodarnost.”
J. P.
Po tehnološko vodo v Kolpo
Ko bo zgrajeno črpališče za tehnološko vodo na Kolpi, se bo skrajšal proizvodni proces v barvarni Beti — Celotna naložba bo veljala 50 milijonov din
METLIKA — Pri odločitvi za gradnjo črpališča tehnološke vode na Kolpi in vsega, kar spada zdraven. Beti ni vodil gol ekonomski račun, čeprav v končni posledici tudi ekonomski učinek te naložbe, ki znaša okoli 50 milijonov dinarjev, gotovo ne bo majhen. Še več: iz leta v leto, lahko bi rekli iz meseca v mesec, bo večji.
Zaradi večjih količin tehnološke vode sc bo namreč proizvodni proces v barvarni Beti precej skrajšal, s tem pa bodo seveda lahko povečali proizvodnjo. K odločitvi za to investicijo je precej pripomoglo tudi pomanjkanje pitne vode v metliški občini, kajti Beti sedaj za potrebe svoje tehnologije uporablja pitno vodo.. In res bi bilo, s širšega stališča gledano, nesmotrno uporabljati v tehnološkem postopku dragoceno pitno Vodo. ko imajo Kolpo tako rekoč pred nosom. Poleg tega se je doslej že večkrat zgodilo, da
so v sušnih poletnih mesecih imeli zaradi pomanjkanja vode precejšnje težave v proizvodnji, te težave pa bodo brž. ko bo zgrajeno črpališče na Kolpi in vse, kar spada zraven, odpadle. kajti Kolpa pač nikoli ne presahne.
Sedaj Beli dobiva iz vodovodov s slovenske in hrvaške strani 20 do 25 litrov vode na sekundo, iz črpališča, ki ga gladijo in ki naj bi še letos začelo poskusno obratovati, pa bodo lahko dobivali okoli 50 litrov vode na se-
kundo. pritisk bo najmanj 3 atmosfere. Sedaj je v hidrantih pritisk precej nižji, kar bi se jim ob morebitnem požaru lahko grdo maščevalo.
Iz Kolpe bodo vodo prečrpavali v vsedalnik v Beti. ki drži okoli 200 ku-bikov, tam se bo umazanija usedala, od tam bo voda preko filtrov tekla v rezervoar, od koder jo bodo črpali za barvarno in druge potrebe. V barvami se bo delovni proces močno skrajšal, ker bodo pri barvanju oziroma polne-nju kadi hitreje dobili potrebno količino vode. seveda pa bodo odpadli tudi vsi zastoji zaradi pomanjkanja vode. Poleg tega je voda iz Kolpe za tehnološki postopek v barvarni primernejša kot sedanja voda iz vodovoda, ker ie mehkejši;.	a.	8.
TEČAJI PRVE MEDICINSKE POMOČI
NOVO MESTO — Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto in sekretariat za ljudsko obrambo organizirata v jesensko-zimski sezoni l°84/85 |tečaje prve pomoči za ekipe civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Možnih je več tečajev, obnovitveni in osnovni. Osnovni 80-urni tečaji sc bodo pričeli že novembra in jih kasneje ne bodo več organizirali. Prijave pošljite takoj ali najkasneje do 1. novembra na občinski odbor Rdečega križa Novo mesto, da bodo tečaje lahko časovno razporedili in čimprej pričeli z usposabljanjem.
DRV PREMALO
NOVO MESTO — Do lanskega leta je bila preskrba z drvmi zadovoljiva, letos pa se je povpraševanje zelo povečalo, saj je mnogo ljudi, ki so kurili z oljem prešlo na trda goriva. GG Novo mesto je 16. januarja začelo prejemati naročila za drva. Prijavilo se jih je več kot lani in prvič seje zgodilo, da ne bodo mogli ugoditi vsem prošnjam.
ANALIZA
POSLOVANJA
METLIKA — Danes bo v Metliki zasedal družbenopolitični, jutri pa ostala zbora občinske skupščine. Osrednja točka je analiza poslovanja metliškega gospodarstva v prvem polletju, beseda bo tekla še o razporejanju dohodka v tem obdobju, sprejeli pa naj bi tudi sklep o uskladitvi prostorskega dela družbenega plana za sedanje srednjeročno obdobje.
Novomeška kronika
GOBE IN STEKLINA — Z robov dolenjskih gozdov že nekaj časa strašijo napisi: »Pozor, območje stekline." V Podgorju je še neznani amaterski psihdlog grozljive table dopolnil s stavkom: »Gobe okužene." Domnevamo, da se pisec ukvarja tudi z nabiranjem gob in da bo letos kar dobro napolnil košare, saj so Podgorci že kar vešči branja, lahkovernost pa je v našem koncu dedna.
PREVENTIVA — Mesto delajo in narede majhne stvari. Ena od novomeških tradicij je tudi oglasna deska pri kandijskem mostu, ki mimoidočim pove, kateri someščan se je za vedno odselil in kdaj se bomo na pokopališču poslovili od njega. Desko, ki je dolga leta vršila svoje poslanstvo, so morali pred kratkim zamenjati in .zaščititi s steklom. V zadnjem času se je namreč dogajalo, da razgrajaški mestni ponočnjaki niti imen mrtvih niso pustili pri miru.	‘
DIRKAČI — Težki motorji so se V mestu spet zelo razmnožili. Njihovi jezdeci švigajo in hrume naokoli brez zaščitnih čelad, čeprav je strog predpis, da sme motorist na cestb samo s čelado na glavi. Kaj'hočemo, smo pač deželica, kjer so nekateri predpisi v milosti, drugi pa ne. Nenevarnega hišnega računalnika na primer ne smeš uvoziti, hkrati pa ni državi nič več mar, če drviš naokoli z 200 kilometri na uro brez čelade na glavi.
MINI AKCIJA — Od dvajsetih vprašanih lastnikov hiš, ki imajo vgrajeno centralno ogrevanje, sta se samo dva odločila, da bodo pri njiju zimo prebili s pomočjo kurilnega olja. Vsi ostali anketirani so se preusmerili na stara dobra drva, ki jim bo tu in tam pomagal premog. Razlika v ceni med oljem in drvmi je že okoli 60.000 din. Lep priboljšek za dopust, mame?
Ena gospa je rekla, naj organizatorje razstave gob, ki jim je gladko uspelo pobrati vstopnino celo od dojenčkov, zaposle v IMV. Ni vrag, da jim tudi tam ne bi uspel kakšen finančni čudež.
\	'	tt
majaš
Od 13. do 19. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Dragica Kodrič iz Dola — Nino, Jelka Vitasovič iz Gornje Straže — Sandro, Marjanca Cimermančič iz Velikega Orehka — Janjo, Andreja Krese iz Gornjih Sušic — Anjo, Milka Skinder iz Gmajne — Francija. Anica Jerman iz Tanče gore — Mojco, Marica Lokar iz Gorenje vasi — Andreja, Jožica Verlič iz Gornjega’ Gradišča — Roberta. Mojca Kralj iz Boršta — Tomaža, Anica Florjančič iz Loke — Janeza, Silva Vesel iz Goleka — Tanjo, Marija Korelič iz Planine — Gregorja. Jožica Makovec iz Dolnjih Dol — Petro, Ljubica Mavsar iz Malega Lipovca — Matjaža, Jožica Fir iz Metlike — Janeza, Štefka Koprivec iz Stana — Dejana, Kristina Pečarič iz Ravna — Marušo, Jelka Butala iz Starega trga ob Kolpi — Sebastjana. Mojca Sajovic iz Dragatuša — Tamaro, Bojana Mihalič iz Uršnih sel — Andrejo. Helena Jordan iz Meniške vasi — Nino, Danica Povhe iz Rake — Miha, Marjeta Dolinar iz Luterškega sela — Mitja, Ivana Mušič iz Dragatuša — Roka, Hermina Bogolin iz Spodnjih Dol — Suzano, Ljubica Pavček iz Dolnje Straže — Heleno, Valerija Germ iz Dolenjskih Toplic — deklico in Vera Zgonc iz Velike Hu-bajnice — dečka.
IZ NOVEGA MESTA; Ljubica Hrovat iz Kotarjevc 2 — Jaka in Marinka Kaferle iz ulice V Brezov log 27 — Vesno. Čestitamo!
[ Sprehod po Metliki j
ZNANO JE. DA V METLIKI ne prodajajo znamk samo na pošti, ampak tudi še kje drugje. Tako na primer v samopostrežni trgovini blizu mili-čniške postaje. Tam več kot štirinajst dni ni bilo moč dobiti znamk, da bi človek frankiral pismo za šest dinarjev. Tovarišica nrodajalka je prijazno odgovarjala: »Vzemite dve po pet. Naročili smo, vendar jih nismo dobili." Bo že držalo, da sojih imeli na metliški pošti 17.000, vendar vsi ne segajo po znamkah le na pošti, ki zasluži v tem primeru zgolj pohvalo, nikakor pa ne zaušnice.
DA JF. V METLIKI HOTEL, priča neonski napis na pročelju stavbe ob Cesti bratstva in enotnosti. Da mu je ime Bela krajina, vedo domačini in prijatelji deželice pod Gorjanci. Nikakor pa vas ne morejo o tem obvestiti skrivenčene črke, ki nekaj let ne svetijo več in bi jih bilo najpametneje potrgati z zidu, če jih že noče nihče popraviti.
MLADINCI OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS so ponatisnili posebno izdajo Razmerij, ki je ..posvečena” tako imenovani .ekološki katastrofi PCB v Krupi. Prva izdaja je izšla v štiristo izvodih, ki pa so bili v hipu razprodani po c$ni 100 dinarjev.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir J j R?
TEMA POGOVORA: VREME — V Črnomlju, pa seveda tudi v okolici, je najbolj pogosta tema pogovora — vreme. Ljudje se 'neprestano ozirajo proti nebu v upanju, da jim bodo vsaj jesenski dnevi prinesli kaj več sonca, kot so jim poletni, kajti grozdje noče in noče začeti prav zoreti. Če je bilo lani ob tem času že veliko grozdja v kadeh, pa se vinogradniki boje, da bodo letos praznovali Martinovo ob 29. novembru — če bo seveda sploh kaj praznovati — in če rie bodo tudi sami hodili okrog tako kislih obrazov, kot bo kislo bodoče vino.
KISLI TUDI VIKENDI — Prav tako kisli, kot bodo — tako se je bati — vinogradniki, pa so v občini tudi tisti; ki si vsaj ob koncu tedna želijo nekoliko zabave. Te skorajda ni več najti, saj je čas veselic minil, kaj kulturnejše-ga pa še ni prišlo na spored. Ena redkih izjem je nanovo odprta gostilna v Nerajeu, ki želi privabiti goste z vsakotedenskimi plesi z živo glasbo.
IZ KOPRIVNIKA
VODE ZMANJKALO — Koprivnik je pred dvema letoma s pomočjo vojakov in KS Rudnik—Šalka vas dobil vodovod. Vaščanke so potarnale, da so že dober teden brez vode, ker je suša in zato hodijo po vodo kot nekdaj k štirim vaškim vodnjakom. Predsednik vaškega odbora Franc Štalcer je povedal, da je k pomanjkanju vode prispevala gradnja novih hlevov v Koprivniku.
ZDAJ PET STO GLAV ŽIVINE — V Koprivniku so v hlevih KG doslej redili okoli 150 krav in 100 pitancev. Zdaj gradijo nove hleve za 300 glav živine, tako da bodo po dograditvi na tem delovišču tozda ..Govedoreja" KG Kočevje redili okoli 500 glav živine.
ZGRADBA RAZPADA — Sredi Koprivnika razpada nekdanji gospodarski objekt, kije zdaj last tozda KG .Govedoreja”. Streha pušča in vse to ne prispeva k lepšemu videzu vasi. Ker so zidovi trdni, domačini predlagajo, naj bi objekt obnovili in v njem kaj redili ali pa imeli drvarnice. Če se to ne splača, pa naj bi ga porušili ali komu prodali oz. dali.
Ribniški zobotrebci
PIKNIK PO DELU — Prebivalci Loškega potoka so že večkrat dokazali, da Se da s složnim delom veliko narediti. Tudi 65-metrsko skakalnico v Retjah so naredili z veliko urami prostovoljnega dela, darovanjem materiala itd. Pred kratkim so se, zbrani na pikniku na Travni gori, pogovorili o izkušnjah in bodočem delu.
IZNAJDLJIVOST — Z manjšimi spremembami sta Marjan Preiovšek in Andrej Kavčič, ki vodita dom na Travni gori. spremenila motokulti-vator v teptalni stroj, s katerim bosta pripravljala tekaške smučarske steze na Travni gori.
MALO ZNAKOV — Ogenjca, Glažuta in Jelenov žleb so le nekateri znani kraji iz NOB v ribniški občini, ki pa šc niso dovolj izkoriščeni za turistične namene. Izletniki in turisti bi jih raje obiskovali, če bi nanje opozarjala primerna obeležja že v Sodražici, Ribnici in celo v Ljubljani.
VEČ ZANIMANJA — Zanimanje za razstavo stare kitajske kulture v Zagrebu je vedno večje, smo zvedeli te dni pri poslovalnici Kompasa v Ribnici.
M. G-č
Drobne iz Kočevja
POLHOV BO DOVOLJ — Stari polharji ugotavljajo, da bo letošnjo jesen poljšji lpv uspešen, če ne bo kaj narobe z vremenom. Lešnikov, bukovega ‘žira in hrastovega želoda je dovolj in polhi bodo debeli. Bukve in hrasti imajo srečo, da po njih stikajo le polhi, sicer bi se jim slabo pisalo, kot se lipam.
KURILNA SEZONA SE BLIŽA — Zima je pred vrati, zato je vedno več govorjenja, kako bo s kurjavo. Tisti, ki kurijo z drvmi, si pridno pripravljajo zaloge in-jih ne skrbi mnogo. Vedno več sivih las pa imajo stanovalci blokov, ki imajo centralno ogrevanje na tekoče gorivo. Še pred kratkim so bili ponosni na svojo sodpbno centralno, zdaj |Ja-jo že preklinjajo. Tekočega goriva primanjkuje, če pa je, je drago in se se draži.
A. A.
Trebanjske iveri
TEŽKE TURE ZA SISE — Trebanjski sisi so bili letos spet na takem izletu, ki daje misliti. Medtem ko so se lani odpravili v hribe, so letos obiskali Taborsko jamo pri Grosupljem Izbira tako težkih tur daje slutiti, da se ..sisovci" pripravljajo na čase, ko bomo še bolj oklestili skupno porabo, ali pa hočejo zaradi trudapolnega dela v sivi vsakdanjosti zaužiti kanček lepot v neokrnjeni .naravi. In seveda pozabiti na večne finančne probleme.
GOZD NI VEČ PRAVI KRAJ ZA LOV — Kljub velikemu številu lovcev, ki so se zbrali na brakadi v Koritih pri Dobrniču, ni padel niti en ščetinar. Kmetje se veselo muzajo zaradi te lovske smole, po drugi strani pa jim je žal zaradi tega neuspeha. Ščeti-narji namreč povzročajo precej škode na poljih. Mi pa bi lovcem svetovali, da zadnjem časti zadržujejo zelo malo časa.
Nov tip kompresorja za Gorenje
Črnomaljskemu tozdu Gorenja se obeta proizvodnja novega, močnejšega tipa kompresorjev — Izdelovanje sestavnih delov osnova za nadaljnji razvoj
ČRNOMELJ — Že dlje časa tečejo pogovori med Gorenjem in Danfossom z Danske o proizvodnji novega tipa kompresorja, ki naj bi ga izdelovali v črnomaljskem tozdu. Trenutno pripravljajo osnovo za podpis pogodbe, pogovori pa tečejo počasi, ker zahteva Danfoss veliko vsoto denarja za prenos znanja. Prav tako pa je odločitev v Gorenju težka zaradi velikih novih investicijskih stroškov.
V Črnomlju pravijo, da predvide-
vajo podpis pogodbe do konca leta, realizacijo projekta pa v naslednjih dVeh letih.
Tako bi poleg kompresorja, ki ga sestavljajo sedaj in kije manjših moči (od 70 do 130 W) ter primeren predvsem za hladilnike in manjše zamrzovalnike, izdelovali tudi nov, močnejši (od 150 do 400 W) in modernejši tip za hladilne omare in skrinje. Predvidevajo, da bi na leto izdelali 200 tisoč manjših kompresorjev — to proizvodnjo bi posodobili — ter 600 tisoč močnejših. S tem bi popolnoma zapolnili kapacitete, saj trenutno delajo s polovično zmog-
ljivostjo — le v eni izmeni. Delovna organizacija, ki skrbi za oskrbo z repromaterialom. ni mogla dati zagotovila, da bi lahko priskrbela dovolj materiala za proizvodnjo v dveh izmenah, čeprav potrebe po kompresorjih so in tudi delovno silo bi lahko v Gorenju dobili.
Za kompresor, ki ga sestavlja sedaj, dobiva črnomaljski tozd zahtevnejše dele od Danfossa, manjše in manj zahtevne delajo sami. Upajo, da bodo pri proizvodnji novega kompresorja obdelovali še dodaten, zahtevnejši del, s čimer bi zmanjšah odvisnost od tujih dobaviteljev, ki sedaj delajo za njih. Izdelovanje novega sestavnega dela bi
0 napakah in tudi o kraji
V Mesariji zelo kritično spregovorili o sebi
KOČEVJE — Razmere v tozdu Mesarija in osnovni organizaciji ZKso se v zadnjih treh mesecih izboljšale, vendar še zdaleč ne toliko, da bi bili lahko zadovoljni. To so ugotovili na skupni seji predsedstva občinskega komiteja ZK Kočevje in članov OO ZK v tozdu Mesarija, ki je bila 17. septembra, na njej pa so o razmerah v tej OO ZK razpravljali v zvezi s sklepi 13. seje CK ZKJ.
Začetek razprave je bil precej kritičen. Med drugim je bilo poudarjeno, da posamezniki ne sprejemajo zadolžitev oz. dolžnosti v samoupravnih organih, daje močZK manjša, ker vodilni niso v ZK, da so komunisti „tihi" in jih vedno manj sodeluje v razpravi, da nekateri le čakajo „v zasedi”, si pišejo izjave, nato pa pišejo tožbe znotraj OZD in tudi pravosodnim organom, da je nagrajevanje slabo urejeno,- da ZK ni politično ukrepala pri kraji mesa, da sprejetih sklepov na OO ZK ne uresničujejo oz. se zanje komunisti ne zavzemajo enotno na
Vztrajali sta
Na Udovčevi kmetiji v Koritih že enajst let gospodarita samo mati in hči
 , —
KORITA — „Za dve ženski je preveč dela na naši kmetiji,” je dejala Marija Udovič in pogledala na svojo hčer Vilmo. Že enajst let sta sami za vsa dela na 27 hektarov veliki kmetiji. Ko sta ostali sami, je bilo Vilmi devet let, mamo Marijo pa že dolga leta muči sladkorna bolezen.
Kljub vsemu sta zmogli in kmetiji vdihnili celo novo življenje. Nakupili sta strojev in pripravljata
samoupravnih organih in drugod, da niti med komunisti ni tovarištva, da ni prave kritike in samokritike, da je bila. pomoč občinskega komiteja OO ZK zelo šibka itd. Bivša sekretarka OO ZK je poudarila, da se je v mesariji kradlo in da se še krade.
Ugotovili so, daje sodelovanje med vodilnimi v kolektivu boljše, kar je tudi zasluga OO ZK. Vsi komunisti imajo razne dolžnosti v samoupravnih in drugih organih in le izjemoma kdo ne sprejme dolžnosti. Tudi marsikaj drugega so že popravili. Kljub temu pa ostaja za komuniste še veliko dela.
JOŽE PRIMC
za tozd pomenilo dobro osnovo za nadaljnji razvoj, zlasti pa to, da bi v dolgoročnem obdobju morda lahko sami razvili lastno inačico kompresorja. Že sama proizvodnja novega kompresorja, ki hkrati pomeni prihranek energije pri potrošniku, predstavlja pomembno razširitev proizvodnega programa, ki bi tako pokril izdelavo kompresorjev za celotno hladilno tehniko.
M. BEZEK
Vpliv vseh na kadrovsko politiko
Pri kadrovanju v črnomaljski občini marsikaj spremeniti
ČRNOMELJ — Pred kratkim so komunisti kadrovskih komisij družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine ter kadrovskih služb v delovnih organizacijah razpravljali o izvajanju kadrovske politike v črnomaljski občini. Med slabostmi v kadrovski politiki so obsodili zlasti odločanje v ozkih krogih, ki ga bodo morali razširiti tako, da bodo lahko vplivali na kadrovsko politiko vsi in ne le posamezniki ali skupine. Poleg tega tudi kadrovske službe v OZD in koordinacijski, odbor za kadrovska vprašanja niso bili ustrezno povezani, zato je deloval odbor bolj forumsko kot po delegatskem načelu.
Kadrovsko načrtovanje v delovnih prganizacijah bo moralo biti bolj dolgoročno kot doslej, prav tako tudi štipendijska politika, zlasti še, ker se število kadrovskih štipendij zrna? njšuje. Pogrešajo tudi kvalitetno podlago za sprotno spremljanje štipendijske politike in zaposlovanja v občini, zlasti pa so obsodili delovne organizacije, ki zaposlujejo delavce mimo skupnosti za zaposlovanje.
Ugotovili so tudi, da je premalo' odpoklicev za nedelo v delegacijah v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, delno tudi zaradi zapletene zakonodaje.
Vranešič in Švajger: „Že deset, petnajst let si zaman prizade* varno, da bi posodobili cesto Griblje — Črnomelj.”
Pozabljena cesta
CERKVIŠČE — Prebivalci Čudnega sela, Desinca in Pavišičev iz krajevne skupnosti Tribuče ter Cerkvišč in Gribelj iz gribeljske KS si že desetletje in več prizadevajo, da bi jim posodobili najbližjo cesto, ki jih povezuje z občinskim središčem, se pravi cesto Črnomelj — Griblje, vendar iz vsega tega ni nič.
„Ne samo, da že ves čas zastonj moledujem in zahtevamo vspov-sod, ampak je cesta tudi vedno slabše vzdrževana in cestarja celo po dve meseca ni,” sta prizadeto opisovala stanje Tone Vranešič s Cerkvišč in Tone Švajger iz Čudnega sela. „Po tej cesti pa se vsak dan delavci iz teh vasi vozijo tudi ljudje iz sosednjih hrvaških vasi Pravutine, Pake in Zaloke. Gre za šest in pol kilometra še neasfaltirane nevarne ceste in če ne morejo vsega hkrati urediti, naj bi za začetek vsaj najbolj nepregledne ovinke zgladili in naredili bolj vame, ne pa tako, kot je sedaj, ko se pozimi veje z obeh strani ceste stikajo. Prav gotovo bi pri delu pomagala JLA, saj vojska to cesto precej uporablja.”
Vranešič in Švajger, oba borca, se pritožujeta tudi, da zaradi slabe ceste, po kateri se ne vozi nihče, razen domačinov, ki so k temu prisiljeni.'ljudje tako rekoč ne vedo, da je pri Cerkvjščih spomenik v spomin na prvi partizanski napad na Italijane v Beli krajini, ko je nekaj borcev prve belokranjske čete 6. septembra 1941 napadlo italijansko kolono in ubilo tri ter ranilo šest italijanskih vojakov.
A. B.
Vilma Udovič: „Zaposlitev v tovarni in delo na kmetiji ne gresta skupaj.”
se na gradnjo novega hleva, v katerem bo prostora za 25 glav govedi. Seveda se teh načrtov ne bi lotevali, če bi se Vilma počasi ne pripravljala na to, da v hišo pripelje na pomoč par močnejših rok. Kajti če na kmetiji ni dovolj delovnih rok, zraven pa šc strojev, ne pomaga ne veselje ne vzorna pridnost.
Čeprav se časi spreminjajo in tudi kmetovanje postaja vse bolj privlačno, dela na kmetiji ni nič manj. Toda Vilma o tem delu ne govori. Že takoj po osnovni šoli se je odločila, da bo ostala doma (ker pač ni bilo druge izbire). Tako se je po sili razmer morala hitro seznaniti s stroji. Zdaj teče žfc peto leto, odkar se udeležuje traktorskih tekmovanj in dosega uspehe. Ta spretnost ji pride pri delu še kako prav.
V hlevu imajo zdaj 16 glav živine, od tega sedem krav. Vsako leto namolzejo 16 do 20 tisoč litrov mleka, prodajo okoli 10 ton krompirja, iz hleva pa gresta tudi .po dva bika. Zdaj jeseni bodo Kolinski na Mirni prodali štiri tone krompirja, ostalo pa spomladi, ko bo cena morda kaj višja. Znajti se je namreč treba tudi na kmetiji.
J. S.
Kršiteljev dogovora ni bilo
Tudi upravičenih prekoračitev je bilo v ribniški občini malo
RIBNICA — Ribniško gospodarstvo je upoštevalo določila družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Prekoračiteljev je malo (ITPP, Eurotrans, Mercator) in še ti so iz upravičenih razlogov in jih občinski izvršni svet nima za kršitelje.
To so ugotovili na seji občinskega izvršnega sveta 20. septembra med obravnavo o polletnih rezultatih gospodarjenja in uresničevanju dogovora o razporejanju dohodka v letošnjem letu.
VSEBINSKO BOGATE RAZPRAVE O SKLEPIH 13. SEJE
TREBNJE — V trebanjski občini bodo v kratkem zaključili razprave o sklepih 13. seje. CK ZKJ. Sestala seje že večina osnovnih organizacij ZK, po ocenah sekretarja občinskega komiteja ZK so razprave odkrite in dobro pripravljene. Občinski komite, ki bo sprejel zaključke s teh razprav, se bo predvidoma sestal v začetku naslednjega meseca. Hkrati z razpravami v osnovnih organizacijah pa potekajo tudi tematske razprave, ki sojih pripravile komisije pri občinskem komiteju ZK. Na teh razpravah so že ali pa še bodo razpravljali o organiziranosti ZK, izvajanju politike ekonomske stabilizacije, kadrovske politike, delovanju komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah ipd.
OBVESTILO
TREBNJE — Društvo upokojencev Trebnje bo s 1. oktobrom začelo poslovanje v preurejenem kulturnem domu v Trebnjem, v prvem nadstropju levo. Delovni čas je nespremenjen.
VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ OB DELU V TREBNJEM
TREBNJE — Trebanjski center za izobraževanje in kulturo letos prvič organizira visokošolski študij ob delu. V Trebnjem bodo letos začeli s predavanji na višji upravni šoli in na drugi stopnji šole za organizacijo dela. Kot kažejo prijave, je zanimanje za študij veliko. V oba oddelka je trenutno vpisanih 60 študentov, predavanja pa se začno že ta mesec.
Ko so razpravljali o negospodarstvu, so ugotovili, da tu število zaposlenih že nekaj let narašča hitreje kot v gospodarstvu, kar ni v skladu z opredelitvami v stabilizacijskem programu. To je tudi vzrok, da so v osnovni šoli Loški potok in Vzgojno varstveni organizaciji Majda Sile v Ribnici izplačali za osebne dohodke več, kot bi lahko (brez upoštevanja osebnih dohodkov za nove delavce pa bi bila ta izplačila v skladu z določili dogovora). Zaradi takih pojavov je izvršni svet sklenil, da 'se število zaposlenih v negospodarskih dejavnostih lahko poveča le z njegovim soglasjem. Kjer soglasja ne bo, bodo sicer tudi lahko zaposlili nove delavce, vendar bodo morali nove plačevati iz skupnih sredstev za osebne dohodke, kar pomeni, da bodo imeli zato ostali zaposleni manjše osebne dohodke.
Poudarili so, da bo izvršni svet v up-
ravičenih primerih dal soglasje za zaposlitev novih moči in hkrati tudi za ustrezno povečanje skupne mase osebnih dohodkov. Pri tem so omenili, da bo to gotovo veljalo za novi vrtec v Sodražici, ki bo imel več varovancev (Otrok) in bo zato seveda potreboval več osebja.
J. PRIMC
KAM S STANOVALCEM?
RIBNICA — Ribniški Inles je zaprosil občinski izvršni svet, naj določi lokacijo, kjer bi postavili bivališče njihovemu upokojencu, ki živi zdaj v enem od stanovanjskih blokov v Ribnici, pa ne plačuje niti .ogrevanja niti elektrike niti stroškov čiščenja in ostalih obratovalnih stroškov, poleg tega pa je stanovanje le zelo uničil Zaradi lega stanovalca groze tudi drugi, da ne bodo plačevali centralne kurjave in tudi samouprava v bloku je že popolnoma zamrla.
Oceniti delo članov 0K in delegatov
O predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ
KOČEVJE t- Razprave o predlogu sklepov 13. e “ CK ZKJ v kočevski občini ne poiekajo najbolje, ker se jih člani občinskega komiteja ZK, ki so zadolženi za posamezne OO ZK, ne udeležujejo vedno, so ugotovili na seji predsedstva OK ZK 17. septembra.
Zato so sklenili, da bodo na bližnji programsko-volilni konferenci ocenili delo vsakega posameznega člana občinskega komiteja, podrobno kot ocenjujejo svoje članostvo tudi OO ZK. Menili so, daje bolje imeti v ZK manj članov, a res dobrih.
Ugotovili so', da je bila tudi udeležba na zadnjem sestanku aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev zelo slaba, saj se gaje od 28 delegatov udeležilo le 11. Od vseh OO ZK bodo zahtevali, naj obravnavajo delegate, ki niso prišli na zadnja dva sestanka, in jih po potrebi tudi zamenjajo. Razprava na aktivu komunistov neposrednih proizvajalcev je bila kljub skromni udeležbi dobra.
Ko sp razpravljali o politični oceni razmer v OO ZK osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje, so menili, daje ocena te OO dala preveč poudarka strokovnemu delu, premalo pa političnemu in vlogi OO ZK. Zdaj bodo ocenili delo vsakega člana te organizacije.
J. P.
OSEBNI DOHODEK, TUDI ZAJAMČENI, MORA IZHAJATI IZ DELA
ČRNOMELJ — Črnomaljski občinski sindikatni svet dela analizo osebnih dohodkov za avgust in analizo socialne varnosti delavcev v skladu s predlogom predsedstva reptt-.bliškega sveta Zveze sindikatov, da bi že pred novim letom znašal najnižji zajamčeni osebni dohodek na delavca 15.000 dinarjev (sedaj 12.200 dinarjev). Vendar pa črnomaljski sindikalni svet že sedaj opozarja, da mora ta osebni dohodek izhajati iz rezultatov dela. Zavedajo se, da je v nekaterih kolektivih osebni dohodek že sedaj nizek, najresneje je prav gotovo v tozdu IM V, kjer veliko delavcev dobiva dodatek do zajamčenega osebnega dohodka. Sicer pa bo dejansko stanje osebnih dohodkov delavcev pokazala dokončna analiza vprašalnikov, ki so jih postali v delovne organizacije, analiza pa bo dala tudi sliko'socialne varnosti delavcev, zlasti delavcev iz drugih republik.
DRAGA
DIALIZA
ČRNOMELJ — Iz črnomaljske občine se na hemodializo v novomeško bolnišnico vozi šest paciantov. Vsak dan rešilni avto pelje v Novo mesto in potem spet pride iskat po tri paciente. To so seveda precejšnji stroški, na leto znese to okoli stare milijarde dinarjev. Zato v črnomaljskem zdravstvenem domu razmišljajo, ali se ne bi dalo v prihodnosti, ko bi razširili sedanje poslopje, hemodializo prenesti v zdravstveni dom. saj bi se stroški s tem precej zmanjšali. Seveda to za zdaj samo razmišljajo, kajti hemodia-liza je po sedanjih predpisih zgolj v pristojnosti bolnišnic in bi bilo treba spremeniti te predpise, če naj bi jo opravljali tudi v osnovnem zdravstvu.
Izhod iz težav je samoprispevek
KS Trebnje ne bo mogla poslovati brez krajevnega samoprispevka — Denar bodo porabili za vzdrževanje objektov, zgrajenih iz dosedanjega samoprispevka
TREBNJE — V krajevni skupnosti Trebnje letos poteče plačevanje samoprispevka. Čeprav si bo marsikdo izmed krajanov zaradi tega oddahnil, pa vodstvo krajevne skupnosti skrbi, kako bo z vzdrževanjem že zgrajenih objektov in gradnjo novih, če ne bo denarja. Krajevna skupnost namreč dobi iz proračuna in drugih virov premalo denarja, da bi vse naloge lahko opravila brez pomoči krajanov.
Zato vodstvo krajevne skupnosti in predsedstvo krajevne konference SZDL vidita izhod le v podaljšanju tega samoprispevka, ki je bil izglasovan pred petimi leti. Da je bil dosedanji samoprispevek več kot koristno porabljen, dokazuje že seznam del. Z denarjem iz samoprispevka je bila asfaltirana vrsta cest in ulic, zgrajena je bila železnica, tržnica, krajevna skupnost pa je prispevala za gradnjo vodovoda, javne razsvetljave, telefonije in za kulturni dom.
V celoti je-bilo zbranih domala 30 milijonov dinarjev, kar je enkrat več, kot je bilo predvideno. Vendar pa je bil ves denar porabljen, saj samoupravna komunalna skupnost in krajani niso prispevali toliko, kot je bilo načrtovano. Zlasti je bila dražja
žalnica, kjer so se projektanti ušteli pri stroških, skoraj vse pa je morala poravnati krajevna skupnost. Krajevno skupnost je veljala sedem milijonov dinarjev. Levji delež je šel tudi za ceste, ki so veljale 10 milijonov dinarjev. med večje stroške pa štejejo še prispevek za dom kulture in odplačilo kreditov.
Da je krajevna skupnost z denarjem resnično na psu, dokazujejo tudi prihodki. Iz proračuna dobi le 150 tisoč dinarjev, po samoupravnem sporazumu na ravni občine pa je v osmih mesecih dobila le 128 tisoč dinarjev namesto 330 tisoč. Samo stroški za vzdrževanje ulic, cest, za plačilo javne razsvetljave pa so v prvem polletju znašali 863 tisoč dinarjev. Pred durmi
pa je zima in v krajevni skupnosti so prepričani, da cest in ulic ne bo
• Poleg zagotavljanja sredstev za redno vzdrževanje objektov naj bi z novim samoprispevkom zgradili še: zaporni sloj in mulde na cesti proti Repčam, proti Vini gorici, Peklu, Pristavi, rekonstruirali Kolodvorsko ulico, ulico OF in MDB, uredili javno razsvetljavo, vodovod in telefon napeljali do Praproč, telefonijo v severni del Trebnjega in na Odrgo, dogradili tržnico, uredili okolico kulturnega doma, sanirali obzidje pokopališča, sofinancirali urejanje parkirnih prostorov za tovornjake. Po stopnji dveh odst. naj bi se v petih letih nabralo SO milijonov dinarjev, kar bi zadostovalo za izpolnitev programa.
mogoče plužiti in posipavati, da javna razsvetljava ne bo delovala, če ne bo denarja iz sredstev krajevnega samoprispevka.
J. SIMČIČ
IZ NNŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Brežiške naložbe pod drobnogledom
Izpostava banke nujna — V presoji le umestnost novogradnje
BREŽICE — Zastoj investicij v gospodarstvu vzbuja zaskrbljenost. Zaradi izrabljenosti strojev in drugih naprav v občini ne pričakujejo več normalne produktivnosti in ne kakovosti izdelkov. Predsedstvo občinske konference SZDL se zato upravičeno nadeja, da bodo gospodarske naložbe poslej deležne večje spodbude in podpore.
Pri pretresu negospodarskih investicij so razpravljalci ugotovili, da sodita gradnja dobovske osnovne šole in posebne šole v Brežicah v referendumski program in da so viri zanju zagotovljeni. Občani so se za obe šoli izrekli z glasovanjem za samoprispevek, ki se bo iztekel konec leta. Do takrat bosta obe poslopji že zgraieni.
V Domu upokojencev so se odločili za adaptacijo podstrešja. S tem bodo pridobili deset do petnajst bivalnih prostorov, da bodo laže ustregli prošnjam za sprejem. Vire za to investicijo je zagotovila skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Precej razprave je predsedstvo posvetilo' gradnji ekspoziture Temeljne posavske banke pri brežiški Blagovnici. Pobudo za povečanje zmogljivosti v Brežicah so dali občani s svojimi pritožbami, saj morajo zlasti v poletnih mesecih zelo dolgo čakati, da pridejo na vrsto. Banka in pošta sta za sedanji promet premajhni, zato v Brežicah zahtevajo, da se obe razširita. Možnost ima trenutno le banka, vendar nihče nima tega za nepotrebno investicijo. Ne bi radi, da hLv turistični sezoni pošiljali stranke v Krško, karse je letos že dogajalo. Tudi gospodarstvo je zainteresirano za poslovanje brez zastojev. Z odprtjem novih prostorov bi lahko v Brežicah uredilo vse tiste zadeve,-zaradi katerih se morajo zdaj voziti v Krško.
Predsedstvo OK SZDL je predlagalo izvršnemu svetu, da skupaj z organi banke ponovno oceni umetnost . te investicije. Gre namreč za presojo, če je razširjeno poslovanje nujno vezano na novogradnjo. Nekateri so namreč menili, da bi banka morda našla ustrezen prostor za adaptacijo, kot na primer v Blagovnici. Predstavnik Posavja je na to odgovoril, da trgovini zmanjkuje prostora. Zatorej ni mogoče računati, da bi ga odstopili banki, čeprav se tudi sami zavzemajo za novo izpostavo. Kupci bi marsikdaj radi dvigali denar kje bliže, zlasti tisti i{ sosednje Hrvaške. Teh ni malo. saj ustvarijo na njihov račun 40 odst. prometa.
J. T.
JUGOTANIN V REMONTU
SEVNICA — Okolica si je oddah-’ nila ob prehodu v prve jesenske dni. Jugotanm je namreč v 12-dnevnem remontu. V gosteh so imeli mogočno avtodvigalo Javnih skladišč. Gradijo tudi poseben kislinski kanal iz lončenih cevi. Betonskega so namreč agresivne snovi dobesedno razžrle.
LAŽJA POT DO OBRTNIŠKIH POSOJIL
BREŽICE — Na pobudo medobčinske gospodarske zbornice Posavja snujejo'v regiji hranilno-kreditno službo za obrtnike. Organizirati jo nameravajo preko obrtnih zadrug in tako povečati zanimanje zasebnikov za nove programe. Krediti zasebnikov se po tej poti ne bodo več razlikovali 6U kreditov za družbene enote, ker bodo pogoji za pridobivanje izenačeni. Predloge za način organiziranja, poslovanja in včlanjevanja v regijsko hranilno-kreditno službo pripravlja delovna skupina pri zbornici. Rok za oblikovanje gradiva, ki mu bodo sledile razprave med obrtniki, se izteka s septembrom. .
P
ii
Zakaj bi gradili le v mestu?
Želje po družbenih stanovanjih tudi v Dobovi, na Bizeljskem in drugod — Zdaj je trenutek za pripravo srednjeročnih stanovanjskih programov
BREŽICE — Organizacije združenega dela premalo sodelujejo pri razvoju stanovanjskega gospodarstva, zato občinski komite ZKS poziva komuniste v OZD in skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, da se resno lotijo političnih in strokovnih nalog pri snovanju novega srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje.
PO TOPLO VODO V VEČJE GLOBINE
ČATEŽ OB SAVI — V Čateških Toplicah načrtujejo hitrejši razmah zdraviliške in kmetijske dejavnosti, če bodo imeli na voljo večje količine termalne vode. Zato bodo vrtali globlje kot doslej, in sicer nad tisoč metrov. Pri tem računajo na polovično finančno udeležbo, drugo polovico pa si obetajo od republiške raziskovalne skupnosti.
Ce delovni kolektivi samoupravne stanovanjske skupnosti ne bodo seznanjali s potrebami in možnostmi, potem razvojni program ne bo imel trdne opore v realnosti. Tako kot do zdaj bo nastajal pretežno v strokovni službi, ki se bo sama težko dokopala do dolgoročnih rešitev. Nujna je torej povezanost vseh organov skupnosti z delegacijami -v združenem delu in krajevnih skupnostih.
Do zdaj je bilo v navadi, da mnoge KS sploh niso pošiljale svojih delegatov na seje, predvsem z območij, kjer nimajo družbenih stanovanj. Njihove izostanke še nekako razumejo, ne pa tudi tistih iz delovnih kolektivov. ko naj bi delegati odločali o delitvi stanovanjskih pogojil.
Delegati samo ne morejo doseči čvrstejše povezanosti z delovnimi organizacijami, zato so poslej komunisti v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih dolžni spojiti vse člene
OBISK V TOVARNI PRIKOLIC IM V V BREŽICAH — Predsednik RK SZDL Franc Šetinc in podpredsednica RK SZDL Božena Ostrovršnik sta se 21. septembra mudila v brežiški občini. Ogledala stasi nove žitne silose v Brežini, melioracijsko območje ob Sromljici, Grudine hleve za 2400 glav živine v Globokem, Kržanovo kmetijo v Cundrovcu in tozd TAP IMV. Predstavniki Industrije motornih vozil so gostoma pokazali tudi sejemske vzorce prikolic. Te so zaradi novega podvozja precej lažje in zato va-bljivejše za tuje kupce. Več o obisku na 1. strani. (Foto: Perc)
delegatskega odločanja. Potem bo manj pripomb tudi na to, da se na vasi nič ne zgodi, da so vsa družbena stanovanja skoncentrirana v mestu, kjer spremlja občane niz težav. Večajo se pritiski na vrtec, na šolo, medtem ko se podeželske šole in vrtci praznijo.
Na vse to so na zadnji seji občinskega komiteja opozarjali razpravljalci. Zvedeli so, da’samo združeno delo lahko vpliva na spremembo ustaljene prakse. V Dobovi se to že dogaja in gradnja družbenih stanovanj bo na vrsti še pred iztekom leta.
• Pri samoupravni stanovanjski skupnosti se zadnje čase množijo prošnje za solidarnostna stanovanja. Vsak dan dobijo po štiri do pet novih. Med prosilce se zaradi zniževanja življenjske ravni uvršča kategorija ljudi, ki so prej s pomočjo kreditov sami skrbeli za streho nad glavo.
Zaradi tega, ker čaka na stanovanja več prosilcev, so reakcije na dodeljevanje stanovanj hujše kot prej. Sproži jih malone vsaka odl-
POTREBUJEJO DENAR ZA NADOMESTITEV PLODNIH POVRŠIN
BREŽICE — Z gradnjo savskih elektrarn bo največ rodovitnih površin izgubila brežiška občina. Tudi drugod v Posavju bosta prizadeta kmetijstvo in gozdarstvo, izgubljene površine bodo poskušali nadomestiti z melioracijami drugih območij, zato naj bi imeli prosilci iz Posavja prednost pri dodeljevanju sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije Do novih plodnih zemljišč poskušajo priti v Posavju tudi zaradi tega, da bi Sloveniji pomagali do večje pridelave hrane, zato pripravljajo programe za agromelioracije in hidromelioracije ter uvedbo namakalnih sistemov. Pri tem jim pomaga tudi medobčinska gospodarska zbornica.
Najprej tri savske elektrarne?
Potem, ko je programski svet za Krško polje še tipal v temi o gradnji verige eiekt-__________rarn, je po seji republiškega komiteja vse bolj jasno_
KRŠKO — „Ne bi bilo prav, da ostaja gospodarstvo zaenkrat bolj samo, politične strukture pa se ne vključujejo. Skupni nastop je nujen, če že s skupnimi programi računamo na republiška sredstva,”je ob koncu sestanka programskega sveta za Krško polje, ki spodbuja in usklajuje dejavnosti pred pričetkom gradnje spodnjesavske verige H E, dejala predsednica medobčinske gospodarske zbornice Posavja Marinka Arandjelovič.
Da pa tudi gospodarstveniki nič kaj resno ne sprejemajo svojih zadolžitev.
Drugačna svečana obljuba
Na slovesni zaobljubi tudi starši
POSAVJE — V obrambnem centru sobotno slabo vreme ni moglo pokvariti slavnostnega vzdušja. Mladinke in mladinci prostovoljci so en teden nosili vojaško uniformo, s slovesno obljubo pa so postali pravi teritorialci.
Ž nageljni v gumbnici so fantje in dekleta smelo stopali pred komandanta in se podpisovali v
SLOVESNA ZAOBLJUBA — Braniti ^lomovino z ramo oh rami — fantje in dekleta, to so se zaobljubili mladi posavski prostovoljci. Podpisu te zaobljube je sledil še stisk roke komandanta (Foto: A. Železnik)
knjigo. Mnogi od staršev, prijateljev in znancev so lahko prvič vse to spremljali od blizu.
KATARINA GOMILŠEK iz Brežic: ..Imam troje otrok, od tega dva fanta. Ko je služil vojsko starejši, še ni bilo tega lepega običaja, da bi k vojaški prisegi povabili tudi starše. Ves teden sem do poznih ur vlagala sadje, te priložnosti pa nisem hotela zamuditi."
KAREL MATJAŠIČ iz Artič se je ob tem spominjal svoje vojaščine, ko je prepotoval dobršen del Srbije. »Seveda tudi še kasneje ni manjkalo vaj. Tako lepega dogodka pa še ne," sta menita skupaj z ženo in pod vojaškim šotorom nazdravila skupaj s sinom.
VERA RAK, točajka iz krškega hotela Sremič, je bila ena od številnih deklet prostovoljk v tej četi. .Bilo je izvrstno. Opravljali smo enake naloge kot fantje. Da, tudi na straži sem bila. Enkrat od 22. ure do polnoči in drugič od štirih do šestih zjutraj,” je pripovedovala.
PROF. MIRKO OGNJENOVIČ je bil nadvse zadovoljen z doseženo strokovno ravnijo usposabljanja. .To je lepo dokazalo tudi streljanje. Povprečna ocena je bila prav dobro. V' prostem času so se ukvarjali s kulturnim delom, športom in tudi z družbenopolitičnim delom. Škoda, ker smo morali za miting pod šotorom skrčiti program."
je pokazala seja prejšnji teden, ki sojo morali sklicati vnovič, ker prvič ni bila sklepčna. Zakaj se je to pripetilo, je morda jasno, če vemo, da naj bi vodje
9 V republiškem komiteju za energetiko so soglašali, da je treba program savske in murske verige gradnje elektrarn obravnavati enotno, da pa do leta 1990 verjetno ne bo možno zgraditi več kot pet elektrarn, od tega 3 na Savi: HE Vrhovo, H E Boštanj in H E Blanca. O vseh drugih objektih, ki naj bi jih pričeli graditi do leta 1990, elektriko pa bi začeli dajati pozneje, naj bi se v Sloveniji odločili do konca prihodnjega leta.
projektnih podskupin za programski svet pripravili koncept dela, to pa sta uspela storiti le vodja projektne podskupine za vodnogospodarstvo Stanko Pavlin in vodja podskupine za eksploatacijo gramoznic Jože Mulej.
Ni si moč predstavljati uspešnega dela programskega sveta, če se bo zatikalo že pri okvirni opredelitvi razvojnih nalog, čeprav je to vse prej kot enostavna naloga.
Razveseljivo je vsaj to, da so se povabilu odzvali predstavniki laške občine, kajti prav krajevna skupnost Radeče bo ob izgradnji prve HE Vrhovo najprej občutila tegobe in blagodati tako velike naložbe in posega v okolje. Radečam bi radi, da-bi bilo vse temeljito in skrbno opravljeno že ob pripravah na gradnjo, da bi ob poznejših delih ne bilo večjih pomanjkljivosti. Naposled bi slab začetek lahko pomenil, da bi odškrnili duri površnostim še ob naslednjih objektih, tega pa si verjetno nihče ne želi.
P. PERC
očitev. Tudi to je razlog več za celovitejše priprave združenega dela na novi srednjeročni program in razlog več za boljšo povezanost organov stanovanjske skupnosti z delegacijami v delovnih kolektivih.
Komunisti morajo na zahtevo komiteja pospešiti tudi sprejem samoupravnega sporazuma o razdelitvi združenih sredstev za solidarnostne namene v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se vozijo na delo v druge občine.
J. TEPPEY
Politično delo in šola lahko gresta vštric
Potrebna je le volja
KOSTANJEVIcX — Na višjih in visokih šolah je trenutno pet Titovih štipendistov, le trije od teh pa si po besedah sekretarja občinske konference Zveze socialistične mladine v Krškem Ivana Urbanča zares zaslužijo to lepo družbeno priznanje in hkrati največjo gmotno spodbudo,, kar jih poznamo v naši štipendijski politiki. Za pridobitev Titove štipendije bo verjetno poslej pogoj, da se mladinec udeleži vsaj . ene mladinske delovne akcije.
Med trojico vzornih Titovih štipendistov spada tudi 20-letna Kostanjevičanka Smilja Božič. ..Res je, da si večina Titovih štipendistov pridobi štipendijo in se potem odtegne od družbenopolitičnega delovanja. Po mojem zgovarjati sc na šolo (saj je dovolj, če si v šoli najmanj prav dober!), ni sprejemljivo. Zaostriti bi morali merila za pridobitev Titove štipendije, predvsem pa bi morali bolj gledati na politično aktivnost prosilca," pravi Smilja, študentka 2. letnika Fakultete za sociologijo, novinarstvo in politične vede v Ljubljani.
Zanima jo sociologija, ker je pač zanimajo odnosi v družbi. Delala je že precej anket in sc prepričala. da so ljudje nezaupljivi, saj so kljub 'zagotovilom o anonimnosti pogosto spraševali, za kaj in komu so namenjeni podatki. Na univerzi pa jo moti zelo
Smilja Božič: ..Titovi štipendisti pozabijo na politično delo..."
slabo obveščanje o mladinskem prostovoljnem delu, saj letos niti na FSPN ne na ekonomski fakulteti in pedagoški akademiji ni opazila kakšnega znamenja o mladinskih delovnih akcijah. Božičeva pa je bila s Krčani na zvezni mladinski delovni akciji Istra 84 med .prizadevnejšimi brigadirji. Spodbuda tudi za druge Titove štipendiste!
P. PERC
Draginjo čutijo že gostinci
Posavski gostinci previdni pri novih načrtih — Za izvirne spominke
SEVNICA — V novem gostišču ob olimpijskem bazenu so se minuli teden sestali člani odbora gostincev pri posavksi medobčinski gospodarski* zbornici.
Na prvi pogled ugodni poslovni rezultati posavskih hotelov v mi-, nulih osmih mesecih ne vlivajo zadovoljstva, saj z njimi ne morejo slediti inflaciji. V krškem Sremiču so imeli za 13 odstotkov tujih gostov, čeprav med tjjimi ne prevladujejo več tisti iz nuklearne elektrarne. V čateških Termah so bili zadovoljni z letošnjim polletjem tako v hotelih kot v campu. Drag bencin s?odraža pri zasedenosti bazenov. Napolnili so jih le ob lepem vremenu. Da turisti ostajajo manj časa, so se prepričali tudi v Petrolovem hotelu na Čatežu. S 87-odstotno zasedenostjo hotela so zadovoljni. Tudi tu so
opažali močan promet v menjalnici.
• Posavski odbor gostincev je lahko zadovoljen z uspehi pri ponudbi izvirnejših spominkov. V sev-niškem Ajdovcu so opravili že drugo naročilo po sto primerkov iskanih predmetov. Lončarski izdelki, ki so vzbudili zanimanje na munchcnskem sejmu domače obrti, gredo v promet tudi med turisti. I o jesen bo odbor za gostinstvo pri tu-kajšni zbornici objavil razpis za tipični posavski spominek. Počakali bodo navodilu za skupno ocenjevanje lokalov.
Zanimivo bi bilo videti gibanja pri zasebnikih. V brežiški občini dobivajo na obrtno združenje tekoče podatke z davčne uprave, česar žal, ne posnemajo v Sevnici.
Verjetno bi ugotavljali podobne stvari kot družbeni gostinci. Od popitih pijač je namreč v največjem porastu kisla voda. Zategadelj so posavski hotelirji nadvse previdni pri načrtih.
Nedorečeno ostaja, kako v regiji do leta 2.000 priti do 2.000 novih ležišč. Kajpak vsi vedo, kaj bi radi pozidali in izboljšali, le kako do denarja za vse to, je neznano.
Določili tudi niso cen za novo sezono.
A ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
OBRESTI SO SAMOMORILSKE, trdijo kooperanti živinorejci, zato vsak dan kdo odneha in si išče kruha, kot ve in zna. K temu jih spodbujajo tudi podražitve krmil. Ugotavljajo namreč, da je prodajna cena spitane živine celo manjša od vrednosti porabljene krme. „Pa smo spet na razpotju, ko ne vemo, kam naj krenemo. Kažipoti so bili doslej preveč kratkoročni,” pravijo, ..zavajali so nas, saj smo računali, da bomo živinorejci ostali za daljše obdobje."
OREHI NAVDUŠUJEJO GOSTE — Tisti, ki ta mesec preživljajp oddih in si nabirajo nove moči v Čateških ' »Toplicah, nič ne kritizirajo zapuščenih cvetličnih gredic in drugih znamenj pomanjkljivega zunanjega vzdrževanja. Prevzeli so jih drugi koristni čari, saj so se nekateri zelo hitro znašli in si nabrali orehov za potice. Tako se bodo za praznike še dolgo sporpinjali dni v zdravilišču, upravi pa predlagajo, da bi v prihodnje zasadili še več , takega drevja.
11 BRtŽIŠK POR0DNI$NIC£v* ^
Od 15. do 20. septembra so v brežiški porodnišnici rodile: Andja Tokalič iz Brežic — Anteja, Mojca Zobarič iz Krškega — Tinkaro, Mirjana Draku-lič iz Rud — Sofijo, Anica Husta iz Otoka — Danijela, Marija Filipčič iz Ključa — Danijelo, Anica Kelhar iz Mihalovca — Željko, Marija Kožarec iz Domaslovca — Marka, Anica Sintič iz Loč — Dejana, Jožica Hotko iz Vel. Obreža — Izidorja, Vida Dober-šek z Blance — Renata, Dragiča Salmič iz Leskovca — Leo, Verica Ivko-včič iz Noršič sela — Tomislava, Božica Štrucelj iz Čemehovca — Ivano, Ivana Grive iz Lončarjevega dola — Petra, Ksenija Rožman Ivančič s Senovega — Nejca, Elizabeta Štibu-har iz Rud — Dragico, Gabriele Ulsch iz Insbriicka — deklico, Marjana Malus iz Krškega — Andrejo, Mihaela Slovenec iz Curnovca — Dejana, Nevenka Burič iz Molvic — dečka, Renata Butkovič iz Dečnih sel — deklico. Čestitamo!
Krške novice
NOVI FILTRI — Krška Papirkon-fekcija je pričela za ljubljansko Tobačna tovarno izdelovati filtre za cigarete. ki v ničemer ne zaostajajo za uvoženimi, kar je potrdil tudi mednarodni inštitut iz Zvezne republike Nemčije.
DOLGOROČNA REŠltEV — Odlaganje pepela iz Celuloze ni samo problem tovarne, ampak tudi tistih, ki že tako dolgo izdelujejo študijo za dolgoročno rešitev, da bi morali, če bi čakali nanje, tovarno že zapreti...
OBILO GRAMOZA —Gramozni ca v Starem Gradu je geološko že raziskana in načrtujejo, da bi ob izgradnji savskih elektrarn tod še prej izčrpali okrog sto tisoč kubikov kakovostnega gramoza. Morda bi bila po končanem izkoriščanju primerna za odlagališče pepela iz Celuloze, če bo to pokazala študija...
KAJ Z RUDNIKOM?
BLANCA — V vestniku gospodarske zbornice je bil objavljen stečaj tukajšnjega Rudnika nekovin v ustanavljanju. Je to začetek toliko časa odlaganega konca? V Sevnici menijo, da vse le še ni zgubljeno. Do omenjene objave je pač prišlo po črki zakona, ico namreč tudi v pristojnem združenju niso našli „botra”. Zanimivo je, da vsi govorijo o zanimivi surovini, predvsem steklarji, ki jo celo na veliko uvažajo, nihče pa noče »ugrizniti v jabolko” in rudnik spraviti na noge. Kot so dejali minuli teden na seji občinskega izvršnega sveta, se o tem še nista izjasnila tudi Beogradska banka iz Krškega in IGM Sava.
RES KONEC DOPUSTOV
SEVNICA — Skupščinske počitnice so minile. Za danes je sklicana seja vseh treh zborov občinske skupščine. Včeraj se je najprej sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, zatem pa še svet sam. Med drugim so govorili o akciji za odpravljanje velike škode po letošnjih neurjih v občini.
Sevniški paberki
VREDNO OGLEDA — V Bošta-nju bo v soboto 5. srečanje posavskih folklornih in plesnih skupin. Kaže priti še ob 17.15. uri, ko bodo vse sodelujoče skupine v živopisnih narodnih nošah krenile v povorki po Boštanju. Na koncu se bo lahko vsakdo poskusil v plesu in dobrem razpoloženju na veselici ob zvokih ansambla Hervola.
BREZ PRISTOJBINE - Vsaj ena od dveh stojhic sevniške „mini tržnice" je običajno vedno zasedena. Nameravajo kupiti še dve. Vrtičkarje z morebitnimi tržnimi presežki zelenjave in sadja spodbujajo tako, da jim zaenkrat za prodajo na teh stojnicah ni treba plačati nikakršne pristojbine.
ZA VSAKO STAROST — Minuli teden je sicer uradno minil rok za vpis v sevniški Partizan. Vseeno se lahko, kdor to želi, še vključi v številne telovadne in rekreacijske vrste. Vadba je v primernem večernem času.
kultura
in
izobra-
ževanje
Nad lokalnim pomenom
Oktober, mesec pomembnih'kulturnih dogodkov v Novem mestu — Nova sezona sicer precej obeta
NOVO MESTO — Letošnja novomeška jesen bo v znamenju nekaterih kulturnih dogodkov in pridobitev, ki bodo presegle lokalni pomen. Kot taka se že zdaj napoveduje v dneh občinskega praznika predvidena otvoritev Jakčevega doma, s čimer bo Novo mesto izpolnilo dolg do svojega znamenitega rojaka Božidarja Jakca.
Nekako takrat bo zagledala luč sveta in predstavljena širši javnosti antologija „Pesmi dolenjske dežele”. Gradivo za to knjigo je iz ustvarjalnosti nekaj nad 70 slovenskih avtorjev zajel in ga uredil pesnik Janez Menart, medtem ko je dr. Milček Komelj odbral dela za likovno popest-. ritev antologije.
Oktobra bosta tu tudi dve slovensko pomembni srečanji likovnih ustvarjalcev. Gre za Krkino slikarsko kolonijo, ki jo prireditelji imenujejo svobodna slikarska akademija, in Labodov ekstempore, torej za tradicionalni ustvarjalni manifestaciji, na kateri se povabljeni likovniki vselej radi odzovejo. Labod bo hkrati uresničil lani sproženo zamisel in letos, ko slavi 60-letnico ustanovitve, pripravil razstavo del, nagrajenih na prvih petih ekstemporih.
Razumljivo je, da smo omenili morda le najpomembnejši del tako imenovane jesenske kulturne ponudbe v Novem mestu, nikakor pa ne vse. Bržčas bo v tem času še kai, čemur bi kazalo posvetiti večjo pozornost. Nova kulturna sezona, ki se pravkar začenja, s svojim programom to obljublja.	'
L Z.
Zbiranje se nadaljuje v jesen
V novomeški občini v sindikalni akciji do zdaj zbrali 123.000 dinarjev za nove knjige — O knjigah in bralnih navadah naj spregovorijo tudi komunisti na sestankih osnovnih organizacij — Ob koncu akcije slovesnost z razstavo
NOVO MESTO — Po podatkih Študijske knjižnice Mirana Jarca je bilo v akciji ..Knjige v knjižnice” do 17. septembra zbrano 123^000 dinarjev. Ta denarje prispevalo sedemindvajset osnovnih organizacij Zveze sindikatov, vštet pa je tudi začetni prispevek občinskega sindikalnega sveta, ki vodi to akcijo v novomeški občini.
Največji znesek do zdaj so prispevali člani sindikata iz tovarne zdravil Krka, in sicer 59.800 dinarjev. Po
10.000	dinarjev sta nakazala šentjer-nejska Iskra in občinski svet Zveze sindikatov (slednji tudi 46 knjig), drugi pa so zbrali: Temeljna dolenjska banka 5.000, Novoteks 4.840, Srednja šola tehniške in zdravstvene usmeritve 4.000. Labod 3.200 itd.
Od polletja, ko je akcija že dala dobro petino načrtovane vsote (500.000 dinarjev), je prispelo iz sindikalne članarine že nekaj več kot 10.800 dinarjev za nabavo novih knjig. Kaže, da se ponekod sindikalne organizacije šele zdaj, na jesen, odločajo podpreti akcijo, s pomočjo katere naj bi obogatili potujočo knjižnico in fonde ljudskih knjižnic v krajevnih skupnostih in kije
Štiri slovenska zborovanja na Dolenjskem in v Posavju
Danes se začenja v Brežicah strokovno zborovanje zgodovinarjev — V Krško pridejo slavisti, v Dolenjske Toplice geografi in v Novo mesto pionirji dopisniki — V Dolenjskih Toplicah tudi ustanovitev Zveze geografskih društev Slovenije
tične osebnosti Posavja. Slavisti si bodo ogledali tudi Kostanjevico
DOLENJSKA, POSAVJE — Nekaj tednov zapovrstjo bodo v obeh regijah potekala najrazličnejša strokovna zborovanja in srečanja republiškega pomena. Že danes se bodo v Posavju zbrali zgodovinarji, prvi teden oktobra bodo v tej regiji v gosteh slavisti, drugi teden oktobra bodo na Dolenjskem zborovali geografi, za njimi pa v tej regiji še pionirji dopisniki.
• 22. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki se začenja danes, bo deloma v Brežicah in deloma v Krškem. Zborovanje se bo začelo v dvorani Posavskega muzeja, kjer bodo po uvodnih besedah Mirka Kambiča, predsednika brežiške občinske skupščine in predsednika sveta posavskih občin, govorili: Mitja Guštin o arheološki podobi Posavja, dr. Jože Koropec o zgodovini Posavja v prvi polovici 16. stoletja, Ivanka Počkar o slivarjih, dr. Janko Prunk o Radičevi penetraciji v Slovenijo, dr. Tone Ferenc o usodi Posavja in Obsotelja med zadnjo vojno ter Vlasta Dejak o Gorjanskem bataljonu, po ogledu Posavskega muzeja pa še: dr. Jasna Fischer o raziskovanju zgodovine neagrarnih panog na Slovenskem, mag. Vinko Rajšp o dosedanjih raziskavah zgodovine prometa na Slovenskem, dr. Darja Mihelič o obrti in obrtni proizvodnji do nastanka cehov v fevdalizmu pri nas, mag. Stane Granda o uveljavljanju domačega kapitala v 60. in 70. letih 19. stoletja, medtem ko bo dr. Walter Lukan zastavil besedo o slovenskem klerikalnem zadružništvu do leta 1918 in Zdenko Čepič o ekonomski politiki v Sloveniji od osvoboditve do leta 1950.
Jutri dopoldne se bo zborovanje nadaljevalo v Krškem, ko bodo udeleženci po ogledu nuklearke v Delavskem domu Edvarda Kardelja prisluhnili Štefanu Trojarju, ki bo govoril o primerjavi zasnove in tem skupnih programskih jeder s slovenskimi učnimi načrti za pouk zgodovine v osnovnih in srednjih šolah, zatem, Prvenki Turk, ki bo zastavila besedo o interesnih in družboslovnih dejavnostih pri pouku*zgodovine v šolah, nakar bo krški del zborovanja končala Marija Kremenšek s predavanjem o izkušnjah pri družboslovnih dejavnostih na srednjih šolah. Popoldne bo v Brežicah okrogla miza o obdobju reformacije.
• Slovenski slavisti pripravljajo svoje letošnje strokovno srečanje skupaj s slovenskimi pisatelji. Srečanje se bo začelo v četrtek, 4. oktobra, v Cankarjevem domu v Ljubljani, in sicer s simpozijem o Srečku Kosovelu, katerega 80-letnico rojstva slavimo'letos.
V petek, 5. oktobra, bodo slavisti srečanje nadaljevali sami. Zvrstilo se bo več predavanj, v katerih bodo priznani strokovnjaki osvetlili jezikovna vprašanja v obdobju reformacije na . Slovenskem in po njej. V tem delu posveta bo moč slišati tudi o tem, kako skrbijo za materinščino danes, kaj se dogaja po portoroškem posvetu o našem jeziku, in o podobnem.
V soboto, 6. oktobra, bodo udeleženci nadaljevali zborovanje v Krškem. V Delavskem domu Edvarda Kardelja bodo z referati nastopili: Štefan Barbarič, ki bo govoril o trajnih spodbudah slovenske protestantske književnosti, Gregor Kacijan bo zastavil besedo o pripovedništvu Janeza Mencingerja, ki je v Krškem dolgo deloval in tu tudi končal svojo življenjsko pot, Janez Plestenjak pa bo kot domačin predstavil vidnejše kulturne in poli-
• V Dolenjskih Toplicah pa bodo imeli od 12. do 14. oktobra svoje trinajsto zborovanje slovenski geografi. Prvi dan bo posvečen regionalni predstavitvi osrednje Dolenjske in Bele krajine, o čemer bo zlasti govoril prof. dr. Ivan Gams. Z referati pa bodo nastopili Še: mag. Dušan Plut, prof. dr. V. Klemenčič in prof. dr. jgor Vrišer, ki bodo govorili o geografskih potezah, značilnostih poselitve in razvitosti regije. V soboto, 13. oktobra, bodo govorili predvsem o geografiji kot predmetu v šolah. Sledila bo razprava o razvoju slovenske znanstvene geografije v luči svetovnega kongresa, zvečer pa bo ustanovna skupščina Zveze geografskih društev Slovenije in za njo kulturni program. Zadnji dan bodo geografi opravili strokovno ekskurzijo po Dolenjski in Beli krajini.
Zadnji od uvodoma omenjenih bodo imeli zborovanje pri nas pionirji dopisniki. Tradicionalno srečanje pionirjev dopisnikov Slovenije bo letos v Novem mestu, in sicer od 18. do 70 oktobra.	|.	Z.
bila prvotno načrtovana tako, da bi se ob polletju že končala.
• Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta se j'e na seji 17. septembra odločilo, da bo akcija tekla še tja do konca letošnjega meseca knjige, nekako do srede novembra. Na seji so člani menili, naj bi osnovnim sindikalnim organizacijam prepustili, kako se naj vključijo v akcijo. Poudarili so, da bi lahko prispevale kar knjige in da jih pri takih odločitvah ne bi smeli omejevati.
Po mnenju Mire Maljune, ki se kot strokovna sodelavka občinskega sindikalnega sveta največ ukvarja z izpeljavo akcije, bi lahko zdaj zajeli tudi tiste knjige, ki so se nakopičile pri najrazličnejših delovnih, družbenih in drugih organizacijah, pa nihče ne sega po njih. „Seveda bi bilo prav, da bi te knjige pregledali in odbrali strokovnjaki iz študijske knjižnice, saj vse, kar seje kje nakopičilo in obležalo, najbrž ne pride v poštev za obogatitev fondov knjižnic,” je povedala Maljunova.
V novomeški občini naj bi se poslej v akcijo nekoliko bolj vključila Zveza komunistov, ki je bila sopodbudnica tako organizirane pomoči knjižnicam že na republiški ravni. Sprva je bilo tudi rečeno, da bi Zveza komunistov namenila nekaj denarja za knjige iz partijske članarine. Zataknilo pa seje pri praktični izpeljavi te namere, saj osnovne organizacije, kjer naj bi ta denar zbirali, članarino v celoti odvaiaio svojim občinskim komiteiem.
„Lahko pa bi komunisti v osnovnih organizacijah drugače pomagali. V Novem mestu je dal sindikat pobudo, da bi na sestankih, kjer bodo razpravljali o 13. seji CK ZKJ, vsaj nekaj časa posvetili kulturi, še posebej pomenu in razširjenosti knjige ter bralnim navadam. Tovrstno razpravo naj bi spodbudili v svojih sindikalnih
BREŽIČANI PELI NA KOROŠKEM
ŽELEZNA KAPLA —V tem kraju na avstrijskem Koroškem so v soboto. 22. septembra, nastopili pobrateni pevski zbori iz Brežic, Stražišča pri Kranju, Prosek — Kontovela pri Trstu in Železne Kaple. To je bilo že tretje tovrstno srečanje omenjenih zborov..
Dvajset let „pod streho hiše ene...”
Danes praznuje Dom učencev Majde šile — Od leta 1964 v njem šolska leta preživelo 7.200 mladih — čez tri leta bodo proslavljali 40-letnico_
NOVO MESTO — Dom za učence Majde Šilc, kakor ga poznamo danes, je nasial s postopnim združevanjem tovrstnih vzgojnoizobraževal-nih organizacij v Novem mestu. Združevanje je bilo končano poleti 1964, ko se mu je priključil še dijaški dom strokovnih šol.
Z zgraditvijo sedanjih prostorov so se domske zmogljivosti znatno povečale, predvsem pa so se v domu izb-
Glasbenega abonmaja ne bo
NOVO MESTO — Iz tukajšnje Zveze kulturnih organizacij so sporočili, da seje do ponedeljka, 24. septembra, zadnjega dne za vpis v razpisani koncertni abonma v Novem mestu, prijavilo le okoli 20 abonentov namesto najmanj 70, kar je pogoj za uvedbo abpnmanjskih glasbenih prireditev. Zato v sezoni 1984/85 koncetnega abonmaja v Novem mestu ne bo. Kljub temu pa bodo ljubitelji glasbe lahko obiskali nekatere prireditve, ki so jih organizatorji predvideli v programu abonmajskih koncertov. Tako bo prvi tak koncert v novomeškem Domu kulture že v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. Na večeru slovenskih ljudskih pesmi in glasbil bodo nastopili Bogdan Herman, Mira Omerzel — Terlep in Matija Terlep, vsi iz Ljubljane.
20-letnico tega dogodka bodo proslavili danes ob 16.30 na ploščadi pred novimi domskimi zgradbami v Šmihelu. O zgodovini in dejavnosti doma bo govoril ravnatelj Franc Zaman. V kulturnem programu bodo poleg najrazličnejših domskih skupin nastopile tudi ljubiteljske kulturne skupine iz šmihelske krajevne skupnosti. Življenje in delo v domu prikazuje posebna rdzstava. Izdali so tudi brošuro, ki podrobneje piše o rasti te vzgojn-oizobraževalne organizacije.
Predhodnik današnjega doma za učence je bil dijaški dom, ki so ga leta 1947 odprli v nekdanjih samostanskih prostorih v Šmihelu. Sprva so bili v njem samo gimnazijci, nato so se jim pridružili učiteljiščniki in dijaki ekonomske šole. Leta 1952 so ga imenovali po narodni heroini Majdi Šilc in to ime je dom obdržal do ddhes.
Pred letom 1964 so delovali — poleg omenjenega dijaškega doma strokovnih šol — še internat ekonomske srednje šole, internat administrativne šole in dom učencev v gospodarstvu oziroma vajeniški dom. Dom učencev Majde Šilc je tudi po združitvi imel dislocirane enote na Kapitlju, v Pionirjevih barakah v Bršljinu in na kmetijski šoli Grm.
oljšale življenjske in delovne razmere tako učencev kot vzgojiteljev in drugega domskega osebja. Medtem ko je dom prej premogel vsega 20 sob, jih ima zdaj 160 s po tremi ležišči, kar pomeni, da lahko sprejme 480 stanovalcev. Seveda je v njem še obilica drugih prostorov za učenje, knjižnica s čitalnico in še kaj, kar omogoča sodoben način vzgoje.
• Čez tri leta, se pravi leta 1987, bo Dom učenčev Majde Šilc znova praznoval, takrat pravi jubilej — 40-letnico ustanovitve svojega predhodnika, že omenjenega dijaškega doma, ki so ga odprli leta 1947 v šmihelskem samostanu. V brošuri, ki jo bodo izdali za to priložnost, bodo obdelali prvi dve desetletji povojnega domskega življenja in dela v Novem mestu.
Trenutno je v domu 377 učencev novomeških srednjih šol in študentov. V zadnjih dvajsetih letih pa je v njem preživelo šolska leta skoraj 7.200 mladih. Za vzgojo številnih generacij učencev, za življenje in delo v domu je
v tem času skrbelo nekaj manj kot 100
zaposlenih. Koristnost m smotrnost domske vzgoje in dela z učenci najzgovorneje potrjuje podatek o povprečnem učnem uspehu udomljenih učencev. Najslabši uspeh, 92,1 odst., so dosegli v šolskem letu 1978/79, najboljšega, 98 odst., pa v šolskem letu 1981/82.
Dom že 17 let sodeluje s soborci Majde Šilc — udeleženci 10. SNOUB, imenovane Ljubljanska brigada. Vsako srečanje z njimi pomeni za učence živo uro zgodovine. Pristni stiki so tudi z drugimi — z najrazličnejšimi družbenopolitičnimi, šolskimi, delovnimi in drugimi organizacijami, društvi itd. O tem govore tudi številna priznanja, ki krase prostore doma. Vsekakor je Dom učencev Majde Šilc eden tistih dejavnikov, ki dajejo najmočnejši utrip življenju tako v šmihel-ski krajevni skupnosti kot tudi v samem Novem mestu.
organizacijah in se zavzeli, da vsaj slednje poravnajo svojo obveznost do akcije," je dejala Mira Maljuna.
• V novomeški občini bodo akcijo »Knjige v knjižnice” zaključili z manjšo slovesnostjo. Prof. Nataša Petrov, upravnica Študijske knjižnice Mirana Jarca, meni, da bi to slovesnost kazalo prirediti v eni od delovnih organizacij. „Dobro bi bilo pripraviti tudi razstavo vseh knjig, zbranih s to akcijo, da bi delovni ljudje videli, za kaj so dali denar in za koliko knjig. Sama prireditev bi bila tudi zelo dobra propaganda za knjige in knjižnice, z njo pa bi v občini primerno zaključili mesec knjige,” je prejšnji teden dejala prof. Nataša Petrov.
Na koncu povejmo še to, da občinski sindikalni svet in študijska knjižnica pričakujeta, da bodo v akciji zbrali vsaj polovico načrtovane vsote za nove knjige.
I.	Z.
ZA KULTURO PO ZVIŠANI STOPNJI
NOVO MESTO — Skupščina občinske kulturne skupnosti bo danes zasedala v dvorani Dolenjskega muzeja. V dveh točkah bo razpravljala o denarnih zadevah, v okviru tega o spremembidenarnega načrta skupnosti in novi prispevni stopnji. Predlagajo, da bi dosedanjo stopnjo 0,73 povečali na 0,90, veljala pa bi naj ob 1. oktobra. Taka stopnja bi bila usklajena z valoriziranim finančnim prog-ranfom kulturne skupnosti za, leto 1984. Osrednja razprava pa bo posvečena stanju .kulturnih prostorov v novomeški občini. S sklepi, ki jih bodo oblikovali po tej razpravi, bodo seznanili občinsko skupščino.
SADOVI RIBNIŠKE KOLONIJE NA OGLED ŠE V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Razstavo slikarskih del, nastalih letos poleti v likovni koloniji Janka Trosta, so pred kratkim iz ribniškega Doma JLA, kjer je bila od začetka septembra na ogled v okviru tamkajšnjih likovnih dnevov, prepeljali v Novo mesto. V novomeškem Domu JLA je razstava odprta od 20. septembra, razstavljena dela akademskih slikarjev Jožeta Cente, Bojana Bolije, Gabrijela Humeka in Izidorja Urbančiča ter slikarjev ljubiteljev Janeza Arka, Milana Čiro-viča, Dušana Matoha, Janeza Ošabna in Metke Zobec pa si bo moč ogledati do 8. oktobra.
SLIKAR IN PESNIK
DOLENJSKE TOPLICE — V restavraciji (viteški dvorani) tukajšnjega zdravilišča razstavlja svoje krajine novomeški slikar Miran Hočevar. Slike bodo na ogled do 10. oktobra. Na otvoritvi minuli petek so predstavili tudi pesnika Ivana Zorana iz Novega mesta. Pesmi iz njegovih zbirk »Dediščina” in „To mora biti onkraj” je brala Božena Petrov, članica novomeškega amaterskega gledališča. S takimi prireditvami, ki duhovno bogatijo življenje zdraviliških gostov, bodo še nadaljevali.
15. SAMOSTOJNA RAZSTAVA
KRŠKO — Ob 70-letnici krškega slikarja Viktorja Zemljaka bo v četrtek, 4. oktobra, ob 18. uri v galeriji Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem odprta retrospektivna razstava Zemlja kovega skoraj polstoletnega opusa. O tem je napisal oceno dr. Cene Avguštin. Za Zemljakovo 15. samostojno razstavo (zlasti akvarelov in olj) vlada že zdaj precejšnje zanimanje.
Kulturni dom v novi »obleki”
Trebnje: v soboto na odru domači kulturniki — Govoril bo V. Kavčič
TREBNJE — V trebanjskem kulturnem domu bo to soboto, 29. septembra, ob 19. uri prva celovečerna kulturna prireditev po končani prenovi. Program pripravljajo izvajalci domačega kulturnega društva, ki se imenuje po pesniku Pavlu Goliu, trebanjskem rojaku, in občinski pihalni orkester. Ker se bo s tem nastopom nekako začela nova prireditvena sezona v Trebnjem, so prireditelji povabili tudi pisatelja Vladimira Kavčiča, predsednika skupščine republiške kulturne skupnosti, da ob tej priložnosti spregovori o aktualnih vprašanjih s kulturnega področja.
Prenovljeni dom je prav gotovo najpomembnejša pridobitev za kulturo v trebanjski občini v tem letu, še posebej pa za ljubiteljsko dejavnost v samem občinskem središču. Zdaj je najpomembneje pripraviti program.in v njem predvideti vse, kar naj bi se v domu dogajalo. Kar zadeva kulturni del tega programa, ne bi smeli biti v preveliki zadregi, saj bo dom poslej lahko sprejel tudi zahtevnejše prireditve.
• Kot rečeno, je trebanjski kulturni dom spet odprt in pripravljen na domače prireditve in gostovanja. Da so propadajočo stavbo lahko prenovili, gre zahvala tako rekoč celotnemu združenemu delu v občini, ki je prispevalo nemajhen del sredstev. Seveda so za prenovitvena dela porabili tudi precej referendumskega denarja, ki so ga namensko zbirali. Naj omenimo še to, da so s prenovo rešili tudi prostorski problem krajevne skupnosti, društva upokoje t-cev in še koga.
Zveza kulturnih organizacij hkrati s kulturnim društvom Pavla Golia že pripravlja načrt za to, kaj naj bi na trebanjskem odru poslej teklo vse leto. Predvidevajo tako imenovane predstavitvene večere kulturnih društev in skupin iz vsett krajevnih skupnosti v občini. Na posebnem večeru, ki ga načrtujejo še za letos, bi se predstavili znani umetniki — trebanjski rojaki: sopranistka Vilma Bukovec, dramska igralca Ivan Zupančič in Dare Ulaga pa še kdo. Omenjeni so z odobravanjem sprejeli to namero trebanjskih prirediteljev.
I. Z.
Kultura živi z gradbinci
Na srečanju v Mariboru tudi kulturni ustvarjalci iz novomeškega Pionirja in črnomaljskega GOK
MARIBOR — 6. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije, kije tu potekalo od 17, do 21. septembra, so se udeležili delavci iz 22 gradbenih delovnih organizacij. Sodelovalo je 45 likovnikov in fotografov, ki so se s svojimi deli predstavili v razstavnem salonu Rotovž in likovnem razstavišču Stavbarja. Na literarnem večeru se je predstavilo, predvsem s poezijo, 31 deravcev. Nastopilo je tudi šest pevskih zborov, vokalni kvartet, pihalni orkester, folklorna skunina in dva
vokalno-instrumentalna amsambla. Beseda o kulturi v gradbeništvu je tekla na okrogli mizi.
Od dolenjskih gradbincev so se srečanja udeležili: pesniki Ivanka Bogolin iz GOK Črnomelj ter Tone Grandovec in Rudi Robič iz SGP Pionir v Novem mestu ter Pionrijeva likovnika Miško Šibila in Toni Vovko. Nastopila sta še folklorna skupina iz črnomaljskega GOK in mešani pevski zbor iz Pionirja.
G. R.
Loški komorniki spet pri nas
Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke bo s koncertom renesančnih pesmi to soboto gostoval v Kostanjevici (grajska cerkev) in Novem mestu ___________________(Kozinova dvorana)________________
KOSTANJEVICA, NOVO MESTO — Komorni pevski zbo/ Loka iz Škofje Loke, ki je v okviru svojih letnih koncertov letos že nastopil v Dolenjskih Toplicah in na Otočcu, se pripravlja na še eno, tokrat jesensko gostovanje na Dolenjskem. V soboto, 29. septembra, bo imel dva koncerta: ob 17. uri v samostanski cerkvi v Kostanjevici, ob 20. uri pa v Kozinovi dvorani glasbene šole v Novem mestu. Pod vodstvom dirigenta Janeza Jocifa bo izvajal spored renesančne glasbe, med drugim bržkone tudk kakšno skladbo J. P. Gallusa, dolenjskega rojaka iz
ka nad Škofjo Loko. Tak nastop so. posneli in predvajali na Valu 202 Iju-
Ribnice.
Zbor, ki mu bo občinstvo v dveh dolenjskih kulturnih središčih, kot rečeno, lahko prisluhnilo čez dva dni, sodi med najprizadevnejše in najkvalitetnejše vokalfte skupine na Gorenjskem. Takega mnenja pa niso samo tisti, ki v okviru ZKO skrbijo za njegovo materialno oskrbovanje in organizacijo nastopov, ampak tudi in predvsem glasbeni strokovnjaki, še posebej poznavalci renesančne glasbe.
O dosežkih oziroma kvaliteti tega nekaj več kot 20-članskega mešane-
ga pevskega sestava so se poslušalci in kritiki lahko že večkrat prepričali, ne nazadnje nekajkrat tudi letos, ko je zbor pripravil tako imenovani letni koncert v Crngrobu in v kapeli na Loškem gradu, z istim sporedom pa nastopil v Grimščah pri Bledu in na Akademiji stare glasbe v Radovljici pa seveda v naših turističnih krajih Dolenjskih Toplicah.in na Otočcu. Prav tako- se s popularnostjo in odmevnostjo lahko pohvalijo nastopi zbora v akustični podzemeljski jami na pobočjih Lubni-
• Komorni pevski zbor Loka pripravlja poleg gostovanja na Dolenjskem to jesen še nastop v Markovi cerkvi v Vrbi, Prešernovem rojstnem kraju, in kasneje koncert v Sindelfingnu v ZR Nemčiji. To pa ne bo njegov prvi nastop v tujini, saj je do zdaj že pel v Italiji m na Madžarskem. Za zbor, ki ima za sabo vsega trinajst let življenja, pomeni vse to zelo bogato dejavnost.
oljanskega in na prvem programu beograjskega radia, kar prav gotovo pomeni priznanje tcgiu zboru.
L Z.
Mentorstva ne	po	Pl	lača I	le denar	TELEVIZIJSKI SPORED
Ob tednu otroka: problemska konferenca o mentorstvu v Črnomlju					
ČRNOMELJ — V okviru prireditev ob tednu otroka je bila pred dnevi v Črnomlju problemska konferenca o mentorstvu, ki jo je pripravila Zveza prijateljev mladine črnomaljske občine. Namen konference je bil ugotoviti stanje na tem področju in nakazati ustrezne rešitve.
Da je to področje resnično potrebno večje pozornosti celotne družbene skupnosti, narekuje vloga interesnih dejavnosti in drugih aktivnosti v našem sistemu vzgoje in izobraževanja. Po šolah v črnomaljski občini se odvija okrog 60 različnih interesnih dejavnosti, od tega vodijo mentorji zunaj šol 35 dejavnosti. Seveda bi bilo teh aktivnosti lahko še več, za kar bi bilo nujno kot mentorje pritegniti delavce iz organizacij združenega dela, družbenih organizacij in društev (zlasti s področja delovnih organizacij za tehnično kulturo in Zveze kulturnih
NA AVTOBUS ZASTONJ, NA RAZSTAVO Z VSTOPNICO
Glede na škodo, ki jo številni Dolenjci zaradi gobarske »nepis-menosti" delajo po hostah, kjer pobrcajo zvečine vse gobe, ki niso jurčki ali lisičke, bi človek pričakoval, da bo novomeška gobarska družina omogočila zastonjski ogled razstave gob in tako prispevala k osveščanju ljudi. Z brezplačnostjo ob koncu zadnjega tedna v telovadnici OŠ Katja Rupena kajpak ni bilo nič, a četudi vstopnina ni bila predraga, je mnoge motilo, da so morali odšteti 20 din tudi za otroka, ki dežnikarica še reči ne zna, kaj šele, da bi ločil strupene od užitnih gob. Za povrh pa so novomeški gobaiji starostno mejo odraslih premaknili z 18 na 10 let in si tako za nekaj fičnikov obogatili družinsko blagajno. Gob pa zato ne bo ne več ne manj, in mnogi jih bodo še naprej veselo brcali, „norce”, čeprav užitne. Predlagamo, naj imajo na naslednjo tovrstno razstavo prost vstop vsi, ki bodo prinesli gobo, vedeli za njeno ime in (ne)užitnost.
O.	A.
Novo mesto
organizacij). Pravzaprav so za delovanje določenih dejavnosti nepogrešljivi. Poleg tega bi se vsestransko krepile vezi in marsikatero društvo ali organizacija ne bi bilo več v skrbeh za svoj podmladek, a tudi možnosti usmerjanja v poklice ne gre prezreti.
Dosedanje izkušnje s tako imenovanimi zunanjimi mentorji v naši občini kažejo, da težave niso nepremostljive. Dosti razumevanja so pokazale pri tem organizacije združenega dela, ki omogočajo svojim delavcem opravljanje teh dolžnosti tudi med delom, za kar ne terjajo plačila od šole. Zato se je porodila misel, da bi organizacije in društva sami prevzeli skrb tudi za nagrajevanje mentorjev, saj so to vlaganja v kadre, kijih bodo potrebovali. Glede samih nagrad mentorjem so prisotni sicer ugotavljali, da so resnično simbolične? vendar so tudi izrazili prepričanje, da vprašanja mentorstva ne bomo rešili zgolj z večjimi nagradami. Pravi mentor je lahko le tak, ki svoje znanje in izkušnje posreduje z dušo in srcem. Šole, organizacije in društva pa mu morajo omogočiti, da bo svoje delo kar najbolj opravil. .
In tudi ni res, da so vsi ljudje potrošniško usmerjeni.
Na konferenci smo slišali vrsto primerov uspešnega.sodelovanja med delovnimi organizacijami in šolami (n.pr. Novoteks, Belt, Iskra), ko le-te zagotavljajo tako opremo kot mentorje za določene dejavnosti. Pojavljajo pa se tudi težave, ko se skuša te dejavnosti zaradi velikega števila učencev, ki se vozijo, izvesti takoj po pouku. kar pa je za učence utrudljivo in niso dovolj zbrani. Zato bi morali organizirati razne krožke tudi v krajevnih skupnostih, torej tam, kjer otroci živijo. Lep primer za to so mladi tamburaši v Gribljah, za katere skrbi tamkajšnje KUD.
Kljub temu, daje v občini doseženih nekaj lepih uspehov na področju mentorstva, še vedno stremimo za boljšim. Vse te dobre izkušnje bomo s pridom uporabili tudi drugod. Vsekakor pa velja, da se tudi mentorstvo ne bo razvilo na občasni posamični pobudi, ampak mora biti skrb vseh družbenih dejavnikov.
KSENIJA KHAL1L
le okleščen „Metko” k SCT
Nameravana priključitev metliškega Metka k Slovenija ceste Tehniki v začetku prihodnjega leta
METLIKA — Kakor sedaj stojijo stvari, naj bi se metliški Metko, prejšnji TGP, tozd Transport, v začetku prihodnjega leta priključil kot obrat Slovenija ceste Tehniki, s katero pa naj bi se tesneje povezal že prej. V Metku brez povezave ne vidijo možnosti za nadaljnje kolikor toliko uspešno delo in ne za socialno varnost zaposlenih.
Vendar ne vseh, kajti z združitvijo z novo delovno organizacijo bi bilo kakšnih deset sedanjih delavcev iz režije tako imenovani ..tehnološki višek" ali po domače povedano: bili bi odveč.
Tu gre v glavnem za režijske delavce, zato se dogovarjajo, da bi zanje zagotovili delo v metliški občini, kajti prerazporeditev v Ljubljano za te ljudi nikakor ne pride v poštev. Slabše pa se, kar se prerazporeditve tiče, godi drugim delavcem, šoferjem in meha-
•I.	I •	_____:i:.
novega proizvodnega obrata, ki ga v Metku sicer načrtujejo in za katerega imajo že obljubljeno zemljiše ob novi metliški obveoznici. Jasno pa je, da v takih delovnih prostorih, v kakršnih delajo sedaj, ni moč organizirati neke perspektivne proizvodnje, za kar pa je SCT gotovo zainteresirana, sedanji prosotri Metka pa bi prav prišli Novolesovemu tozdu Tovarna kopalniške opreme, o čemer so se sosedje že pogovarjali.
A. BARTELJ
PRISPEVKI ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — Za nabavo dragih medicinskih instrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali; Novoles tozd BLP Novo mesto
8.000 din, Novoles tozd TPI Soteska 5.400 din. Novoles tozd TES Straža
8.800 din, Novoles tozd TKO Metlika
7.000 din, Novoles £>SSS Straža
12.000 din, Novoles tozd TGD Dvor
7.800 din, M. Kališnik, Kostanjevica
1.200 din in vaščani Broda, namesto venca za pok. Lojzko Miklič 3.000 din. Vsem darovalcem se toplo zahvaljujemo.
nikom, ki so se vrnili z delovišča v Iraku. Pred časom so s Slovenija ceste Tehniko podpisali sporazum za sprejem 17 ljudi, ki so z ukinitvijo transportne dejavnosti in dela v Iraku postali odveč. Deset jih je že dobilo odločbe o premestitvi, vendar se ljudje branijo iti na delo v Ljubljano. Dokler odločbe ne bojo pravnomočne, jih je nekaj na brezplačnem dopustu. Po združitvi v Metku ne bodo imeli ne transporta ne kooperacije, 25 težkih tovornjakov, ki so ostali v Iraku, pa bi prav tako prevzela nova delovna organizacija.
V okviru nove delovne organizacije bi tako v Metliki ostal le kovinski del, v katerem bi bilo glede ne sedanje prostore in opremo zagotovljeno delo za 48 ljudi. Nova delovna organizacija SCT v dosedanjih pogovorih ni obljubljala pri združitvi nobene „dote”, s čimer naj bi bila mišljena gradnja
Z DELOVNO AKCIJO DO OPREME
LESKOVEC — Člani AS Maraton iz Leskovca so se udeležili dveh delovnih akcij, ki jih je objavil Agrokombinat Krško. Najprej so se udeležili obiranja jagod in takrat kljub težavnemu delu zaslužili 7.000 din. V nedeljo, 23. septembra, pa so z nalaganjem gajbic za jabolka prislužili še okrog 15.000 din. Ta težko prišluženi denar bodo porabili za nabavo atletskih majic in hlačk, kakšen dinar pa bo prišel prav tudi za povrnitev potnih stroškov, ki so jih imeli z udeležbami na letošnjih tekaških prireditvah. Prav bi bilo, da o takšnem načinu »zbiranja denarja razmislijo tudi pri Partizanu Leskovec, v sestavi katerega deluje AS Maraton, kot pri ZTKO Krško, saj vemo, da je denar za marsikaj in za marsikoga. Kljub »dogovarjanju” spomladi letos pa se še vedno zatika pri finansiranju rekreacije, ki da je to amaterizem in ne potrebuje denarja.
Mi v svetu računalništva
Ovire za razmah in mnenja naših ljudi
V zadnjem času se vse več srečujemo s pojmom računalništvo. Časopisne hiše so začele izdajati revije (Bit, Moj mikro), založbe nam ponujajo knjige o računalništvu. Jugoslovani smo na tem področju še daleč za ostalim svetom. Vendar prihaja tudi tu do sprememb, saj se računalništvo uvaja v srednjih šolah že kot predmet in na osnovnih šolah v obliki krožkov.
Žalostno je to, da vse hitrejši razvoj računalništva zavira pomanjkanje npr. hišnih računalnikov na domačem tržišču, poleg tega pa je uvoz omejen z visokimi carinskimi dajatvami.
Zanimanje za računalništvo obstaja, zato je pomembno, kako ga bomo znali izkoristiti in mu dati večji pomen v gospodarstvu. Kaj pravijo naši anketiranci o tem?
TONE DRAGAN (pomočnik ravnatelja OŠ 12. SNOUB): Odločili smo se, da uvedemo računalništvo tudi na naši šoli. Zavedamo se, da smo tu že v zaostanku za drugimi. Nakup računalnika pa je seveda dodatna obremenitev za šolo. Kupili smo že tri računalnike, iščemo pa še mentorje. Med učenci je veliko zanimanja in upamo, da bo krožek začel delovati že v oktobru.
JANEZ KOMELJ (matematik, zaposlen pri S»GP Pionir): Do sedaj še ni bilo specializirane šole za računalništvo, zato prihajajo na ta delovna mesta ljudje iz naravo-slovno-tehničnih poklicev, ki se ob delu še dodatno izobražujejo. Za resni študij obstaja dovolj literature v slovenskem jeziku, vendar pa jo je potrebno dopolnjevati z angleško. Začetniki veliko izvedo tudi na računalniških sejmih, iz revij Moj mikro in Bit, ki bi jih še posebej pohvalil, imeti pa morajo po možnosti tudi osebni računal-' nik.
ERIKA PAPEŽ (študentka). Računalništvo me zanima, vendar ne dovolj, da bi se začela z njim resno ukvarjati, zdi pa se mi pomembno. Vsekakor se mi zdi, da je računalništvo bolj primerno za fante kakor za dekleta.
MARIJA ŠKEDELJ gospodinja): Slišala sem že o računalnikih
na TV. Mislim, da so za človeka pomembni, saj se ni treba vsega zapomniti.
JANEZ BRULC (vodja knjigarne): Računalniške literature je vse več, pretežno je še vedno v srbohrvaščini. V kratkem pa pričakujemo izid nekaj novih knjig. Povpraševanje je veliko, predvsem med mladimi, vendar je ta literatura študentom težje dostopna zaradi dokaj visokih cen. Imeli smo naprodaj tudi nekaj računalnikov, ki pa so bili takoj razprodani.
MARJAN MOŠKON (inženir elektrotehnike): V nekaj letih bo uporaba računalnika tako nujno potrebna, kot je uporaba abecede ali vsaj kot uporaba telefona. Zato mislim, da bi morali organizirati tečaje za vse ljudi. To izobraževanje bi moralo biti na ravni najosnovnejšega računalniškega znanja — programiranja. Menim, da bi moral biti uvoz hišnih računalnikov prost carine, saj niso namenjeni za resno poslovno uporabo. Literatura pa je po moje prezahtevna ali pa presplošna in ni primerna za premagovanje začetniškega stiahu. Računalništvo ni namenjeno samo kadrom, ki so zaposleni v stroki, ampak vsem.
J. ŽAGAR M, DRAGINC
^ M.
ti/rod(/niAjfoor
liUo/
ZDAJ SMO TRIJE
Letos se je pri nas dogodilo nekaj zelo Ippega. Mami je rodila še enega sinčka. Sedaj smo trije otroci. Najlepši je bil tisti dan, ko smo šli v bolnišnico po mamico in bratca. Oči, brat Tonči in jaz smo bili zelo srečni, ko smo odpeljali domov mamico in našega Mirana, novega družinskega člana. Mami je bila presenečena, ko je videla, kako smo lepo pospravili dom za prihod novega bratca. Nekaj dni smo bili vsi okrog dojenčka, ki je sedaj že precej zrasel in je postat lep fantek. Ne bi ga dal za vse na tem svetu, tako rad ga imam.
BOJAN MAJCEN OŠ Krmelj
SMO V 5. RAZREDU
Zadnji teden počitnic sva z mamico nakupila vse šolske potrebščine. Z velikim veseljem sem zavijal zvezke in knjige. Vse sem uredil tako, da bom imel najbolje pripravljeno za šolo. Komaj sem čakal dan, ko sem se srečal s sošolci. Upam, da bom vse leto rad hodil v 5. razred.
TONČEK MAJCEN OŠ Kmerlj
NAUČILA SEM SE PLAVATI
Šolo v naravi smo imeli učenci četrtega razreda na morju v počitniškem domu Metalne v Pacugu. Bila sem v skupini neplavalcev. Plavati nas je naučila tovarišica Berta. Prvi dan mi je šlo bolj slabo, drugi dan sem že osvojila ribico, tretji dan pa bron. Zelo hitro je minilo deset dni. Dan, ko sem se naučila plavati, je bil zame najsrečnejši. Drugi del počitnic sem preživela doma.
JOŽICA LENARČIČ OŠ Krmelj
28.	IX.
petek
1
8.50	TV V ŠOLI: TV koledar, Levi, Staro naselje. Francoščina, Kaj je film. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Tekmovanje glasbene mladine, Čas katedral, Risanka, Zemlja v vesolju. Zgodovina poljudnoznanstvenega filma, Literarna teorija. Tekmovanje glasbene mladine
15.10	— 23.30 TELETEKST
15.25 NOGOMET JUGOSLAVI-JA:BOLGARIJA, mlade reprezentance
17.20	POROČILA
17.25 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Vilija Petriča
17.55	JACK HOLBORN, nemška mladinska nadaljevanka
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 TEHNOLOGIJA OPTIČNIH VLAKEN in ROŽE VODA.znanstve-notehnična filma
.19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 FINSKA MED VZHODOM IN ZAHODOM, dokumentarna oddaja
20.40 NE PREZRITE
21.00 G. Binns: PROTI VETRU — Drevo svobode, avstralska nadaljevanka
21.50	DNEVNIK
22.05	LAURA, ameriški film
Film, katerega režiser in producent je znani Otto Preminger, kaže dlakocepsko raziskovanje ob umoru zanimivega dekleta Laure. Policijski inšpektor se giblje med ljudmi, ki so bili kakor koli povezani z Lauro, povezuje njihove izjave s svojimi odkritji, dokler ne pride do tudi zanj presenet-
ljive, a logične razrešitve kriminalistične zgodbe.
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik —J7.45 Avtogrami — 18.15 Tokovi samoupravljanja — 18.45 Večer z orkestrom
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Pierrot prijatelju — 20.25 Valse (baletni oddaji)
— 20.45 Zagrebška panorama —
21.00	Porota — 22.05 Veseljak (ameriški film)
TV ZAGREB
16.30 Videostrani — 16.40 TV v šoli
— 17.40 Poročila — 17.45 Avtogrami
— 18.15 TV koledar —18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Aktualnosti —
19.30 Dnevnik — 20.00 Moja sorodni- ‘ ca Rahela — 21.00 Moje pesmi, moji prijatelji — 21.45 Dnevnik — 22.00 V petek ob 22. uri — 23.30 Šahovski komentar	'	”
29.	IX.
sobota
1
15.45
23.45
7.45	— 11.30 in TELETEKST
8.00	POROČILA
8.05 CICIBAN, DOBER DAN: Šviga—švaga
8.20	JEKLENEC, lutkovna senja
8.40	SMOGOVCI, otroška serija
9.10	skrivnostni svet:-- CLARKA: Srivnostni kamni, angl. dok, serija
9.35	V ARENI ŽIVLJENJA: Tončka Marolt
10.25 LJUDJE IN ZEMLJA
11.25 POROČILA
16.05 SULTAN MURAT IV., turška nadaljevanka
16.55 NOGOMET JUGOSLAVIJA: BOLGARIJA, kvalifikacije za SP 86
18.50	ČUDEŽI NARAVE: Kondorjeva obala, kanadska poljudnoznanstvena serija
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 NOCOJ IZ CANKARJEVEGA DOMA — M. Mikeln: MOR. POL. KVAL. TOV. GUBCA
21.40	ZRCALO TEDNA
22.00 VELIKI MOJSTER, poljski film
Veliki mojster je odsedel svojo kazen zaradi kvartopirstva, po vrnitvi iz zapora pa nima več doma in tudi razen svojega kvartopirskega mojstrstva nima ničesar. Svoji usodi se ne more izogniti in ne od podobne odvr-
niti vsiljevega spremljevalca — malega mojstra. Gre za solidno filmsko delo, ki gledalca pritegne z napetostjo, hkrati pa ga sili tudi k razmišljanju.
23.40	POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.00 Test — 14.15 Odbojka Mladost MontenCSKA — 15.15 Rokomet Crvenka:Metaloplastika — Sestre (TV drama) — 19.00 Zakladnica narodne glasbe — 19.30 Dnevnik —
20.00 Glasbeni oder — 20.30 Mojster
Boro — 21.00 Poročila — 21.05 Športna sobota — 21.35 Cervantes —
22.30	Kronika Bitefa
30.	IX.
nedelja
1
9.05	— 13.05 in 13.45 — 22.20
TELETEKST
9.20	POROČILA
9.25	ŽIV ŽAV, otroška matineja
10.10	JACK HOLBORN, nemška
mladinska nadalj.
10.(10 J. Austen: PREVZETNOST IN PRISTRANOST, nadaljevanje in konec
11.35	625, oddaja za stik z gledalci
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
14.45	MOSTOVI
15.15 TV TEKMA 1960—1962: Zabavnoglasbene oddaje
16.15 POROČILA
16.20	MOJA DRAGA KLEMENTINA, ameriški film (ČB)
17.55 ŠPORTNA POROČILA 18.10, LETNIKI 1960 — 1970
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 BALKAN EKSPRES nadaljevanje in konec
21.00 IZ ČRNOGORSKE KULTURNE ZAKLADNICE: Samostan na Savini
21.45	ŠPORTNI PREGLED
22.15	POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.00 Odbojka Mladost MonterPirel-li — 14.00 Boks Metalac:Reka —
15.00 Glasbeno popoldne: Mednarodno tekmovanje Glasbene mladine 84 —16.55 Košarka Zadar:Partizan —
18.25	Mali koncert — 18.40 Neobvezno II (kulturna oddaja) — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik —
20.00 Svet v letih 1900—1939 — 21.00 Včeraj, danes/jutri — 21.20 Citadela
1.	X,
ponedeljek
1
8.50	TV V ŠOLI: TV koledar. Pozdravi, Makedonščina, Za učitelje. Ustno izročilo danes, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
17.05	— 22.20 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25	SMOGOVCI, otroška nadaljevanka
17.55	INFORMATIKA, izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	POP GODBA: Novi rock 84
19.15	RISANKA
19.20	CIK CAK
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Dominik Smole: LJUBEZNI, TV drama V drami spremljamo zakonolomca, moškega in žensko, ki sta se odpravila na kratek ljubezenski izlet v toplice. Toda ljubezni ni, ne najdeta je ne onadva, zamah jo iščeta mlada žena in njen mož, nista je našla ne Kanadčan ne sobarica. Ljubezni ni, brez nje pa je
svet, na videz tako lep in ljubezniv, prazen in brutalen. Delo so posneli v Ljubljani, na cesti proti Dolenjski in v Šmarjeških Toplicah.
21.05 STUDIO 2
22.05 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Zgodbe bosansko-hercegovskih pisateljev —
18.00 Pripovedke narodov in narodnosti Vojvodine — 18.15 Narkomanija — 18.45 Glasbeni album —
19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik —
20.00 Raziskovanja: Zgodovina nekega odkritja — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Dinastija — 22.00 Jazz za izvoz; Jože Privšek
2.	X.
torek
1
9.00	TV V ŠOLI: TV kcjledar, Narodi in narodnosti SR Hrvaške, Stavka tekstilcev, Izbrali smo za vas, Pelješac, Poročila
10.35 TV V ŠOLI
16.20	— 22.35 TELETEKST
16.35 ŠOLSKA TV: Kemija, Slikar-stvo
17.35	POROČILA
17.40 JEKLENEC, lutkovna serija
17.55 REPUBLIŠKA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZAGORJE 84
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK
18.40 PISANI SVET: Veliki in mali
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	A. J. Cronin: CITADELA, angleška nadaljevanka
20.55 AKTUALNO: SILICIJEVA
DOLINA
21.40	DNEVNIK
21.55	ZLATA RIBICA, oddaja
baletna
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Pustolovščii
— 18.15 Življenje knjige — 18.45 Gl daleč—urednik — 19.30 Dnevnik
20.00	Top lista nadrealistov — 20 -Žrebanje lota — 20.50 Dokumentarr oddaja —21.35 Zagrebška panoran
— 21.50 Čas jazza
3.	x.
sreda
1
8.45	TV V ŠOLI: TV koledar. Naši
prijatelji-psi. Kultura govora. Fašizem,
Kras, Poročila
10.35	TV V ŠOLI
17.50	— 23.10 TELETEKST
18.05	POROČILA
18.10	CICIBAN. DOBER DAN: Z
otroki iz daljnih dežel
18.25 DOLENJSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	VEČER ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV — KRANJ 84: ATLETSKE VARIACIJE, češkoslovaški film,' HODNIK POZABE, francoski film; ŽOGA TANGO, pakistanski film; SREBRNA CESTA,
švedski film; GY.ORGY GUCZOGHY, madžarski film; SENCA, jugoslovanski film
22.00 DNEVNIK
22.10	OMIZJE
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Joost (nizozemska otroška drama) 18.15 Narodni parki — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda: evropski nogometni pokali —
22.00 Dnevnik — 22.20 Šahovski komentar
četrtek
1
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Povej mi, povej: Prijateljstvo, Pogozdovanje in zaščita gozdov. Atomi in molekule. Tehnične zanimivosti, Ornamenti in simetrija. Poročila
10.35 TV V ŠOLI
16.35 — 23.00 TELETEKST
16.50 ŠOLSKA TV: KEMIJA, SLIKARSTVO
17.50 POROČILA
17.55	T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, mladinska nadaljevanka Bratovščina Sinjega galeba, zapis o naših mladih ljudeh izpod peresa priljubljenega mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja, je bil posnet za televizijo v sedemdesetih letih in od takrat preromal širni svet in razveseljeval in navduševal mlado generacijo gle» dalcev. Nič čudenga torej ni, da se je uredništvo otroškega in mladinskega programa odločilo za ponovitev osmih epizod te nadaljevanke f8.25 OBALNO-KRAŠKI OBZOR-
18.40	OBRAMBA IN ZAŠČITA
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TEDNIK
21.05	MARTIN LUTHER, nadaljevanje in konec
22.40	DNEVNIK
DRUGI PROGAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Čuvaji časa — 18.15 Zdravilne rastline — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč —
19.30 Dnevnik — 20.00 Bitef na TV, W. Shakespeare: Sen kresne noči —
22.30 Zagrebška panorama
globtour
turistična agencija
POHITITE!
PROGRAM
zimn 8*85
2f V PRODAJI
prfjove y v/efi
poHovGlftkoh ^loblour
LJUBLJANA
NOVO MESTO, tol.: 25*125
RwniDvn,i«i..xg'ui
CCUC.tal.: 23-139	RENT A CAR
NOVA GORICA ,»•!.: 2« -608 Maximarkat, tnl.: 213 • 882
Mercator—Agrokombinat Krško, delovna skupnost skupnih služb
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge:
1. finančni delavec
— delovno razmerje za določen čas (1 leto)
2. socialni delavec
— delovno razmerje za nedoločen čas *
Pogoji:
1 ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih,
2. višja šola za socialne delavce in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah.
V obeh primerih je določeno poskusno delo 3 mesece. Interesenti naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov: Mercator— Agrokombinat Krško, CKZ 52, kadrovska služba. Rok za zbiranje prijav velja 8 dni od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Delovna organizacija Belt Črnomelj, kadrovska splošna služba
vabi
k delovnemu sodelovanju oz. zaradi sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas večje število sodelavcev, in sicer:
- ing. strojništva
- orodjarje
- rezkalce
- strugarje
- brusilce
- ključavničarje
- pomožne strugarje
za dela in naloge v novi modelarni in strojnem oddelku tozd Mehanska obdelava.
Natančnejše informacije lahko dobite v kadrovsko splošni službi DO Belt Črnomelj.
Nov Globtourov uspeh
Odslej direktna prodaja mednarodnih in domačih letalskih vozovnic pri novomeškem Globtouru
NOVO MESTO — S tem ko je novomeški Globtour postal agent IATA (mednarodno združenje letalskih prevoznikov sveta s sedežem v Ženevi), ki združuje 117 članov, je napravil velikanski korak naprej na področju prodaje mednarodnih letalskih vozovnic v poslovne In turistične namene.
Za pridobitev registracije za kot do_sedaj, da so jim letalski
agenta IATA je potrebno čakati dve do tri leta, ker so pogoji zelo ostri. Nekateri so razumljivi, nekateri pa pikolovsko natančni. Globtour je izšolal z dodatnim izobraževanjem 3 delavce, ima ustrezne prostore in opremo in dosega ustrezno višino denarnega prometa v ameriških dolarjih pri prodaji mednarodnih letalskih vozovnic.
Prednost za dolenjsko gospodarstvo in posameznike pa je v tem, da je novomeški Globtour kot edini agent IATA med Ljubljano in Zagrebom sposoben izdajati mednarodne letalske vozovnice za katerokoli letalsko linijo na svetu.
Mednarodno letalsko karto izdajo takoj, ko dobijo potrjeno rezervacijo. Ni potrebno več čakati
prevozniki pošiljali karte po pošti ali pa da so jih potniki dvigali na letališčih.
♦
K prodaji kart sodijo tudi vse spremembe in zamenjave, rezervacije taksijev, rent-a-car, hotelov in druge storitve po želji naročnika.
Ker je postati agent IATA velika čast, je novomeški Globtour prejel številne čestitke letalskih prevoznikov, ki so izrazili zadovo'jstvo in veselje, da je družina agentov povečala še za enega člana. Tako so mu čestitali kot prvi ameriška TWA, francoska Air France, skandinavska SAS, italijanska Alitalia. šrilanška Ceylon—Carriers Ltd, nemška Lufthansa itd. Čestitkam za novi delovni uspeh se pridružujemo tudi mi.
.Nastala je slovesna ekstaza, stali smo, čutili solze v očeh in jih nismo brisali”
Iz dnevniških zapiskov Edvarda Kocbeka o zboru odposlancev slovenskega ljudstva v Kočevju
Edvard Kocbek, pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik, se je kot predstavnik novokatoliškega gibanja krščanskih socialističnih izobražencev med NOB pridružil ustanoviteljem Osvobodilne fronte in postal član njenega izvršnega odbora. Bil je na pomembnih položajih (podpredsednik IO OF. delegat A V N OJ v Jajcu, član prve in druge zvezne vlade, podpredsednik prezidija LRS itd.), faradi svojstvenega, razmišljanja je bit pred vojno, med njo in po njej pogosto kritiziran tako z desne kot leve. Leta 1967je izšla njegova knjiga ..Listina" (dnevniški zapiski od 3. maja do 2. decembra 1943), ki je .čudovita obramba in zagovor slovenskega partizanstva,-osvetljevanje lastnosti, ki so jih v tistem usodnem času pokazali slovenski ljudje, zlasti pa svobodoljubnosti in požrtvovalnosti v boju za slovensko stvar," kot je v svoji oceni med drugim zaposal dr. France Škerlj. Iz te knjige smo ob prazniku občine Kočevje izbrali nekaj odlomkov, ki govore o Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v dneh od 1. do 3. oktobra 1943.
30. september 1943
Ves dan sem ostal v taborišču, tudi drugi tovariši so se začeli umirjati, kajti vsebinske pripave na Zbor so končane, zdaj se je sprožil tehnični stroj vodnikov, ki bo spremljal odposlance na določenih točkah in jih usmerjal proti Kočevju. Jutri zvečer morajo biti vsi na mestu, tisti z Gorenjskega in s Štajerskega, tisti s Primorskega in Dolenjskega in tisti iz vojaških enot....
Popoldne so prišla poročila, da Nemci začenjajo splošno ofenzivo zoper slovensko osvobojeno ozemlje. Napadli so Istro in Slovensko Primorje...
Ponoči sem prebral nov opis oktobrske revolucije, pretresel me je. Nič bolj zdravega ni za nas od katastrofične zgodovinske dokumentacije...
1.	oktober
... zvečer bomo že v Kočevju. Mehanizem je začel teči....
Zatem sem se z Rusom odpeljal v Sotesko, tja sta sinoči prišli hrvaška in srbska delegacija. Tovariši izvršniki so nama poverili nalogo, da jih pozdraviva v imenu izvršnega odbora in jim prirediva kosilo...
Po kosilu sva se z Rusom vrnila v taborišče, kajti prevoz gostov v Kočevje so prevzeli drugi tovariši, in prišla še pravočasno na sejo plenuma v izvršni-ški baraki. Najprej smo dokončno uredili osnutek, ki naj določi predstavništvo narodno osvobodilnega boja in začasne organe ljudske oblasti v vojnem razdobju. Razdelili smo ga na dva dela, na določanje strukture osvobodilnega gibanja in na nekakšno prvo slovensko ustavo v zasnovi. Prav zaradi tega se mi je zdelo pametno opozoriti tovariše na to, da bi iz drugega dela izpustili vse odnose do nastajajočega jugoslovanskega državnega sistema in jih izrazili v samostojni izjavi, ki bi z njo-nastopili v posebni točki: v njej bi slovesno razglasili svojo voljo po sožitju z drugimi južnimi Slovani ter pri tem poudarili vse suverene pravice, ki smo si jih doslej izbojevali. Opozarjal sem jih na prehitro in pretesno formuliranje nove jugoslovanske skupnosti... Toda tovariši so bili mnenja, da je čas do večera prekratek in da je razvoj v nekem pogledu tako izjavo že prerasel......
Ob devetih zvečer je bila dvorana (Sokolskega doma v Kočevju) nabito polna. Njena okna so bila zastrta, okoli stavbe razpostavljene močne straže. Sedli smo v prvo vrsto. Slovenska trobarvnica je kraljevala sredi zavezniških zastav, po stenah so bile velike podobe Churchilla, Roosevelta in,Stalina. nad odrom pa so stale mogočne Cankarjeve besede „Narod si bo piša) sodbo sam." Tokrat meje beseda „sodba” pretresla kakor še nikoli, združevala je pojma usode in sodbe, nepreračunljivega in preračunljivega v človeškem hotenju....
Pred nas je stopil predsednik OF Josip Vidmar... Ko je na kratko razložil značaj in spored Zbora, je prikorakala na oder četa, razvila slovensko zastavo in ji izkazala čast. Dvorana je spontano vstala in zapela slovensko himno. Vidmar je po tem ganljivem obredu nadaljeval svoj uvodni govor in v njem miselno in čustveno poglobil glavna dejstva osvobodilnega časa. Potem ko je omenil vsenarodnost in demokratičnost osvobodilnega gibanja in poudaril nujnost dosedanje samovlade izvršnega odbora OF, je poudaril, da je prišel čas, ko morajo iniciatorji osvobodilnega gibanja pred1 ložiti svoje račune demokratično izvoljenim predstavnikom osvoboju-jočega se naroda in jih poprositi za oceno, za potrditev ali obsodbo. Besede, da smo to delo opraviji v borih dveh letih in se ga lotili z golimi rokami in da nocoj nismo v zadregi, ko prosimo za odvezo, so me ganile, da sem komaj zadržal ginjenost...
Ko seje sestavilo častno in delovno predsedstvo in sem se z drugimi izvršniki preselil na oder. so pozdravili Zbor skoraj vsi tisti, ki jih je Vidmar pozdravil, Ribar. Žujevič, Gregorič, Djilas, Magovac. Bakarič. Avšič in major Jones. Vendar moram zapisati, da so me vsi ti govorniki razočarali, ker niso niti govorili temperamentno.
kakor smo to pričakovali od južnih bratov, niti niso bili vsebinsko izvirni in osebno prepričljivi. Še najbolj zanimiv in oseben je bil major Jones...
2.	oktober
... Začela se je prva aetovna seja... Potem je stopil pred Zbor tajnik Kid-. rič in podal poročilo IO OF.
lmmt
NASTOP KARDELJA — Podpredsednik IOOF Edvard Kardelj bere poročilo o domačem in splošnem političnem položaju. (Risba, B. Jakac, 1943)
Osvobodilni čas je razdelil v šest razdobij in označil štiri- pridobitve osvobodjlnea boja: slovensko vojsko, enotnost množic, lik novega političnega delavca in .voditelja in nazadnje nastop nove ljudske oblasti. Njegov referat je bil preprost in učinkovit, na nekaterih mestih celo burno razvnet. Jaz bi bil na njegovem mestu združil tretjo in četrto točko ter za četrto pridobitev označil prebuditev slovenske družbeno zgodovinske tvornosti. Tudi sem začutil potrebo, da bi ob hvale vrednem snovanju vodilnih duhov v naši zgodovini poudaril osvobodilno spontanost preprostih ljudi in izčrpneje orisal prebujanje ljudske sile. Nejasno so bili orisani tudi vzroki, ki so zarodih belo gardo.
Takoj za njim je nastopil Kardelj s političnim referatom... Izšel je iz dejstva, da je slovenska narodnoobrambna kretnja hkrati družbeno demokratičen korak v prihodnost... V drugem delu referata je razčlenil diferenciacijo doma, belo in plavo gardo, nasto-* pajočo sredino in zadrego londonske vlade, hkrati pa opozarjal na težave in spletke poslednjega vojnega obdobja. Nekaterikrat se je odlično izrazil in navdušil dvorano. Nocoj so se začeli oglašati tudi omedklici, vendar so bili organizirani preveč vidno, postali so neprijetni.
Nocoj so se ljudje izražali prisrčno in odločno. Mislim, da nikoli ne bom pozabil ginjenosti, ki nas je prevzela ob nekaterih nastopih, ki so presegli oba referata. To niso bili govori, temveč izpovedi, pričevanja, obtožbe in navduševanja. K razpravi o obeh referatih seje oglasilo 32 govornikov. Prvi štirje so spravili odposlance v poseben zanos. Drug za drugim sta spregovorila dva dolenjska kmeta, starejša in zajetna možakarja, izrazila sla se brez zadrege in narejenosli.... „... Oropali so me do golega, vse premoženje so mi uničili, pa ni bila taka malenkost. Požgali so mi poslopja, hčer so mi odpeljali in ubili... Sina so mi ujeli, mučili in ustrelili, in kljub temu nisem omahnil. In tako delam in bom delal, dokler bom mogel..."
... Potem je prosila za besedo črno oblečena kmetica iz ribniškega okraja. Pred seboj je razgrnila velik papir in začela brati počasi, jasno in odločno: „Ne morem si kaj, da tudi jaz ne bi povedala nekaj stavkov. Moža Sem izgubila v prvi svetovni vojni. Pustil mi je devet nepreskrbljenih otrok. S trpljenjem in muko sem jih spravila, da so zrasli v dobre državljane, v zveste podložnike slovenske domovine. Tedaj pa seje izvršil nad njimizl-očin. Italijani so mi pobili šjjiri sinove. Tri na travniku, ko so kosili, četrtega pa doma. In ko bi jih vsaj
samo ustrelili! Ne! Mučili so jih, odrezali so jim roke, porezali so jim nosove, tako sojih izmaličili, da niso bili podobni ljudem... Svetu in vsem narodom povem, da za svobodo domovine ni prevelika nobena žrtev. Sinovi in hčere Slovenije! Z veseljem se odzovite klicu naše domovine! Ne pustite brez maščevanja krvi, kije bila po nedolžnem prelita!...”
Že po prvih stavkih, ki jih je izgovorila antično mirna in prikupno bistra ženska v črnini, je dvorano spreletala zona. Nastala je pošastna tišina, vendar ni mogla trajati dolgo. Ko je junaška mati omenila svoje mrtve sinove, je dvorana vstala kot en mož, burno završala od gr-ozničavega navdušenja in viharno zaploskala. Vedeli smo, da je vse, kar izražamo v njeno čast, premajhno. Nastala je slovesna ekstaza, stali smo in čutili solze v očeh’ in si jih nismo brisali. Bil je najvišji trenutek zborovanja, mirna bolečina žrtvujoče matere je postala središče slovenstva, razporedili smo se okoli črne postave s ponosom, ki ga Slovenci dotlej nismo poznali...
Sledili so si še drugi.. Zapisoval sem si posamezne njihove stavke, ki so mi govorili izvirno ali zanimivo: „Uresni-čila se je moja večletna misel, da bi rad videl narodne izbrance iz našega ljudstva, ki imajo žuljave roke, in to se je zgodilo danes." ..Zavedajmo se, da nismo več kranjski Janezi.” ..Ponosen sem, da sem oče tako hrabrih sinov, kakor so se izkazali naši fantje." »Izvršni odbor je vodil milijon Slovencev tako, da smo danes prvi zmagovalci v Evropi.” »Čast mi-je povedati, da sem doma s Turjaka, ki so ga napadli tudi drugi narodi, pa ga niso mogli zavzeti." »Učitelji smo danes postali učenci."
Najlepše in najjasneje, najbolj izvirno in prepričano so govorili preprosti ljudje, kajti aktivisti so zvečine frazarili in se zatekali v kliširane besede, tako da meje včasih prijela besna želja, da bi si zamašil obe ušesi.
Precej po omenjenem vrhuncu zbora je dobil Izvršni odbor zaupnico. Zbor je sprejel predlog, da se da . izvršnemu odboru zaupnica in priz-
nanje z željo, da ostane do konca vojne v svoji dosedanji sestavi.
3. oktober
Po kosilu so prišli po Fajfarja in pome. odpeljali smo se v Staro cerkev in imeli sejo o programu zadnje noči...
... Od Novega mesta sem je začelo bobneti. Razločno sva slišala bombardiranje iz zraka. Moralo je biti posebno močno...
Hvala bogu, bila je trezna in stvarna noč! Potem ko smo sprejeli utemeljeni predlog o popolni mobilizaciji vseh ljudsk ih sil in gmotnih sredstev in pooblastili izvršni odbor, da ta sklep ustrezno uresniči, smo poslušali referat o graditvi narodove oblasti.... Seveda ne bomo oblasti takoj in v vsem obsegu prenesli v oblike fienehnega ljudskega glasovanja, vendar moramo že zdaj omejevati subjektivno samovoljo posameznih vrhov ter že zdaj uveljaviti iniciativno strukturo ljudske oblasti.
Ko smo se oddolžili vojaškim in političnim potrebam sedanjega razdobja, smo se nazadnje posvetili še gospodarskim nalogam...
4. oktober
... Na zboru sem spoznal, da bi se moralo osvobodilno vodstvo še bolj naslonili na prvine slovenskega ljudstva, na njegovo požrtvovalnost in moralnost, na svobodoljubnost, predvsem pa na njegovo spoštovanje življenja, tradicije in soseščine: Če bo to storilo, si bo zagotovilo njegovo spontanost in ustvarjalnost za daljno prihodnost, če ne, bo pozneje težko premagalo skušnjavo, da se ne izrodi v izključno dirigiranje, kajti vsak oblastnik raje vlada sam kakor z ljudstvom.
Marksizem se je doslej kot metoda odlično izkazal, kajti natančnost in zanesljivost svojega dela dolgujemo predvsem njegovemu kavzalnemu analiziranju stvarnih pojavov. Vsi ne-marksisti smo se v tem pogledu koristno obogatili...
Za tisk pripravil J. P.
SLOVENSKI
A PMOC
nm.Mi.kM. i.nr.1
INFORMACIJSKI VESTNIK OSVOBODILNE FRONTE
ZOOOOVINSKI ZBOR
sna*. itotit
Z« m*. M *i<Im pot«. Itpn l»«ett a .»aipiv
m ifaMtMitr . tol*.' t m »tuj..
»■rti r«to». S.ttaj p* * •»«.»« toJ m Uhl*M «*.. p.M—«*»»»< Ifevti, Oi KJaM Ktot m «.«*».. m«!■ »rti ri*M». irt* *c. »i « IiUJMOi ■ ■ A* * "Bi* G«.L- «
■ tamtort * <*•	-L
■ nniti m ti nnim to' "h-. MRkMiM to«**al a*t ... oj.
Ni. ZKit* Ptonto.fi i«
PROGLAS
ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA
ShiKtoi I« Slovenk*! Svobodno .ivoljrto odposlanci atovcMkegi farada, zbrani i vrt« delov »'.»muk* tihtl;* n j uvrdamu ««<>|*ga Zbori, t* po bonCinem delu obračamo m »n alt.-enaki narod, ki ga t pimotom »MMp.imo
V telr ••.vi.imJ-inera t*oja mio tpntnaU t« te dol te globlje dojeli, da tl K »tovenakl narod tMtvartl On-.ond-tn-i ih«*. L.u iu;idDCa*|te moti« bot* ta narodno tvobodo l*» to uko doiottl najboljti naf.it aorinlnu t* u hfnega b»>;a. uotfga.	,
Vse la »c te .'ipid-Ut v tam tutbujte narodne proitkvlnje, poten ko te j* »vitla predaprittka JogualAna. «•* *•■ odptedal. **i tfrankvirrtr koncerti m \Lviiu ret mn, ko »o btl> narodi lugttoavlje ruvr.jm le *u <eto in na »vo;e ludrte »le, k» ar Nemci. Ital ia«i m Madlari ra t koran »luvemko tenljo m " **>«: nat. J Ut.Kui neč.cvck emu ttaaAnL V intem ir.-t atku m je atovcnski urad dvignil k l./tfm m m-KtoMi toinstonrinib. i«oo..n<ma preKntoS a tvojo poliiifno prttrklotoio la tdruhi tvoje miv*l:cv v reitn. borbe.<u to.upn.rt ta d»*»*K'* »rtou* narodne w floveik* svobodi. ZaCti M je 00*0-trajiim hn. »ven 1«», ki jc pme.ul ra* prave ntavdort atlc m eae njegove pokupite, edlnotvaa la e*lifeaten N>j. tako jv dvratiii ato in* narodov« pripravljenost: kakor po dokarlh silnih oarfnih trta«.
Slovenci tn S*>wenk«! D.'«*a ja eden od dtavidh dveh nkopaiorjev alovcnrte temi)* teAteoG pnd rdnrtemmi odj-c ra vernikov t« pod pr makom Narodno- osvobodilne vojak« ter se umaknil i ni lega taaedenega ozemlja Nsdffcmetki napori dteiatkrga naroda ao nagrajeni a prvimi oapcbi Narodno-uavto»«lilnc v.ijak* Stovrn j*, oav.de>Uta je vetih del iloveaakc milje, vtpoalavlU na njej v jkvtrv.no*«
PR ED 41 LETI — Gostje z zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju v začetku oktobra 1943. Od leve proti desni: dr. Ivan Ribar, dr. Pavle Gregorič, Zoran Polič, Božidar Jakac. (Foto: major William Jones)
"“T V:'4:,;^SS
V PRIČAKOVANJU DOGODKA začetku leta 1943.
Partizani in domačini v Kočevju v
'i 9
št. 30 (1833) 27. septembra 1984
DOLENJSKI LIST
foto slišal: Milan Markelj
(
LE TO Ml PREOSTANE: POD KOLO, KO TAKO DRAGO JE MESO!
Pomotoma zašli v partijo
Kdo vedri v osnovnih organizacijah? — Tisočaki v stari aktovki — Zaradi mostu že več smrtnih žrtev
V MNOŽICI komunistov se najdejo tudi taki posamezniki, o katerih se nujno vprašuješ, če niso morda pomotoma zašli v našo najnaprednejšo organizacijo. Taki posamezniki lahko vedrijo samo v taki osnovni organizaciji, kjer so stiki med člani preveč formalni in kjer člani neredko drug za drugega niti ne vedo, kaj delajo in kako živijo. Toda taki posamezniki lahko nosijo članske izkaznice tudi zavoljo okolice, ki je premalo kritična do njih.
NEKI SEMANJI dan je pred poldrugim mesecem nekdo pustil v eni izmed metliških trgovin staro, oguljeno aktovko, prepognjeno in na videz prazno. V trgovini so jo nekaj časa premikali sem ter tja, če bi se morda le kdo oglasil zastran nje. Ko ni bilo nikogar po pozabljeno aktovko, so jo vrgli na smetišče, ker je zares dotrajala. Končno so se spomnili, da bi jo izročili nekemu delavcu, da bi morda v njej prenašal orodje. Šele takrat pa so aktovko tudi slučajno prvič odprli. V njej je bilo v robček zavitih 16.000 dinarjev. Čudno, da se v tolikem času ni nihče oglasil, saj 16.000 dinarjev vendar ni tako malo.
NA MOSTU v Goriči vasi pri Ribnici so ponoči, ob mokri cesti ali v snegu že marsikomu šli lasje pokonci in je le malo manjkalo, da ni zdrknil z razjedenih lesenih mostnic v večinoma suho strugo Bistrice. Že lansko jesen so govorili, da je treba most nujno urediti, potem pa je vse utihnilo. Most je zahteval v minulih letih že nekaj smrtnih žrtev, letos, ko je promet močno porasel, pa k sreči še nobene.
POLEG KINA je vrtiljak, ki se vsako leto za dalj časa ustavi za prosvetnim domom, menda edina zabava za mladino v Trebnjem. Mladini često ne preostane drugega, kakor da se pozabava z resnim delom, zadnje čase pa tudi s športom. Če kdo zavoljo pomanjkanja zabavnega življenja zaide v gostilno, hitro pokažejo nanj, češ, takšna je mladina!
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 24. septembra 1964)
dolenjski list pred 20 leti
Poslastica, začinjena s smrtjo
Vrhunski gurmanski užitek se lahko sprevrže v pogreb, če kuharski mojster ni dovolj spretno uporabljal noža pri čiščenju fuguja — Riba in jed
SVETU OKOLI
PREIMENOVAN — Slavni Orient ekspres, ki zdaj vozi le do Benetk, je imel pred časom daljšo zamudo. Vlak se je ustavil in nikakor ni mogel naprej. Železničarji so morali pregledati vse Vagone, dokler niso odrili napake. V enem od kupejev sta se navdušeno ljubila vročekrvna turista, pri tem pa je turistka z nogo tiščala na zasilno zavoro. Napaka je bila v hipu odpravljena, vlak pa je krenil naprej. Zaradi te nezgode mu po novem pravijo Seksekspres.
PIŽAME V MODI — To
sezono bi morali videti več pižam na cestah in na delovnih mestih, če naj bi se uresničile napovedi modnih kreatorjev, ki so zasnovali ženske obleke v obliki moških pižam. Ženske naj bi jih nosile na sprejemih, zvečer, podnevi, na delu, na ulici, povsod. Za zaspanke je to krasna priložnost, v službo lahko prihite naravnost iz postelje, pa še po modi se bodo nosile.
GOLE UMETNICE — Tudi pižam ne rabijo več slikarski modeli na pekinški akademiji za likovno umetnost, kjer prvič po skoraj 40 letih študentje slikarstva ponovno slikajo po živih golih modelih. Kitajcem se je razkrilo, da to ni nič grdega, prej obratno.
OGROŽENA SKRIVNOST —
Slavni pošasti iz škotskega jezera Loch Ness grozi razkrinkanje. Če ta stvor sploh res biva, potem ga bo Stephen Whittle zanesljivo ujel v svojo stekleno kletko, kamor bo za vabo nastavil nekaj živih rib in avtomatske filmske kamere, ki se sprožijo ob vsakem večjem premiku. Akcijo, podpira Velika britanska firma, ki proizvaja vodko. Morda bi že sam proizvod te firme, zaužit v primerni količini, pričaral skrivnostno pošast pred oči. Poskusiti je treba.
HORMON LJUBEZNI — Strokovnjaki so odkrili snov,' ki naj bi bila odgovorna za zaljubljenost. Če to drži, potem je ljubezen le posledica premočnih izločanj fe-niltilamina, ki nastaja v možganih. Morda pa je obratno, pa ljubezen, kadar zakuha v srcih, poleg ostalih čudes, kot st> najrazličnejše neumnosti, vzdihovanja, lebdenja in sanjarjenja, sproža tudi tvorbo te suhoparne in nič poetične snovi.
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Novice.
V Novem mestu otvorjen hotel
Novi hotel je jako lepo in moderno zidan — V Turčiji ni pravega miru — Spominek na grobu se je prevrnil na malega dečka — Proti uživanju tobaka
■
■
■
(Novi) hotel in kavarno v Novem mestu g otvoril je pred kratkim časom g. Anton Jacaz, tukajšnji obče znani založnik puntigamske pive in vsakovrstnega vina na debelo. Hotel je jako lično in moderno zidan z lepimi, z novo opravo urejenimi sobami za tujce in popotnike. Točijo se pristna dolenjska in druga vina zraven puntigamske pive. Hvalevredna kuhinja postreže vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Dokler hotel ne pošilja-svojega voza na kolodvor,'sprejema potnike pri vsakem vlaku	S
za hotel Jacaz omnibus Medved.	;;
(M u r a t V.) bivši sultan, brat sedanjega S turškega vladarja, je umrl 31. mm. Proglašen norcem se ni smel pokazati v javnosti. Sedanji sultan ima baje neozdravljivo bolezen, zato se g misli, da se odpove Drestolu, kojega da zasede njegov mlajši sin. Čas bi že bil, da napravijo druge države mir in red v Turčiji, ki sama noče in ne more pomagati. Naj bi se take nerodnos- J ti godile v kaki slovanski državi, kedaj bi že bil odstavljen dotični vladar.	■
Slavni japonski pesnik Buson, ki je živel v 18. stoletju, je med svojimi številnimi pesmimi zapustil tudi tale žalosten hajku: „Nocoj je nisem mogel srečati. Moram seji odreči, zato bom jedel fugu”. Trivrstičnico lahko nadaljujemo z nekim drugim verzom iz japonske poezije, ki pojasnjuje odločitev užaloščenega nesrečenega ljubimca. Takole gre: ..Sinoči sva skupaj jedla fugu, danes sem pomagal nesti njegovo krsto.” Kaj je torej ta smrt prinašajoči fugu?
Fugu pomeni v japonščini ribo in jed, narejeno iz nje. Gre za družino rib, ki se jim po slovensko reče napihovalke. Ime so dobile po svoji sposobnosti, da se v primeru nevarnosti, ali če so jezne, prestrašene, ogrožene in vzburjene, napihnejo kot žoge. To jim omogoča poseben slep izrastek na prebavilih, tako imenovana zračna vreča, v katero si na-goltajo vodo ali zrak in tako povečajo sVojo velikost dvakrat in celo do trikrat. Znanih je 'okoli 100 vrst napihovalk. Žive predvsem v tropskih in subtropskih morjih, nekaj vrst pa pripada sladkovodnim ribam. Gojitelji akvarijskih rib najbrž vedo za nekaj vrst napihovalk, ki so nadvse lepe in jih zato goje.
Druga značilnost -napihovalk pa ie ta, da imajo v svojem organizmu zelo hud strup. V nekaterih delih ribe, posebno v spolovilih in jetrih, se nahaja tetrodotoksin, ki je 275-krat hujši strup od cianida in 25-krat hujši od poznanega ku-rara. Deluje na živčevje, in sicer tako, da blokira živčne impulze.
Na Japonskem je ta strupena riba že stoletja najodličnejša poslastica, čeprav je hkrati to tudi nekakšna gurmanska ruska ruleta. Po slastni večerji se sladokusec lahko zvrne mrtev za mizo, podobno, kot je to opisal lan Fleming v enem od svojih številnih romanov o James Bondu. Slavni agent se je pri uživanju fuguja smrtno nevarno zastrupil.
Zastrupitev s fugujem je strašna smrt. Udi prično dreveneti, mišice ne ubogajo več, počasi povsem odpovedo in človek ne more. niti dihati. Pri polni zavesti in jasnih misli se zaduši.
Čemu ljudje potem sploh jedo to presneto ribo, če je lahko smrtno nevarna? Dovoljje, da kuhar pri čiščenju napihovalke prezre drobec spolovil ali jeter, pa se vrhunski gurmanski užitek konča s pogrebom. Več kot 60 odstotkov vseh zastrupitev z napihovalko se konča s smrtjo. Morda je prav ta izziv največja mikavnost.
(S p o m i n k i) na grobeh so nekateri v. prav slabem stanu. Dne 11. 't. m. se je mal deček oprijel kamnitega križa, ki je padel nanj, a ga k sreči ni dosti poškodoval. Kolika nesreča bi se bila lahko zgodila! Krivi so zanikrni lastniki spominkov, ki ne marajo ob pravem času popraviti spominkov, kar je v vsakem oziru prav malo dostojno, a tudi nevarno.
(V angleški) spodnji zbornici so predložili zakonski načrt, po katerem se hoče odpraviti za otroke uživanje tobaka. Ta zakonski načrt, katerega mora odobravati vsak prijatelj človeštva, določa kaznovanje z globami za vse one osebe, ki prodajajo otrokom pod 16. letom tobak ali cigarete. Istotako se imajo kaznovati z globami tudi starši šolske mladine, ako se jo zaloti, da kadi tobak. Tudi pri nas bi ne škodilo.
' (Iz DOLENJSKIH NOVIC .v	■	15. septembra 1904)
Pretrd oreh za milijone
Amerika se bori proti nepismenosti
Američani neradi govorijo o problemu, ki ga mnogi strokovnjaki ocenjujejo kot mnogo bolj nevarno razširjenega, kot sta alkoholizem in narkomanija. Gre za nepismenost, ki se je skoraj do neverjetnosti razpasla' med odraslimi državljani ŽDA.
Po nekaterih ocenah je okoli 26 milijonov odraslih prebivalcev ZDA funkcionalno nepismenih, kar pomeni, da niso sposobni prebrati in razumeti najrazličnejših splošnih navodil, da ne znajo in ne morejo izpolniti različnih formularjev, da niso sposobni prebrati niti naslovov časopisnih člankov. Ta svojevrstna napaka ni razširjena le v manj razvitih in redko naseljenih območjih, temveč velja za ves kontinent.
„Amerika niti ne ve, dame zna brati,” zgroženo ugotavlja Bette Fenton, direktorica akcije opismenjevanja, ki so jo na široko sprožili po vseh državah. V akcijo je vključenih nekaj desttisoč prostovoljcev, ki pomagajo na najrazličnejše načine odraslim ponovno prestopiti prag bralnih veščin.
Povedati je treba, da se je branja v angleškem jeziku nekaj težje naučiti kot, denimo, v slovenskem, zato so težave nek-olikanj bolj razumljive, čeprav je po drugi strani vsa zadeva skoraj neverjetna, saj so med polpismenimi tudi ljudje, ki so končali obvezno šolanje. Prav z njimi je najtežje, kot pravijo prostovoljni učitelji, saj. imajo mnogi hud predsodek pred šolo. K pouku jih ne spravi nihče, zato poskušajo najrazličnejše načine učenja, ki vsaj na videz ni podobno šolskemu pouku.
Povrhu vsega pa fugu ni poceni jed. Za ploščo, ki zadošča za dve osebi, je treba v restavracijah, kjer je dovoljeno pripravljati to jed, odšteti okoli 56.000 dinarjev.
Ko se sladokusec odloči, da bo plačal lep kupček denarja za gurmanski užitek, začinjen s tveganjem, dejansko izroči svoje življenje v roke kuharskega mojst-' ra. Razumljivo je, da so za fugu kuharski mojstri posebej izurjeni. Zg pripravljanje te poslastice morajo opraviti poseben tečaj, končati dveletno vajeniško dobo in nato še opraviti končni izpit. Sele potem dobe v roke diplomo, ki jim daje naziv mojstra za pripravljanje fuguja. V javnih restavracijah so kuharji torej ustrezno izurjeni, zato v njih pride poredkoma do zastrupitev. Druga pesem pa je z domačimi mojstri. V zadnjih desetih letih se je veliko domačih gostij končalo z žalostjo. Preko 200 žrtev so zapisali v kronike, od tega pride pretežna večina na domače zastrupitve.
Nekaj človeških življenj imajo na vesti kuharski mojstri, ki so podlegli željam tistih sladokuscev, ki si izbirajo najnevarnejšo jed na svetu — jetra napihovalke.
Ta organ je poleg spolovil najbolj strupen del ribe, vnedar ga je mogoče pripraviti za uživanje. Kuharski mojstri poznajo zapleten način razstrupljanja jeter, vendar pa ni povsem zanesljiv. Zato je na Japonskem prepovedano pripravljati to jed, saj fugu že tako ni maqi kašelj. Včasih kuharji podležejo prošnjam in slavnim osebnostim pripravijo napihoval-kina jetra. Slavni japonski igralec
SPOSOJENO
TRNJE
• Ob najbolj prometnih cestah bi morali postaviti table z napisom: vozite previdno — 'umreti je luksus.
• Najbolj koristen izum v gospodarstvu bi gotovo bil — zavorni sistem za cene.
tradicionalnega gledališča Micu-goro Bando, ki so ga uradno proglasili za živi narodni zaklad, je štirikrat jedel fugujeva jetra. Leta 1975 četrtič in poslednjič, ker je zaradi zastrupitve umrl.
Zakon predpisuje 30 stopenj čiščenja napihovalke, ki se jih morajo v kuhinjah dosledno držati. Še tako izkušen mojster potrebuje dobrih 20 minut, preden napihovalko očisti, kakor je treba. Za čiščenje uporablja očo, tenek in oster nož. Najprej odstrani plavuti, gobec, nato drobovino. RoseD-no pozornost posveti odstranjevanju spolovil, jeter, ledvic, kože in oči, ker so vse to strupeni deli. Na-. to pod curkom tekoče vode loči meso od kosti. Potem koščke mesa zreže na tanke prosojne lističe, ki jih umetelno zloži v podobo" eksotičnega cveta-ali ptice. Iz enega fuguja dober mojster nareže več kot sto mesnih lističev. Večkrat na plošči nastanejo prave umetnine.
Fugu jedo s paličicami. Posamezne koščke namakajo v sojino omako, začinjeno z rdečo papriko in redkvico. Meso je seveda surovo. Poznajo pa tudi druge načine pripravljanja napihovalke, slovi še juha z gobicami in fugujem, medtem ko pečenje ni pogosto.
Po okusu je napihovalka podobna pečenemu piščancu, le da je njeno meso finejšega okusa. Poznavalci pravijo, da je uživanje fuguja kot uživanje v japonskem slikarstvu, za takšno prefinjenost, nežnost in rahlost da gre. Lahko jim kar verjamemo!
Fugu pa ni primeren le za jed. Japonci delajo iz te ribe Vrsto okrasnih predmetov, medtem ko medicina s pridom izkorišča strup iz napihovalk za pridobivanje zdravil. Seveda je strup v zdravilih zelo razredčen. Za tisočinka grama namreč zadošča, da se človek za vedno reši vseh težav in življenja tudi.
MiM
(Vir: National Geographic)
&
HLAD GODI TUDI DIVJADI — Popotnikom po cesti vzdolž rečice Mirne (cesta je trenutno zaradi del blizu Jelovca zaprta) se v jutranjih urah lahko ponudi tudi takle pogled, ko se damjaki prihajajo osvežit vrečico. (Foto: A. Železnik)
Cinizem je lahko usoden
Cinizem je zdravju škodljiv — Raziskovalci ga povezujejo z nastankom koronarnih obolenj in kapjo>
Cinizem ne velja za lepo značajsko črto in prej škodi kot koristi človekovemu značaju. A ne samo značaju, tudi zdravju ni, prav koristen, kot kažejo novejša odkritja nekaterih medicinskih raziskovalcev.
Na univerzitetnem * medicinskem središču Duke so raziskovali tako imenovani osebnostni tip A, ki naj bi bil bolj podvržen srčnim in koronarnim obolenjem kot tip B, za katerega je značilno, da se ne razburja, da da duška svojim čustvom, da ljudem bolj zaupa in sploh živi bolj umerjeno življenje. Po mnenju raziskovalcev je cinizem „najbolj strupena sestavina” osebnosti tipa A.
Od tistega časa, ko so raziskovalci prvič podelili ljudi na osebnosti tipa A in B ter določili poglavitne črte njihovih značajev, so prišli do ugotovitev, da vse osebnostne črte niso enako „za-služne” za nastanek srčnih in žilnih obolenj. Ob analizi okoli 1.500 bolnikov z znamenji ateroskleroze, so kot eno od poglavitnih značajskih lastnosti odkrili sovražnost. To odkritje potrjujejo tudi starejša, ki prej niso zbudila toliko zanimanja, ker porast koronarnih obolenj ni bil tolikšen. Tako je 225 psihiatrov že pred 25
leti med testi odkrilo, da je bilo kar petkrat več primerov srčne kapi med ljudmi s sovražnostjo v svojih značajih kot pri ljudeh z manj izrazito jeznim značajem.
Raziskovalci z Duka so „so-vražnost” temeljiteje pretipali. S testi so ugotavljali, da ne gre toliko za jeznoritost kot za cinizem.
Laboratorijske raziskave so ugotovitve potrdile. V krvi ljudi z izrazitim cinizmom so odkrili večjo količino tistih hormonov, ki so jih raziskovalci podobnih medicinskih študij okrivili za tvorbo škodljivih oblog na žilah.
Ali naj to pomeni, da se je mogoče ogniti srčni kapi in si tako podaljšati življenje že samo s tem, da se človek potrudi in spremeni svoj značaj, se pravi, da postane manj ciničen? Zdravniki odgovarjajo, da je to sicer mogoča, vendar zelo dolga in običajno že prepozna pot do zdravja. Za ljudi z aterosklerozo so pač bolj primerna zdravila, pravilna prehrana in telesne vaje, sprememba značaja, kolikor je sploh mogoča, pa pride za nameček kot dobrodejna, ne pa edina pot. Kot pomagalo, ne kot zdravilo.
MiM
(Vir: News\veck)
Spomenik Park narodnih herojev NOB v Kočevju.	Gradnja	novega	doma	za	ostarele	občane.
NUJNI VEČJI NAPORI ZA URESNIČITEV PLANSKIH CILJEV
žic, gasilskih domov, večnamenskih stavb itd. Pričel a se je izgradnja stanovanjskega objekta za starejše občane in nadaljevala izgradnja stanovanjskega naselja „4. maj”. Letos se je pričela izgradnja prizidka k pošti v Kočevju in nadaljevala napeljava telefonskih kablov v Poljanski dolini. Pomembno je tudi, da se nadaljuje izgradnja o.mrežja za daljinsko izkoriščanje toplotne energije in ogrevanje Kočevja.
. Negospodarstvo občine Kočevje je doseglo nekoliko boljše rezultate kot lani v enakem obdobju in boljše kot prvo četrtletje letos. Celotni prihodek je večji za 36%, porabljena sredstva za 35%, dohodek pa 36%. Izguba se je povečala za 16%, znaša pa 1.736 tisoč din, prikazana pa je v Centru za vzdrževanje .in gradnjo športnih objektov, DSSS Zdrav? :ve-ni dom in Dom Dušana Remiha. Število zaposlenih je bilo v prvem polletju 529 oz. za 1% več kot lani v navedenem obdobju. Sredstva za OD so se povečala za 41% in je rast v skladu z rastjo v gospodarstvu. Po-. vprečni OD na zaposlenega v negospodarstvu je znašal 22.482 din oz. 45% več kot lani.
Podatki o gospodarjenju za prvo polletje torej kažejo, da bo potrebno vložiti do konca letošnjega leta dodatne napore za doseganje zastavljenih ciljev in za uresničitev občinskega stabilizacijskega načrta. Na to nas zavezujejo tudi sklepi 13. seje CK ZKJ, potrebno pa je ustvariti tudi boljšo osnovo za pripravo naslednjega srednjeročnega načrta.
Vsem delovnim ljudem in občanom želim ob občinskem prazniku mnogo uspehov pri delu in v osebnem življenju.
JOŽE NOVAK predsednik občinske skupščine
Pred 41 leti je od 1. do 3. oktobra v Šeškovem domu v Kočevju zasedal zbor odposlancev slovenskega naroda. Občani Kočevske so na ta dogodek zelo ponosni, saj so 3. oktober proglasili za svoj občinski praznik. Na zboru odposlancev je bilo tedaj prisotnih okrog 650 svobodno in demokratično izvoljenih odposlancev, delegatov in gostov. Predstavniki vseh predelov, kjer so tedaj živeli Slovenci in vseh paiiizanskih enot so na kočevskem zboru postavili temelje slovenske državnosti. Potrjena je bila oborožena borba proti okupatorjem in domačim izdajalcem kot edina pot, ki je preprečila večno podjarmljenost slovenskega naroda. Odposlanci so se zavzeli za združitev vseh predelov Slovenije v svobodno in .demokratično skupnost skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi. Ta prizadevanja so bila potrjena kasneje na II. zasedanju AVNOJ. Slovenski delegati za drugo zasedanje AVNOJ so bili izvoljeni na kočevskem zboru. Odposlanci so tudi potrdili oz. iztrolili vodstvo Osvobodilne fronte, potrdili so vse dotedanje ukrepe našega vodstva narodnoosvobodilnega gibanja in zastavili cilje naše nadaljnje borbe. Posebno podporo in ljubezen so izkazali vrhovnemu komandantu naše NOV tovarišu Titu. Tako so odposlanci slovenskega naroda v duhu Cankarjevih besed „Narod si bo pisal sodbo sam!” prvič svobodno in demokratično odločali o svoji usodi.
Letošnje praznovanje ob činskega praznika je posve čeno tudi Kočevskemu od
redu, ki je bil ustanovljen in je deloval v letu 1942. Občinska skupščina 'Kočevje je sklenila, da se odredu podeli domicil v kočevski občini. Spomladi 1942 se je na Kočevskem zelo razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje, tako so nastali v juniju pogoji za ustanovitev Kočevskega odreda. Čez poletje in v začetku jeseni 1942 je imel Kočevski odred pomembne vojaške in politične naloge na Kočevskem in širšem ozemlju. Iz tega obdobja je znanih več bitk in spopadov s sovražniki, mnogo svobodnega ozemlja, razvoj ljudske oblasti, rast političnega in vojaškega kadra. Septembra 1942 se je odred razformiral, njegove enote in borci pa so prešli v druge partizanske formacije, pretežno v Cankarjevo brigado, ki ima tudi svoj domicil v Kočevju. Kočevski je dal mnoge prekaljene borce, politične in vojaške kadre ter sedem narodnih herojev. Zaradi mnogih uspešno opravljenih nalog in delovanja na območju občine Kočevje podeljuje občinska skupščina Kočevje skupno-
sti borcev tega odreda evoj domicil.
Občinski praznik je priložnost, da na kratko pregledamo zastavljene cilje in naloge ter ugotovimo, kako jih uresničujemo. V izhodiščih za gospodarjenje v letošnjem letu smo zapisali, da bomo uresničevali naslednje ■ osnovne cilje in naloge:
— povečanje izvoza na konvertibilno področje in ohranjanje pokritja uvoza z izvozom
— postopno prestrukturiranje gospodarstva
— povečan obseg proizvodnje
— povečanje akumulativne sposobnosti gospodarstva
— uresničiti zastavljeni obseg zaposlovanja
— nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov.
Polletni rezultati gospodarjenja nam kažejo, da se v občini Kočevje še bolj ostro odražajo gospodarske te-žav£ in da nekaterih nalog oz. ciljev ne dosegamo v planiranih okvirih. Potrebni bodo še dodatni napori do konca leta, da bomo. zastavljene naloge uresničili.
Velika pridobitev za Kočevje — začetek gradnje poštnega prizidka.
Celotni, prihodek je ob polletju znašal 9.738.165 tisoč din, kar je 52% več kot lani v enakem obdobju. To je pod povprečjem SRS za 12 indeksnih točk. Razveseljivo je, da je med najhitrejšimi po rasti celotnega prihodka kmetijstvo (60%). Porabljena sredstva so v občini naraščala hitreje kot celotni prihodek za 6 indeksnih točk.
Dohodek kočevskega gospodarstva je bil večji za t 41% v primerjavi z lanskim prvim polletjem in je znašal 2.922.115 tisoč din *(v SRS 61% več). Najhitrejša rast dohodka je bila dosežena v finančnih storitvah in obrti, med TOZD pa v JOZD Strojni obrati Zidar. Dohodek na zaposlenega v občini znaša 436.533 din in je za 37% večji kot jani.
V prverri polletju so štiri TOZD poslovale z izgubo v višini 82.461 tisoč din (ITAS : TOZD GOIP, TOZD Pirče in TOZD PIN; ZIDAR : TOZD Strojni obrati). Izguba je večja za 200%, vendar je precej manjša kot v prvem četrtletju letos.
V obravnavanem obdobju je bilo izvoženo za 703.842 tisoč din, od tega 73,63% na konvertibilni trg, uvoženo pa je bilo za 363.533
tisoč din, od tega 78,48% s konvertibilnega trga. Stopnja pokritja je znašala 1,94. Kljub takemu pokritju zastavljenih planov izvoza ne dosegamo v celoti.
Akumulacijska in reprodukcijska sposobnost OZD se zmanjšuje. Za reprodukcijo je bilo ustvarjenih samo 31% več sredstev kot lani v prvem polletju in je reproduktivna sposobnost nižja za 7%, stopnja akumulativne sposobnosti pa je nižja za 11%. Najboljše rezultate glede akumulacijske sposobnosti je dosegla TOZD Konfekcija od Vezenine Bled.
Za osebne dohodke je bilo izplačano za 42% -več sredstev kot lani v prvem polletju, povprečni mesečni čisti OD na, delavca pa je znašal 22.055, kar je nekoliko nižje od republiškega povprečja. Kočevsko gospodarstvo v globalu ni upoštevalo usmeritve iz dogovora, o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v leto 1984.
Postopno raste tudi zaposlenost v gospodarstvu po nekajletni stagnaciji, saj je bilo v prvem polletju zaposlenih v občini Kočevje 6.690 delavcev oz. 3% več kot lani v enakem obdobju. Razveseljivo je tudi, da se je
v juniju nekoliko dvignil fizični obseg proizvodnje in sicer za 6,9%. K visokemu porastu so največ prispevali v DO LIK, TRIKON in MELAMIN, nižjo proizvodnjo pa so imeli v DO ITAS in TEKSTILANA.
Na področju gospodarskih investicij je najmanj vlaganja v zidove in več v modernizacijo proizvodnje. Kljub temu pa je struktura investicij neugodna, saj odpade od vseh investicijskih sredstev 55% na investicije v gospodarstvu. Za investicije je bilo v prvem polletju porabljenih 73% več sredstev kot lani oz. 591.606 tisoč din. Gospodarske organizacije so največ investirale v obnovo zastarelih strojev in v nekatere nove programe, kmetijstvo v agromelioracije in izgradnjo pitališča v Koprivniku, gozdarstvo v obnovo in nabavo gozdarskih strojev, izgradnjo cest m vlak itd.
KS so nadaljevale z deli po programu krajevnega samoprispevka, ki se je istekel v letošnjem letu. Tu moramo omeniti dokončanje, vodovoda v Mozlju in Kočevski Reki, asfaltiranje ceste v Brezovici, izgradnja nekaterih vaških poti, obnova mostu čez Kolpo v Ku-žlju, izgradnja mrliških ve-
mercator - velepreskrba ljubljana n. aub. o.
TOZD
Mercator trgopromet
61330 Kočevje, Ljubljanska 18 o. sub. o.
ČESTITAMO CENJENIM KUPCEM IN OSTALIM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
IMTECRAL
SAP LJUBLJANA TOZD STOJNA KOČEVJE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
uavta-kočevje
KOČEVJE 35 LET
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
OPREMA ZA ŠOLE, OTROŠKE VRTCE, DIJAŠKE IN ŠTUDENTSKE DOMOVE, OTROŠKE SOBE, MASIVNO POHIŠTVO, IVERNE PLOŠČE, ŽAGAN LES
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
DOLENJSKI LIST
Št. 39 (1833) 27. septembra 1984
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
PROIZVODNI PROGRAM:
— prikolice in polprikolice — kiper prikolice in polprikolice — polprikolice za prevoz kontejnerjev — traktorske prikolice — avtomešalce za prevoz betona — cisterne za prevoz materialov v razsutem stanju — oprema za prevoz in uskladiščenje prehrambenih artiklov, umetnih gnojil in živinske krme — mešalnike krme in raztrosevalnike umetnih gnojil — stabilne silose za žitarice in druge materiale v razsutem stanju — pretovarne postaje za mate^ riale v razsutem stanju — kompletna oprema za pnevmatski transport materialov v razsutem stanju — kontejner-cisterne za prevoz materialov v razsutem stanju
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
LESNA INDUSTRIJA
g-ITAS
KOČEVJE
TSIKON
TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE
KOČEVJE
TOZD KONFEKCIJA PROIZVAJA: 2ENSKE, MOŠKE IN OTROŠKE HLAČE
TOZD PLETENINE PROIZVAJA: GARNITURE ZA DOJENČKE IN OSTALE OTROŠKE PLETENINE
Št. 39 (1833) 27. septembra 1984
DOLENJSKI LIST
REŠKA CESTA 23	^
Podjetje storitvenih obrti
Dejavnost delovne organizacije je: zaključna dela v gradbeništvu, in sicer: — kleparstvo, splošno in strojno ključavničarstvo, kovinostrugarstvo, kovinska galanterija in oprema, izvajanje vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih instalacij, hladilnih, klimatskih in prezračevalnih naprav, kotelskih, tehnoloških in energetskih naprav ter cevovodov za visoke in nizke tlake in za procesno tehniko, naprav za razvod tehničnih plinov in za čiščenje zraka, napeljave kanalizacije, kovaška in podkovska dela.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR KOČEVJE N. SOLO.
TELEFONI:	GLAVNI	DIREKTOR	851-294 — PROIZVODNO TEHNIČNI
SEKTOR 851-323 — FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR 851-375 — SEKTOR ZA SPLOŠNE KADROVSKE IN PRAVNE ZADEVE 851-046
TOZD: GRADBENI SEKTOR KOČEVJE N. SUB. O. 851-068 — GRADBENI SEKTOR RIJEKA N. SUB. O. 42-708 — STROJNI OBRATI KOČEVJE N. SUB. O. 851-384
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
PROIZVODNO PODJETJE
KOČEVJE
TOZD Težka konfekcija „SINTEP"
TOZD LESNA PREDELAVA TOZD USLUGA
Občanom občine Kočevje čestitamo za praznik občine
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE GRADBENO PODJETJE GRAMIZ
kočevje - ribnica
Tel. (061) 851-430
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE ISKRENO ČESTITAMO! *
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
LJUBLJANA n. sol. o. Veleblagovnica Kočevje
GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED KOČEVJE
TRG ZBORA ODPOSLANCEV št. 64
POŠTA 61330 KOČEVJE, POŠTNI PREDAL 32; TELEFON; N.C. (061)851.-286 ZA UPRAVO (DIREKTOR, TAJNIŠTVO, RAČUNOVODSTVO), RECEPCIJO IN RESTAVRACIJO HOTELA. .PUGLED., DIREKTOR 851-361, 2IRO RAČUN PRI SDK KOČEVJE ŠT 51300-601-10168
Občanom in delovnim ljudem čestitamo ob prazniku občine in se priporočamo
61330 Kočevje
Trg zbora odposlancev 66
telefon: (061) 851-822 telegram: Lbenka
Gospodarska banka Ljubijana, n. sub. o.
Poslovna enota Kočevje
Ob prazniku občine Kočevje čestitamo vsem članicam in varčevalcem
Ob 15. obletnici Name v Kočevju se kolektiv zahvaljuje kupcem za zaupanje in jim čestita ob občinskem prazniku.
(fck foto adi
novo mesto, vrhovčeva 5 teJ.068/21-928
color laboratorij
Če zahtevate, vam barvno fotografijo naredimo tudi v enem dnevu!
novoles
Komisija za delovna razmerja tozd Sigmat
objavlja prosta dela in naloge:
1. tehnolog mehanske obdelave (1)
2. skladiščnik materiala (1)
Pogoji: pod 1:
višja strojna šola, 3 leta dejovnih izkušenj pod 2:
poklicna šola trgovske ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj
'Ostali pogoji:
— pri obeh objavah velja alternativen pogoj „z delom pridobljene delovne zmožnosti"
— poskusno delo: pod 1 je 60 dni, pod 2 — 45 dni
— pod 1. za nedoločen čas.
Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Novoles, tozd Sigmat, 68280 Brestanica.
Kandfdate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
662/39-84
LAK LAZURNI PREMAZ BeltOp JE NOV KORAK K TRAJNI ZAŠČITI LESA
V Sloveniji imamo radi les. Med tistimi, ki imajo les zares radi, ni nikogar, ki ga ne zaščiti pred škodljivimi vplivi okolja.
V Belinki smo ponosni, da lahko ljubiteljem lesa danes predstavimo lak lazurni premaz beltop sad domačega znanja in številnih marljivih rok. beltop izgleda kot lak, ker je pod čopičem gost, viskozen in poln. beltop izgleda hkrati kot lazura, ker les prosojno obarva, tako da ostane po nanašanju njegova struktura lepo vidna, beltop pomeni nov korak k trajni zaščiti gradbenega lesa. Posebno primeren je za zaščito najbolj izpostavljenih delov kot so okna in vrata.
Dokaz, da je beltop zares novo v razvoju zaščite lesa, so prednosti, ki jih ima za les in ljudi, ki imajo radi les:
- umirja les, da okna in vrata bolje tesnijo;
- ne kaplja s čopiča;
- je obstojnejši in trajnejši;
- daje polnost izgleda s svilenim sijajem;
- obnavlja tudi postaran lazurni premaz. Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem posredovali vse podrobnosti o novem lak lazurnem premazu beltop
Informacije dobite v vseh specializiranih trgovinah ali prodajno informativni službi Belinke (tel. 061/314-177).
Pred jesenskim deževjem, meglo, zimskim mrazom in snegom je pravi čas, da zaščitite izpostavljene dele lesa pred škodljivimi vplivi okolja. Uporabite beltOP . Sedaj je čas, da pokažete svoj odnos do lesa.
mm
belinka
moj odnos do lesa
Imajo res kaj pokazati
Gribeljci počastili krajevni praznik — V zadnjih letih mnogo dosegli na vseh področjih______________________________
V nedeljo, 9. septembra, so Gribeljci, vabljeni gostje iz Črnomlja, Metlike, Hrvatske in pobratenega Križa pri Trstu jedli z veliko žlico, saj so praznovali tamkajšnji prebivalci že četrtič zapored svoj krajevni praznik, na prireditvenem prostoru — travniku nasproti slabo vzdrževanega gasilskega doma. se je zbralo staro in mlado, da bi obudili 'spomin na dogodke iz leta 1941, ko so 6. septembra počili prvi partizanski streli, ter da bi zaploskali povojnim dosežkom, ki jih v tej črnomaljski krajevni skupnosti ni malo.
Gribeljci, vseh skupaj jih»je trenutno štiristo štiriinšestdeset, se radi ponašajo z razmahom kmetijstva, povedo, da so kmetije sodobno opremljene s stroji in pripomočki, hkrati pa ugotavljajo, da ostaja na njih vse premalo mladih. K napredku jim je veliko pomagala črnomaljska kmetijska zadruga, večje korake pa delajo pri založbi zemljišč. Zadnje čase grade gribeljski kmetje sodobne hleve, povečala pa se je tudi zanimanje za izgradnjo silosov. Nič čudnega ni torej, če oddajajo Gribeljci vsako leto več
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: 1MV TOZD TOKG Šmarjeta namesto obdaritve ob dnevu žena 7.000 din. osnov, organizacija sindikata D1TC TOZD Časopis Dolenjski list namesto venca za pokojnega Janeza Jakšeta iz Ruperč vrha 3.000 din, interni oddelek bolpi-šnice v Novem mestu namesto venca na grob pokojne mame sodelavke Metke Avsec 5.800 din in namesto venca na grob pokojnega očeta sodelavke Burger Amalije 7.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
mleka in mesa, ne zaostajajo pa tudi pri pridelovanju krompirja in pšenice.
V zadnjih nekaj letih so Gribeljci poskrbeli tudi za komunalno ureditev svojega kraja: z gradaške pošte so .si napeljali telefon, položili so dva tisoč štiristo metrov vodovodnih cevi od Cerkvišč do svojega kraja pa še tri tisoč sto metrov po kraju samem, zasvetilo je nekaj žarnic javne razsvetljave in tako naprej. Veliko pozornost so posvečali tudi kulturnemu in športnemu življenju kraja. O tem je bilo že veliko napisanega in Griblje so znane daleč naokoli po vsakoletnih srečanjih obkolpskih pevskih zborov, po Noči na Kolpi, po športnih srečanjih, po svojem pevskem zboru in tamburaših.
Imajo pa tudi načrte. Radi bi zgradili večnamenski dom, uredili kopališče in pot do njega, radi bi še to in ono. Vendar sc dobro zavedajo, da bodo imeli le to, kar si bodo sami zgradili z voljo, enotnostjo in delom. Da bodo vse to zmogli, ne gre dvomiti, kajti „žbularji” so žilavi in pozorni ljudje.
Gribeljci so zaključili svoje praznovanje s podelitvijo krajevnih priznanj Osvobodilne, fronte, pozno v noč pa je igral ansambel Tonija Verderberja.
T. GAŠP„ERIČ
V SILOSIH 10.000 TON PŠENICE
BREŽINA — Na razkiadališče ob tukajšnjih silosnih vsak dan dovažajo nove vagone pšenice iz Banata. Do zdaj so jo vskladiščili nekaj nad deset tisoč ton. Večino zmogljivosti bodo zapolnili s koruzo. Posavskega žitnega pridelka ne shranjujejo v silosih, ker ga doma ne morejo posušiti, zato nameravajo v naslednjih dveh letih zgraditi še sušilnico.
DO „GOK” Črnomelj, tozd Komunala Odbor za medsebojna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. samostojno opravljanje del na vzdrževanju komunalnih naprav 2. opravljanje del na vzdrževanju komunalnih naprav pod strokovnim nadzorstvomom 3. inkaso vodarine, smetarine in kanalščine
Pogoji:
— pod 1:
kv. monter vodovodnih naprav, 6 mesecev izkušenj
— pod 2: nkv. delavec
— pod 3:
končana osnovna šola, 3 mesece izkušenj
Pisne prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja v roku 8 dni po objavi razpisa.
665/39-84
NAMESTO HMELJA SADJE IN VINO
BREŽICE — Slovin Brežice—Bizeljsko, Agrokombinat Krško in. Kmetijski kombinat Sevnica letos s prodajo vina in sadja na tuja tržišča nadomeščajo lanski izpad izvoza hmelja. V sevniški občini je lani neurje uničilo večino pridelka. Letos povečuje izvoz tudi Gruda, ki v globo-ških hlevih vzreja pitano govedo, pretežno za kupce zunaj meja.
SPOSOJENO TRNJE
• V teoriji smo na konju, v praksi na oslu.
/Iz Večera/
SPOSOJENO TRNJE
• V policijski državi so največkrat na oblasti — lopovi.
/Iz Večera/
SVININE BO DOVOLJ ZA POSAVJE
KRŠKO — Kooperanti Agrokob-minata bodo letos zredili nad deset tisoč stokilogramskih prašičev. V hlevih, ki jih še gradijo v ta namen, se bo število prašičev v dveh letih povečalo na 15.000. To*bo zadostovalo za posavske potrebe. Sicer pa se poraba svinjskega mesa nasploh zmanjšuje zaradi zniževanja življenjske ravni. Načrte spreminjajo tudi cene krmil, zato še ni rečeno, da bodo svinjerejci vztrajali pri obljubljenem številu prašičev.
Skupnost otroškega varstva Novo mesto in Vzgojnovarstvvena organizacija Novo mesto
želita tudi v prihodnje razvijati organizirano družinsko varstvo predšolskih otrok, zato
razpisujeta delovna mesta
varuhinj na domu
za krajevne skupnosti: Bršljin, Šentjernej, Brusnice in Straža.
Varuhinja na domu mora imeti urejene stanovanjske razmere (dovolj veliko stanovanje ali lastno hišo) in primeren odnos do otrok.
Vabimo vse zainteresirane, da se odločijo za tako obliko dela na domu.
Podrobnejše informacije dobite v Vzgojno varstveni organizaciji Novo mesto, Ragovska 18, tel. 21-366, ali v Ločni II, tel. 24-149, ali na Skupnosti otroškega varstva, Kidričev trg 3, tel. 21-073.
664/39-84
NOVA TRGOVINA V ŠENTJERNEJU — Mercatorjeva trgovina v tem kraju že dolgo slovi, da se v njej dobi vse tisto, kar kupec marsikdaj zaman išče v trgovinah po Dolenjski. Mnogokrat, zlasti ob sobotah je v trgovini huda gneča, tako da so se odločili povečati prodajne površine. Do konca leta naj bi dozidali novo enonadstropno samopostrežbo in tako pridobili 400 m. Gradnja, ki jo izvaja ECT Slovenijaceste Tehnika iz Ljubljane, bo predvidoma veljala 36 milijonov din. (Foto: J. Pavlin)
NAGRADA NA JESENICE ALBINA LAURIČ z Jesenic je pravilno rešila predzadnjo malo nagradno križanko, rešitev poslala in žreb jo je izbral za lepo knjižno nagrado. Knjigo smo ji že poslali in upamo, da ji bo v prijetno razvedrilo. Rešitev današnje križanke pošljite najkasneje do 5. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
STROJ
Bogastvo in revščina! Prvo rodi razkošje, lenobo in upore, revščina pa poleg uporov še hlapčevstvo.
PLATON
Ljubezen do dobrega ni popolna, če je samo reakcija na strah pred zlom.
O. F. BABLER
V dramatični smrti muhe v pozni jeseni je prav toliko tragične skrivnosti kakor v vsej zgodovini človeštva.
M. KRLEŽA
SUMEVEC
TETIVA PRI ST02NICAH j
M. IME
REZANJE/
0RAŽILN0 NASLADILO /NORV. SM. TEKAČ
RODEZIJ-
SKO MESTO
/UČITELJ
SPARTAN
SKI
ELEGIK
PEVEC
PESTNER
ZAGORSKO K. IME
KOVAŠKI
IZDELEK
GR. PODZEMLJE
Sesti ton /RAZKROJ
ZIME/
OBDELANA
ZEMLJA
DL
AM. M.
IME-
EDO
MOHORKO
VELEBLA-
GOVNICA/
PLUG
ODTEKANJE
/VETRNI
JOPIC
KRAMP/
ORODJE
MUTCEV
JAP.
Šport
NEM. SU-KAR/ UST-VARITEU CESA
0KL0RN0
VOZILO
OČRT
TEKOČA
VODA
TKALSKA
NAPRAVA
ORANJE/
PRITOK
RENA
DEL
GLAVE
DEL
CEPCA
RIŽEVO
2GANJE
SPRET-
NOST
Afrika je lačna in žejna
Uničujoča suša se v delu Afrike še nadaljuje — Stoti-soči umirajo od lakote — Reke beguncev
Precejšen del Afrike še vedno ogroža velika naravna katastrofa, ki uničuje in spodjeda že tako skromno razvito kmetijstvo, hkrati pa pobira hud smrtni davek med črnim prebivalstvom. Začenja se namreč že tretje leto strahovite suše, kakršne na črnem kontinentu ne pomnijo že dobrih sto let. Suša je v temeljih zamajala gospodarstvo v 34 afriških državah, za lakoto in drugimi posledicami suše pa je pomrlo več sto tisoč ljudi. V Mozambiku, če ga navedemo kot primer, je v dveh, letih suše pomrlo od lakote 170.000 ljudi. Mnogo večja pa je armada shiranih in bolnih ljudi, ki se klatijo po prašnih, izsušenih poteh in iščejo vodo, hrano in zdravniško pomoč. Bolezni se namreč širijo, ob lakoti mučijo ljudi še diareja, kolera in slepota.
Najhuje je to, da se ne obetajo kaj kmalu vremenske spremembe, ki bi bile, tudi če bi dež ta liip do dobra namočil zemljo, že prepozne. Strokovnjaki napovedujejo, da bo suša trajala še najmanj eno leto v večjem delu območja, ki ga je zajela naravna katastrofa, medtem ko bo južni del Afrike trpel zaradi suše še najmanj do 16-ta 1988. To pomeni,.da bo škoda' in uničenje še večje. Južna Afrika, ki slovi kot razvita afriška država, je pred sušo izvažala po 6 milijonov ton koruze letno, lani pa je
morala kljub vsemu svojemu razvitemu kmetijstvu uvoziti 4 milijone ton tega pridelka. Kako jez revnejšimi in nerazvitimi deželami, ki že prej same niso mogle pridelati dovolj hrane za lastno prebivalstvo, si l^hko kar mislimo.
Nujna in nadvse potrebna je močna 'mednarodna pomoč, ki lahko le omili strahotne posledice, ne more pa zares pomagati črnemu kontinetu. Afrika bo morala sama stopiti na svoje noge. Pri tem je hudo vprašljiv podatek, da v ogroženih državah odvajajo samo 4 do 7 odstotkov proračunskega denarja za. razvoj poljedelstva, medtem ko vojska pogoltne več kot polovico vsega denarja.
Dlje ko traja suša, bolj je Afrika odvisna od zunanje pomoči. Zdaj gre že polovica vse pomoči v hrani, kolikor je zberejo v svetu, za Afriko. Vendar je tudi to odločno premalo. Lani bi 25 najbolj ogroženih afriških držav potrebovalo preko 3 milijone ton žita, dobili pa sojih le 1,65 milijona tone, a še do tega je šla večina v izgubo.
Afrika je lačna. A Samo s1 podarjeno hrano je ne bo mogoče zares nasititi, ne rešiti iz klešč strahotne naravne nesreče.
MiM
(Vir: Newsweek)
Oh, ti otroci!
So današnje generacije najmlajših res pokvarjene?
V očeh starejših, ki prekmalu pozabijo na svoja mlada leta, je mladina polna grehov, pokvarjena in malovredna. To pesem pojejo odrasli že stoletja in jo bodo verjetno še stoletja. Kljub temu, da je treba tarnanje nad mladino vzeti z zadržkom, pa le velja prisluhniti poročilu združenja britanskih učiteljev, ki slede mladim generacijam leto za letom in imajo v rokah nekaj sprejemljivih meril, katerga generacija je bolj, katera manj nagnjena h graje vrednemu obnašanju.
V zadnjem poročilu so zapisali, da še nobena generacija ni tako grdo preklinjala, kot to počne sedanjirod otrok, starih pod deset let, poleg tega pa ugotavljajo, da so otroci bolj nasilni, trmasti, razdiralni in nagnjeni k ekscesom.
In kdo je kriv? Po mnenju britanskih pedagogov sta dva velika krivca: starši in televizija. Prvi so krivi za neolikanost in surovost otrok, druga pa za nasilnost in ostale nezaželene lastnosti rastočih mladih generacij. Družba pa nič?
Nevaren ples
Break dancing je lahko življenjsko nevaren
Za mnoge ljudi to, kar navdušuje mestno mladino po vseh razvitih deželah sveta, ni noben ples, ampak navadno premetavanje. Gre za modno norost, ki se ji reče break dancing, nekakšno akrobatsko vrtenje na rokah, temenu, skakanje v zrak in delanje saltov naprej in nazaj. A ker to naporno in zahtevno početje spremlja glasba in ker navdušenci temu rečejo ples, je break dancing postal pač ena od plesnih smeri.
Z novostjo so začeli fantiči iz newyorške črnske četrti Južni Bronx pred sedmimi leti, danes pa je break dancing že stvar do bičkonosnega posla, ki reže debele kose kruha najboljšim plesalcem, še večje pa seveda poslovnežem, ki stojijo za kulisami industrije zabave. Omenimo samo to, daje film o plesalcih novega plesnega vala v kinematografih ZDA vrgel 20 milijonov dolarjev, velik uspeh pa ima tudi v drugih razvitih deželah. Močno so obogateli tudi nekateri plesalci, ki igrajo v filmih, snemajo reklamne filme, video kasete itd.
Mišljenja o tem. ali je break dancing ples ali ne, so deljena, vendar pa tako nasprotniki kot privrženci nove smeri priznavajo, da je tovrstna zabava dokaj nevarna. V. domovini tega plesa je nekaj plesalcev že končalo izvajanje najtežjih figur z zlomljenim vratom in smrtjo.
VAŠA ZGODBA |
NAŠA STARA HIŠA
Naša stara hiša, pol zidana s kamenjem, pol zgrajena iz brun, je med prvimi v vasi dobila opečnato streho. Oče in mati sta tudi med prvimi v vasi preuredila veliko vežo v predsobo in kuhinjo, kamor sta postavila štedilnik, ponos cele hiše, saj je bil prav tako * med prvimi, ki so našli pot v kmečke domove v našem kraju.
V tej stari hiši je teklo moje otroštvo in moja mladost. Velikokrat se spominjam dogodkov iz prejšnjih časov. Kot v snu vidim najstarejša brata, kako se prepirata z mojo materjo in govorita o daljni Argentini kot o čudoviti deželi, pravi Indiji Kororpandiji.
Začudeno sem strmela vanju in nisem razumela, kaj naj pomeni, da mi bosta pošiljaja „pese” iz tiste daljne dežele. Nisem mogla razumeti njunih obljub, videla pa sem in razumela materine objokane oči, ko sta nekega dne zares odšla.
Prvega njunega pisma iz Argentine sem bila zelo vesela. Z zanimanjem sem si ogledovala fotografijo, ki sta jo poslala v pismu. Na nji sta bila posneta v času potovanja z ladjo. Posebno ' smešno pa se mi je zdelo, ko sta v pismu napisala: „Zivjo žganci in zelje!” Tako sta se posmehnila moji materi, ker jima je branila pot v tujino.
Toda pogoltnila ju je tujina. Nikdar več ju nisem videla.
Tudi očeta dlje časa ni bilo doma. Odšel je ven. Vrnil seje čez čas, ko je toliko zaslužil, da je lahko plačal vse dote, ki so jih terjali prejšnji hišni dediči. Moja mati seje tisti čas sama pehala na gruntu. Sorodnica ji je priskočila na pomoč pri delih na polju, saj jaz in najmlajši bratec še nisva bila sposobna za resno delo. Medtem ko sta mama in sorodnica delali, sva se midva z bratcem igrala šolo in druge igrice...
Ah, kje so zdaj tisti časi? Kje je zdaj tista hiša?
Brat leži pokopan v Kočevskem Rogu, oče in mati počivata pod rušo na pokopališču pri Treh farah, hišo so porušili. Kjer je nekdaj stal naš dom, je zdaj greznica, na drugem koncu dvorišča pa je drugi brat postavil veliko zidano hišo.
Ostali so spomini in domotožje, grenko in neozdravljivo, kot je zadihalo iz pisma, ki je kar na lepem prišlo nekega dne iz Argentine. V njem smo prebrali, da je najstarejši brat še živ in da bi se rad vrnil v domovino. Še dvakrat je prišlo podobno pismo na star naslov, v hišo, ki je ni bilo več, potem pa so pisma dokončno usahnila. In tudi brata ni bilo.
MARIJA NEMANIČ Lokvica
SPOSOJENO TRNJE
• Mar to ni ironija: Jugoslovani se znojijo v Nemčiji, Nemci pa v Italiji.
/Iz Pavlihe/
E
Poroka ženske z žensko
Nenavaden običaj Nan-dov
Na planoti Uasin Gisu na kenijskem višavju živi pleme Nandi. To pleme, ki šteje 117.000 ljudi, prideluje predvsem proso in koruzo, ukvarja pa se tudi z živinorejo. Pozornost zbuja njihov običaj, da se ženska lahko poroči z žensko. ..Ženska" zena ima opravka z otroci in gospodinjstvom, medtem ko ima ženska »soprog” več odgovornosti.
Največkrat se poroči ženska z žensko, če ima hibo ali nezakonskega otroka: Kadar pa ne more roditi otrok, se lahko poroči tudi, ko je njen mož še živ. Ženska »mož” je odgovorna za ženine otroke in ji je dolžna tudi pomagati. Njuni sinovi so zakoniti dediči ženskega soproga.
Ženska „mož” lahko govori na javnih shodih, imenuje, pa se „kogo" ali stara mama. Ona in njena žena nimata skupnega spolnega življenja, saj ima ženska veliko seksualno in družbeno svobodo, kije nekako na isti ravni kakor pravica do lastnine oziroma dediščine.
Ta zanimivi običaj počasi izumira.
J. Ž.
(Vir: Parade)
	
	
Čebulo, poper, fižol, kumare in buče, ki zahtevajo več dela, gojijo zraven koč. Nateh malih krpah obdelane zemlje uspeva tobak, ki ga zmletega in naoljenega posebno ženske zelo rade žvečijo pod spodnjo ustnico. Ko sem ga še jaz poskusil, mi je v petih minutah začelo močno biti srce, spotil sem se, vrtelo se mi je, in šele ko sem bruhal, mi je odleglo.
Proso in tobak radi zamenjujejo za arabsko orodje, sladkor, čaj in ponekod že tudi za drago kupljene cigarete in alkohol. Poleg plemenskih vojn, v katerih so si nekoč drug drugemu požigali polja, so sovražniki nubskih polj seveda tudi suša in habub — vihar, ki ga s pepelom namazani Nubi skušajo prepoditi tako, da se zbirajo in izrekajo skrivnostne zarotitve.
Da ni bilo zajtrka, sem neVako prenesel (opoldne sem bil preveč utrujen in pregret, da bi mogel jesti), nikakor pa mi ni šlo v račun, da moji ljudje niso hiče-sar jedli niti popoldne. Čakam in čakam, pa nič. Nubi so polegli v senco krog koč, nekateri so dremali, precej jih je tudi brenkalo na lire. Pri tem so kazali take mile obraze. Skozi njihovo,brenkanje sem začutil njihove občutljive, sentimentalne duše. Skoraj vsi igrajo, ob vsaki priložnosti, ko nimajo kaj početi z rokami, to pa je v sušni dobi kar naprej. Vsak komponira svojo glasbo. Zdi se mi, da niso ujeti v okove trenutnega modnega vala. Glasba jim je razvedrilo, duhovna potreba. Zvečer od vseh strani prihajajo mili zvoki. V trdi noči se po njih da spoznati, kdo prihaja nasproti.
Poslušal sem brenkanje in bil od lakote'že čisto omotičen. Šele ko je, vse okoli nas postalo rdeče, so ženske zginile v koče. V treh tednih, kolikor sem jih preživel med Nubami, nisem bil nikdar zares sit. Kuhano proso, ki smo ga jedli prvi dan, smo jedli tudi vse naslednje dni. Enkrat zakuhano v vodi pa spet v mleku. Pest praženega sezama ali arašidov, nekakšno kislo mleko, sesirjeno s kozjim urinom, in samo enkrat kos prekajenega loja. To je bilo vse. Koze, kokoši, krave, majhne prašičke, ki jih premore vsa družina, zakoljejo le ob velikih praznikih, običajno ob smrti sorodnikov, in še takrat jedo meso
le najbližji sorodniki umrlega. Ostali poskusijo meso le, če je živina bolna. Jedilnik si oplemenitijo z na žaru pečenimi poljskimi mišmi, insekti in surovimi kobilicami.
Čeprav je njihovo proso kalorično, mi ni bilo jasno, kako morejo biti tako mišičasti. Dali so mi vedeti, da sem prišel ob nepravem času. Maja meseca, ko začne deževati in savana ozeleni, pridejo z juga antilope, žirafe in divje mačke. Tedaj prirejajo velike požrtije.
Prvo noč sem prespal pri družini, kjer sem obležal prvič. Neko popoldne, ko gospodarja ni bilo doma, me je obiskal možakar in me povabil na svoj dom. Gostoljubje v tej hiši sem že dovolj izkoristil, zani-malo me je življenje pod drugimi strehami, zato sem se poslovil od žena in otrok in šel z njim.
Na novem domu so bili zelo prijazni. Pogostili so me z mlekom, ki ga sicer pijejo samo nosečnice, bolniki ali mladi fantje, ki se pripravljajo na rokoborbe.
Mularijo sem učil igrico slepo jajce, ko je med nas jezno planil moj prvi gostitelj. Zmerjajoč je zagrabil osla, kokoši in koze, si oprtal moj nahrbtnik, me zgrabil za roko in začel vleči nazaj na svoj dom. Tedaj plane možakar, ki me je pripeljal. Bilo je veliko prerivanja, skoraj sta se spopadla, potem me je prvi zmagoslavno odgnal nazaj v dolino.
»Digini, kvejs, k vejs, Torno ma kvejs,” mi je govoril. To je pomenilo: Digini je dober, dober, Tomo ni dober. Doma me je potisnil v kočo in vhod zaslonil z leso.-Tako sem postal ujetnik.
Mož je od nekod začel nositi pisane cunje.
„Leni, leni,” pravi in maha s cunjami pred leso, Jeni ketir kvejs, kvejs, kvejs...
Spomnil sem se nemške fotografije, ki je bila prva bela ženska v teh krajih, in takoj mi je bilo jasno, da jih je naučila, da se od tujcev, če si prijazen in gostoljuben, da tudi kaj dobiti. Možakarja sta se torej prerekala za mojo prtljago.
In res, ko sem poiegnil s sebe spodnje hlače, sem bil prost.
Digini me je veselo trepljal po rami: „Tomo kvejs, kvejs, ketir kvejs.” Jaz pa sem bil žalosten, saj sem moral ponovno na pot.
Do naslednje vasice sem hodil pozno v večer med granitnimi klanci. Srečal serrvveč nagih ljudi, ki so imeli le okrog pasu tenak pas. Brez te pletene vrvice je Nubijce sram. Goli so v glavnem le mladi pripadniki plemena. Dekleta oblečejo prva oblačila, tkana iz vlaken in koreninic, v času nosečnosti, moški pa si spolovila pokrijejo šele takrat, ko njihove fizične sposobnosti začno upadati. Ker jim je gola koža dolgočasna, si obraz, lase in telo okrasijo. Pozornost vzbujajo poslikavanja s pigmenti in mazanje z oljem. Nenaoljeno dekle je sram in se ne more vključiti v življenje vasi. Prepovedana ji je tudi udeležba na vaškem plesu, ki ga plešejo skoraj vsak večer. Svetleče se črno telo poudari seksualno privlačnost. Moški si poslikujejo telo od četrtega leta pa do tedaj, ko telo ni več lepo1; zdravo in močno. Nubijci menijo, da je olepšavanje starega telesa nesmiselno. Vsak, kdor se maže odcvetel, je izpostavljen posmehu vasi. Vsak klan ima svojo nianso barv, ki jo morajo pripadniki upoštevati. Nubiji imajo poseben.smisel za domišljijo in občutek za oblikovanje. Zahodni moderni umetniki občudujejo njihov način usklajevanja barv in kombiniranje črt, stiliziranje figur in ornamentov v harmonično celoto.
v mesecih, ko ne delajo na poljih, se Nubiji oljijo, slikajo in olepšujejo vsak dan. Vsaka maska je nova kreacija. Nekateri si jo spreminjajo dvakrat na dan To slikanje nima posebnega ritualnega pomena, maske so odvisne od barve, ki si jo Nubijec izbere. Mastno črno barvo, ki jo smatrajo za najlepšo izmed vseh, lahko uporabljajo le njihovi najboljši borci. Osnovni namen slikanja teles je poudariti zunanji videz. •
—■
■ # //#///////##////####/#«
POTA
ix sm/
dežurni
poročajo
OSUMLJENA VLOMA V VIKEND
— 30-letni B. B. iz Hudej priTrebnjem-in 15-letni B. B. iz Žužemberka ;ta osumljena vloma v vikend Ljubljančana Jožeta Anžurja nad Dolnjim Križem. Mladeniča naj bi bila iz vikenda odnesla plinsko in strašilno pištolo ter liter žganja.
OB MEHANIZACIJO — Neznanec je med 30. avgustom in 13. septembrom ukradel Petru Škodi z Vinje gorice kultivator, ki je bil priključen na traktor ob zidanici v Gradišču. S krajo je lastnika oškodoval za 80 tisočakov. Storilca še iščejo.
VINJEN OVIRAL PROMET — 18. septembra so miličniki pridržali do iztreznitve 29-letnega Toma Grdiča iz Novega mesta, ki je v križišču oviral promet, v točilnici hotela Kandija pa razbijal kozarce. Čaka ga sodnik za prekrške. *
POSEKAL DESET DREVES — Neznanec je med 1. in J 4. septembrom v gozdu pri Klenoviku posekal 10 smrek in tako brežiški GG oškodoval za blizu 12 tisočakov. Storilec se še izmika roki pravice.
RAZGRAJALA STANOVANJU
— Črnomaljski miličniki so 19. septembra pridržali do iztreznitve 30-letnega Ivana Podbevška, Možakarje doma razgrajal in razbijal.
UKRADEL KOLO Z MOTORJEM
— Nekdo je 16. septembra iz veseličnega prostora v Zagorici pri Velikem Gabru ukradel kolo z motorjem, last Martina, Miklavčiča. Motorček je vreden kakih 50 tisočakov.
IZ STANOVANJA UKRADEL 6 TISOČAKOV — 20. septembra je nekdo vlomij v stanovanje Rada Mi-hajloviča iz Črnomlja in mu odnesel 6 tisočakov.
OB VARILNI APARAT — Med
16.' in 20. septembrom je nekdo iz zaprtega pritličnega prostora še nedograjene stanovanjske hiše Cirila Logarja iz Trebnjega odnesi varilni aparat, vreden preko 45.000 din. Zagretega varilca še iščejo.
OB VSO ZLATNINO
Četrt stoletja miličnik
Te dni bo Mišo Mihajlovič odložil modro uniformo — Med miličnike zašel kot brigadir
NOVO MESTO — Čeprav sije Mišo Mihajlovič v vseh povojnih letih nadvse želel poslali miličnik, si še zdaleč ni mogel misliti, da se mu ho želja tako kmalu uresničila. In ko se danes po polnih šestindvajsetih letih službovanja v modri unijormi. ko se je od nje s pravkar sprejeto odločbo o upokojitvi praktično že poslovil, sprehodi po teh spominih, se odločne in trde poteze na obrazu omehčajo. v oči se naseli nostalgija, glas postane mehkejši.
„Če ne bi bil miličnik, sveta in	Promet je bil redek, vendar dela ni
življenja nikoli ne bi spoznal tako	manjkalo. Pilo se takrat ni nič manj
široko in celovito, kot sem ga. Kajti kmečkemu fantu, ki mu je vojna vihra uničila šolska leta, v tistih časih ni bilo usojeno pogledati v svet. Rešilo me' je pravzaprav samo naključje. V Karlovcu, kjer sem se rodil in živel, se za moje želje niso dosti zmenili, pač pa seje vse spremenilo, ko sem prišel kot brigadir leta 1958 na avtocesto med Novim mestom in Otočcem. V Sloveniji je miličnikov primanjkovalo in še istega leta sem oblekel modro uniformo."
Že I . januarja naslednjega leta je bil Mišo razporejen v Celje, od tam pa na prometno milico v Ljubljano. Polnih dvanajst let je bil nepogrešljiv na ljubljanskih križiščih. Leta 1962 je prišel v Novo mesto.
kot danes, poseben problem pa so bila stara in dotrajana vozila, največkrat še iz predvojnih časov. Tudi goljufij z lesom ni bilo prav malo."
Leta 1966 se je Mišo preselil nadstropje niže v stavbi novomeške postaje milice, kar je pomenilo slovo ob magistralke in prometa.
Mišo Mihajlovič: „Brez teh 26 let v uniformi ne bi poznal sveta in življenja tako, kot ga sedaj.”
»Pestrost dela je na splošni postaji milice veliko večja. Ko se zamislim v tista leta, lahko ugotovim, daje bilo delo lažje. Razlog je preprost, kajti standard je bil takrat višji, kaznivih dejanj je bilo manj, enako tudi vsega drugega, kar sodi zraven. Zadnjih sedem let do upokojitve sem delal kot vodja bršljinskega okoliša."
uniformi, se ti domala vsi dobrikajo. Sicer pa moram reči, da v Sloveniji, med Slovenci ni težko postati dober miličnik.
Kdor bolje pozna Mišota ve, da mu je to tudi uspelo. In sedaj, ko odhaja v pokoj, je nešteto takih, ki mu žele stisniti roko.
,.Še preden sem prišel na Dolenjsko, sem bil nekaj časa v Italiji, kjer smo si nabirali izkušnje pri urejanju prometa, reševanju prometnih nezgod. To mi je veliko pomagalo pri kasnejšem delu, saj sem bil potem 4 leta na današnji dolenjski magistralki, prav na tistem odseku ceste, ki sem ga gradil kot brigadir. Bil sem edini miličnik na tem delu, sicer pa kaj več tudi ni bilo potrebno.
Mišo je bil priljubljen miličnik. A ne zaradi morebitne popustljivosti.
»Uspeh miličniškega delaje v tem, kako pristopiš k ljudem, se z njimi pogovarjaš in jih ceniš. Pravzaprav si miličniki s temi lastnostmi sami odrejajo nadaljnje življenje v uniformi. Žase lahko zatrdim, da sem bil vseskozi dosleden, imam veliko prijateljev v zasebnem življenju, kar je verjetno še najboljše merilo o cenjenosti miličnika. Kajti, ko si v
Ob letošnjem dnevu varnosti je dobil Mišo plaketo varnosti, ki mu jo je podelil zvezni izvršni svet za njegovo dosedanje delo, hkrati je prejel tudi srebrni znak zaslug za varnost, še najbolj pa mu je pri srcu odlikovanje, kije leta 1978 prišlo iz kabineta maršala Tita — red dela s srebrnim vencem.
„1 udi zaradi tega sem ponosen na teh 26 let, ki sem jih pustil v uniformi." pravi.
B. BUDJA
PADEL
NA POKROV MOTORJA
MIRNA — Mirepčan Božo Kolenc sc je v nedel jo peljal na kolesu po regionalni cesti iz Slovenske vasi proti Mirni. Med vožnjo mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Branko Rokavec iz Šentruperta, ki pa se navzlic umikanju ni mogel ogniti kolesarju, ki je vozil kar po sredi ceste. V trčenju je Kplenca vrglo na pokrov motorja in nato na cesto, kjer je obležal hudo poškodovan. Prepeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za preko 150 tisočakov.
VLOMILI V SKLADIŠČE
NOVO MESTO — V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v skladišče Mercatorjeve trgovine v Šmihelu. Iz skladišča je izginilo za 3 kilograme kave in kolut sira, težak blizu 15 kilogramov. Mercator je s krajo ob 14 tisočakov. Storilca še iščejo.
NAPORNA NOČ
.NOVO MESTO — Noč na nedeljo je bila dokaj naporna za 21-letnega Silva Š. iz Podljubna, ki ga utemeljeno sumijo za več vlomov. Najprej v vozilo Novomeščana Borisa Škedlja, nato še v avto Petra Šimca iz Novega mesta, vendar lastnikoma ni nič odnesel, zato pa so Svetlani Zuko iz vozila izginile copate. Vlomljeno je bilo tudi v avto Leopolda Nemaniča iz Novega mesta, vendar tudi tukaj ni bilo nič odnesenega. Delavci novomeške UNZ sumijo Silva Š. tudi za vlom v zidanico Jožefe Koščak iz Birčne vasi in v barako novomeškega GG na Ruperč vrhu.
Z AVTOM V ZID NADVOZA
Zaradi vikenda črtan z liste
ČRNOM ELJ — 27-Ietni Viktor Zupančič iz Gaberja se je 21. septembra okoli 23. ure peljal z osebnim avtom iz Semiča proti Črnomlju. Tu ga je v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v betonski zid železniškega nadvoza. Zupančič se je ob nezgodi hudo telesno poškodoval, rane pa so bile tako hude, da jim je v nedeljo v novomeški bolnišnici podlegel. Njegov sopotnik Silvo Novi-na je dobil prvo pomoč v črnomaljskem zdravstvenem domu.
Sodišče združenega dela razveljavilo odločitev Pionirjevega tozda MKI — V nasprotju z zakoni in pravilnikom — Prosilca je treba oceniti________________________________
NOVO MESTO — Še ne tako dolgo nazaj smo pisali o nekaterih primerih, ko delovne organizacije niso dovolj upoštevale nove stanovanjske zakonodaje in si tako privoščile spore, iz katerih so praviloma potegnile krajši konec. Tako, dčnimo, Pionirjev tozd MKI, kateremu je sodišče združenega dela v Novem mestu z odločbo, ki je že pravnomočna, razveljavilo prioritetno listo za dodelitev stanovanj.
V tem Pionirjevem tozdu so lani
izdelali prednostno listo prosilcev družbenih stanovanj, po končanem
postopku pa je Komisija za kadrovsko-socialne zadeve predlog liste objavila.
ravnali v skladu z veljavno zakonodajo, niti ne v skladu z lastnim pravilnikom, kajti nikjer v njem ni določbe o tem, kdaj kakšnega prosilca ne uvrstiti na prioritetno listo. Tako bodo morali sedaj storiti tisto, kar bi morali že prej: oceniti Udovčevo vlogo, upoštevajoč vse v pravilniku določene kriterije in merila.
TREBNJE — Med 10. in 19. septembrom je nekdo iz stanovanja Milana Kranjca odnesel več zlatih predmetov. Omenimo le dva zlata poročna prstana, moški prstan iz belega zlata, poročni prstan z jantarjem, verižico, zlatč zapestnico, celo pet zlatih cekinov, tako daje lastnik oškodovan preko 100 tisočakov. Strastnega zbiratelja zlatnine ta čas še iščejo.
UKRADEL MU JE ŠOTOR
ČRNOMELJ — 28-letni Črnoma-Ijčan Stane Zupančič je v soboto prijavil miličnikom tatvino šotora. Mini prebivališče je stalo v Iskrinem kampu pri Primostku, skupaj s šotorom pa je izginila tudi vsa oprema. Lastnik je oškodovan za 17 tisočakov. Storilca še iščejo.
KMALU CESTA
SODRAŽICA — Na cesti Sodražica — Loški potok je posodobljanje v zaključni fazi in bo cesta kmalu odprta za javni promet. Za letos je treba dokončati le Še nekatera dela na Vagovki. Nekaj manjših del bodo opravili prihodnje leto.
Nepotrebna vroča kri
Zaradi nespoštovanja stanovanjske zakonodaje prihaja do dolgih sporov — Stanovanja pa čakajo
Ni le primer, o katerem pišemo v sestavku ..Zaradi vikenda črtan z liste", vzrok, da temu področju posvetimo nekaj več besed. Dejstvo je namreč, da ostaja nova predlani sprejeta stanovanjska zakonodaja v večini delovnih organizacij brez pravega odmeva, le malo je takih, ki so svoje samoupravne akte prilagodili novim zahtevam in predpisom. In tako ni pravzaprav nič čudnega, če je novomeško sodišče združenega dela danes domala poplavljeno z raznimi spori, iz katerih pa delovne organizacije praviloma potegnejo krajši konec.
Nova stanovanjska zakonodaja postavlja pravnomočno prioritetno listo kot pogoj za dodelitev stanovanja. Tega se le malokje držijo, pač pa stanovanja razdelijo že veliko prej. Bodisi zato. ker je razpis bolj ali manj zrežiran. novi imetniki stanovanjske pravice pa so že prej določeni, ali zato. ker gre za neukost in nespoštovanje veljavne zakonodaje. Sodišče je nemalokrat prisiljeno, če se delavec nanj obrne po varstvo svojih pravic vpritoževalnem roku. razveljaviti prioritetne liste in preprečiti nezakonito vselitev. Praviloma pa takšni postopki zaradi kasnejših pritožb s strani delovne organizacije trajajo dolgo, da o nepotrebnih stroških ne govorimo. V ilustracijo navedimo le. da ima šenljernejska Iskra zaradi tovrstnega spora, v katerem ji je sodišče razveljavilo prioritetno listo, že od lanskega julija prazno stanovanje ob precej dolgi listi prosilcev.
In še o uvodoma načetem problemu, ki se zrcali iz sestavka ..Zaradi vikenda črtan iz liste"! Načeloma gre vsekakor pozdraviti, da skušajo nekatere delo vne organizacije pri dodeljevanju stanovanj upoštevati tudi standard prosilca. Nikakor pa ne more dejstvo, da ima nekdo vikend, takšnega prosilca po nekem avtomatizmu izključiti iz kroga kandidatov za stanovanje. Da pa se dajo tudi te pobude rešili povsem samoupravno, kaže primer KPD Dob. kjer so v samoupravne akte vnesli določbo, po kateri dobijo prosilci. ki razpolagajo z vikendom, določeno število negativnih točk. Primer, ki bi prej ko slej moral najti mesto v slehernem pravilniku o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil!
BOJAN BUDJA
Vse bi bilo verjetno lepo in prav, če se ne bi oglasil Jože Udovič iz Novega mesta, ki ga komisija ni uvrstila na listo, češ, da ima počitniško hišico in mu stanovanje po pravilniku tozda ne pripada. Udovič se je pritožil na delavski svet, ta pa je pritožbo zavrnil. Vsa zadeva je prišla v roke sodišču.
t akšno odločitev novomeškega senata je potrdilo tudi sodišče združenega dela SRS v Ljubljani.
B. B.
Res je, da ima Udovič počitniško hišo v Lipniku, kakih 25 kilometrov od glavne ceste, s kakimi 40 kvadratnimi metri stanovanjske površine. Ker pa ima Udovič 5-člansko družino, s katero živi v neprimernem stanovanju in mu gre ob upoštevanju pravilnika stanovanje v velikosti med 70 in 80 kvadratnimi metri, je seveda odločitev delavskega sveta nezakonita/To, da ima nekdo počitniško hišo, ne more biti edini in izključujoč razlog pri (ne)dodelitvi stanovanja. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da v Pionirju niso
DREVO UBILO GOZDARJA
PADF.Ž — 18. septembra seje med delom v gozdu Padež smrtno ponesrečil 25-ietni delavec Jo že Gregorič z Vrha pri Ljubnu. Tistega dne je Gregorič, sicer zaposlen pri novomeškem GG kot sekač, skupaj s sodelavcem Marjanom Kumpom iz Uršnih sel podiral drevesa. Okoli 9. ure pa je gaber, ki ga je Kump že prežagal, padel na Gregoriča in ga tako hudo poškodoval, da je ranam podlegel že na mestu nesreče.
Alkohol močnejši od zavesti
Po dolenjski deželi
• Olga Kovačič iz Grobelj je te dni prijavila možem postave, da ji je nekdo v zidanici na Golobinje-ku nenaročeno pretakal vino. Iz sodov ji je izginilo 60 litrov bele in prav toliko litrov rdeče vinske tekočine. Se sreča, daje trgatev tako blizu. .
• Še ne tako dolgo nazaj tatvina ki so jo pred dnevi zabeležili v br-šljinskem marketu, ne bi bila mogoča. Nekdo je namreč trgovcem s prodajnih polic izmaknil 20 vrečk kave, poleg tega pa še nekaj cigaret, salam in vratovine ter štiri lake za lase. Težav s kavo očitno nikoli ne bo konec.
• Z zaključnimi deli na svoji hiši v Trebnjem bo moral Bogoljub Pi-vaševič še nekaj časa počakati. Nekdo mu je namreč prejšnji teden z gradbišča odpeljal kubik mivke, tri 6-metrske plošče, več vodovodnih cevi, prav tako vse svinčene cevi, predvidene za sanitarije, več izolacijskega traku in še nekaj drobnega ffiateriala. Glede na stanje v naših trgovinah je vrednost ukradenih predmetov neprecenljiva.
OB AVTO
NOVO MESTO —Darko Cujnikje ostal v noči na 21. september brez osebnega avtomobila. Storilec ga je oškodoval za kakih 120 tisočakov.
STRELA
ZANETILA
POŽAR
URŠN A SELA — V soboto ponoči, nekaj čez 3. uro, je med neurjem, kije divjalo po novomeški občini, strela udarila v nosilec električne napeljave, ki je pritrjen na streho montažne stanovanjske hiše Antona Čeliča iz Uršnih sel. Ogenj je poškodoval več salonitnih kritin in električni kabel, skupno škodo pa so ocenili na okoli 300 tisočakov Ogenj je pogasil lastnik hiše sam.
Eden mrtev, štirje hudo ranjeni
Neprevidno prehitevanje Krivo čelnega trčenja
GRMOVLJE — V soboto okoli 10. ure je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do hude prometne nesreče, v kateri je bil ob življenje 24-letm Zoran Lazarevič iz Plevlja, medtem ko se za življenje četverice zdravniki v novomeški bolnišnici še zmeraj bore.
27-letni grški državljan Iraklis Zan-tidis je med vožnjo iz Ljubljane proti Zagrebu pričel v desnem preglednem ovinku pri Grmovljah na prekinjeni črti prehitevati osebni avto ljubljanske registracije. Ko je bil vzporedno s tem vo?ilom. pa mu je nenadoma nasproti pripeljal z osebnim avtom 32-letni Milorad Lazarevič iz Goražda. Grk se
• Kot so nam tik pred zaključkom redakcije sporočili iz novomeške bolnišnice, je huda prometna nesreča pri Grmovljah terjala še eno življenje. Za 24-letnim koranom Lazarevičem, kije umrl na mestu nesreče, je poškodbam kasneje podlegla še 29-letna Zorica Lazarevič iz Goražda. Se zmeraj pa se zdravniki bore za življenje 25-letne Grkinje Chrus-tine Rybarczyk.
Vse več delavcev, tudi takih s preko 20 let delovne dobe, izgublja službo zaradi vdajanja alkoholu — Eden takih tudi Leopold Saje iz IMV_________________________
TOKRAT SE JE SREČNO IZTEKLO — Nestrpno prehitevanje bele stoenke na posnetku se je tokrat končalo brez najhujšega. Kako usodna zna biti neprevidnost voznikov pa je prejšnji teden pokazalo brezglavo prehitevanje pri Grmovljah, ki se je končalo s smrtjo dveh oseb. Več o tem na drugem mestu. (Foto: B. B.)
je sicer pričel umikati, vendar ga je na mokrem in spolzkem cestišču pričelo zanašati, tako da je prišlo do silovitega čelnega trčenja. Na mestu nezgode je umrl sopotnik, 24-letni Zoran Lazarevič iz Plevlja, hudo poškodova- j ni pa so bili oba voznika in sopotnici, 29-letna Zorica Lazarevič iz Goražda ter 25-letna Grkinja Chrisjina Rybar-czjjt.
Materialne škode je bilo za milijon din.
NOVO MESTO — Resje, da pada življenjski standard delavcev, toda očitno pada z njim tudi delavčeva zavest. Le tako je namreč mogoče razumeti podatek, daje prišlo pred sodišče združenega dela v Novem mestu v zadnjih dveh mesecih kar petnajst spisov o prenehanju delovnega razmerja, vzroka pa sta alkoholizem in kraje na škodo družbenega premoženja. Pr%v tako je vreden premisleka tudi podatek, da noben od obravnavanih delavcev nima manj kot 20 let delovne dobe. Toje razlog več za trditev, da gre očitno za krizo v zavesti delavca, ki tako z lahkomiselnostjo, ne zavedajoč se posledic, izniči dobršen del tistega, kar je gradil v dolgih letih službe.
Največ takih primerov je moč najti v novomeški IMV, med njimi omenimo Leopolda Sajeta, ki se je pred časom obrnil na sodišča združenega dela. in sicer potem, ko so mu zaradi uživanja alkohola med delom in neopravičenih izostankov izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega
razmerja. Povejmo, da sodišče ni imelo prav nikakršnega razloga, da takšnega ukrepa ne bi potrdilo in daje ta odločitev tudi že pravnomočna. Saje^ ki ima že preko 35 let (l)delovncdobe, je bil zaradi takšnih kršitev že večkrat opozorjen, tudi kaznovan, vendar vse skupaj očitno ni zaleglo. Še naprej je
hodil vinjen na delo, odhajal po alkohol iz tovarne in ga prinašal na delovno mesto. Zapisati velja, daje bil Sajetu lani izrečen pogojni ukrep prenehanja delovnega razmerja in da je torej imel dovolj možnosti, da svoje ravnanje opusti. Žal pa tega ni storil. Bodisi da za to ni imel dovolj moči, bodisi da tega ni hotel. Po izjavah prič je bil zaradi vinjenosti včasih docela nesposoben za delo, zategadelj pa tudi izpostavljen morebitnim nesrečam med službo.
Disciplinska komisija in delavski svet sta morala narediti to, kar sta. Alkohol je delavca s preko 35 leti delovne dobe postavil na cesto. Zavest je vnovič izgubila bitko.	3	3
SPOSOJENO TRNJE
• Kurzne razlike so najkrajša pot do razrednih razlik.
/Iz Večernjih novosti/
• Nekdaj smo bili pijani zmag, zdaj smo trezni porazov.
/Iz Pavlihe/
• Pri nas lahko vse kritizirate, ne pa vsakega.
/Iz Pavlihe/
• Sovražniki vseh barv ne mirujejo, toda kameleoni vedo, kako se jim je treba zoperstaviti.
(Iz ..Omladinške”)
• Nihče ne bo zvedel, kaj mislimo o vas. Mi znamo varovati državno tajno.
(Iz ..Omladinske”)
NAVZLIC ZAVIRANJU TRČILA — Zagrebčan Davor Hundičseje
17.	septembra peljal z avtomobilom proti Ljubljani. Pri Karteljevem je pričel prehitevati tovornjak. Takrat mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Jože Dolšina iz Zagorja. Vozili šta navzlic zaviranju trčili, pri čemer so se poškodovali voznik Hundič in sopotnica Radojka Šimpraga ter drug voznik Dolšina s sopotnikoma Jožico in Otmarjem Šturm iz Metlike. Vse so po zdravniško pomoč odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za kar 2 milijona din.
S KOLESOM PO SREDI CESTE
— 18. septembra seje Tatjana Bratko; vič iz Mihovega peljala na kolesu proti Gornjemu Vrhpolju. Tam je vozila kar »p« sredi ceste, ko ji je nasproti pripeljal z osebnim avtom Šentjerne-jčan Ivan Kotar. Slednji jt vozilo celo ustavil, vendar se je Bratkovičeva vseeno zaletela vanj. Ob padcu je bila poškodovana in so ji najprej zdravniško pomoč nudili v šentjernejskem zdravstvenem domu, nato pa še y bolnišnici. Materialne škode je za 25.000 din.
Mik
..Lesarji" že prevzeli vodstvo
Inles po 3. kolu na čelu SRL — Krčani ponovno nesrečno izgubili — V ženski konkurenci Itas in Iskra na dnu lestvice
Že po 3. kolu republiške rokometne lige so se reči postavile na svoje mesto. Ribničani so namreč z gladko zmago nad Ormožem prevzeli vodstov na lestvici, medtem ko so Krčani zdrknili na predzadnje mesto. Prav žalosten je pogled na žensko republiško t ligo, kjer dekleta šentjernejske Iskre in kočevskega Itasa zasedajo predzadnje oziroma zadnje mesto.
INLES—ORMOŽ 30 : 24 (17 : 13)
— Vse do izida 10 : 10 so bili gostje iz Ormoža povsem enakovreden nasprotnik domačinom, ki so šele v nadaljevanju strli odpor Ormožanov. Zmaga Inlesa potem ni bila več vprašljiva, saj
Stane Iskra: „Šola samoobrambe je primerna in priporočljiva vsakomur.”
Samoobramba kot način življenja
V Krškem privlačna šola samoobrambe — Budo veščin
KRŠKO — Pri Karate klubu Nuklearna v Krškem deluje sekcija samoobrambe s pomočjo Budo veščin. Sekcija ima na voljo malo sodobno telovadnico v osnovni šoli Milke Kerin v Leskovcu, inštruktorja za praktični karate, jiu-jitse, aikido in druge veščine. Kljub odličnim razmeram za delo šola samooobrambe — Budo veščin še zdaleč ni pritegnila tolikšnega števila obiskovalcev, kot so pričakovali marljivi organizatorji. Očitno je med ljudmi še precej predsodkov. Ali so ti res utemeljeni, pa smo skušali zvedeti v pogovoru s prvim slovenskim mojstrom karateja Stanetom Iskro, ki ima že 2. dan in je v šoli samoobrambe inštruktor za praktični karate.
— Šola samoobrambe je spojitev več borilnih veščin, izbranih iz karateja, jiu-jitsa, aikida in tudi nekaterih elementov najmlajše in hkrati najresnejše borilne veščine, tako imenovanega antiterorja. Kaj sploh imajo skupnega te veščine in
česa se še lahko nadeja obiskovalec te šole?
„Vse borilne veščine imajo nekaj skupnega — veščino borbe z rokami in nogami ter uporabo vseh delov telesa v borbi z enim ali več nasprotniki. To sposobnost je moč pridobiti le pri vadbi pod nadzorom za to usposobljenih inštruktorjev. Za nekatere je to šport, za druge veščina borbe ali celo umetnost gibov, rekreacija, samoobramba, pa tudi način življenja. Dejansko je to celota, prav zato je lahko dostopno vsakomur ne glede na spol in starost. To je hkrati vadba elastičnosti, česar čloyek ne bi smel nikoli zanemariti. Vadbo elementov karateja bi lahko grobo primerjali tudi z aerobiko brez spremljave glasbe in z. nekoliko drugačnimi gibi. ki pa so enako učinkoviti za zdravje, imajo pa večji učinek pri praktični uporabi."
— Kdo bi še zlasti moral vaditi borilne veščine?
.Predvsem tisti, ki so vsak dan izpostavljeni nevarnosti i napada
— miličniki in tudi tisti, ki se pripravljajo za morebitne spopade, to pa smo pravzaprav vsi, ki se usposabljamo za splošno Ijudskoob-rambo in družbeno samozaščito. Borbeni duh, pogum, moč, kondicija in samokontrola, to so elementi, pomembni in vsakomur potrebni tudi pri sodobnem načinu vojskovanja in uporabi naj-sodobneješega orožja. V vadbo kaže vključiti še tek, hojo, streljanje, plavanje, kar lahko izbere vsak sam. Z inštruktorjem Mirkom TiŠlerjem, ki ima mojstrski pas jiu-jitsa, vsak ponedeljek in sredo ob 18.30 usmerjava vadbo borilnih veščin tako, da praktično ni možnosti za poškodbe. Gre namreč za tako imenovani sparing
— nakazane napade in obrambe dveh tečajnikov. Pri vajah velja načelo postopnosti in kolikor kdo zmore. Velja tudi za petdesetletnike. Ni res, daje rekreacija za odpisane, res pa je, daje ta šola bolj za že oblikovane osebnosti, čeprav starostne meje ne bi postavljali.”
P. PERC
so si izdatno prednost priigrali že v 1. polčasu.
, Inles: Gelze, Terček 3, Šilc 1, J. Ilc 5, Lukič 5. T. Ilc 2, Tanko 1, Ambrožič 6, Mate 7, Parezanovič, Lesar.
MINERVA—KRŠKO 25 : 23 (13 : 11) — Tudi tokrat so igralci Krškega s precej smole ostali praznih rok. Prikazali so namreč dobro in učinkovito igro, s katero so najbolj presenetili domačine. Vodili so že s 6 : 3 in šele proti koncu prvega dela so uspeli domači igralci vzpostaviti ravnotežje na igrišču in polčas zaključiti z dvema zadetkoma prednosti. Podoben potek je bil v drugem polčasu. Krčani so po izenačenju na 16: 16 povedli že z 19 : 16, potem pa nerazumljivo popustili, vendar še vse do rezultata 23 :23 imeli' točko v žepu. Možnost, da odidejo neporaženi iz Žalca, so imeli še v zadnji minuti, vendar so z zmedeno igro zapravili priložnost.
Krško: Kastelic, Kekič 3, Junker, Božič 4, Caper, Starc 5, Bizjak 1, Avguštin, Šerbec 2, Iskra 2, Rakar 6, Pereč.
DVZ PONIKVE—ŠOŠTANJ 30 : 26(15 :12) — Na spolzkem in mokrem igrišču so domačini brez večjih težav opravili z močno ekipo Šoštanja in si tako priigrali prvo zmago v prvenstvu.
DVZ Ponikve: Jambrovič, Bambič, Fink, M. Strnad 4, D. Strnad, Drab 8, Vrbinc 4, Vujinovič 9, Škantelj, Pugelj 3, Doblekar 2, Mirt.
Lestcvica: 1. Inles 5 točk, 8: DVZ Ponikve 3, 11. Krško 1.
V 4. kolu igrajo: Krško-Jelovica, Usnjar-DVZ Ponikve, Šoštanj-Inles itd.
Več osebnih rekordov v finalu APS
Vidmar kar za 4 sekunde boljši od prejšnjega do-_____________sežka_______________
TITOVO VELENJE — V finalu za atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke je večina Novo-meščanov dosegla osebne rekorde in visoke uvrstitve.
V teku na 2000 m je Vidmar za okrog 4 sekunde izboljšal svoj dosedanji najboljši rezultat in s časom 5:54,3 osvojil tretje mesto. Tretji v teku na 400 m je bil Žulič, kije izenačil osebni rekord 51,5 s. V teku na 100 m je bil z 11,6 s sedmi.
Pri dekletih se je najbolje odrezala Suzana Hrastar, ki je bila v skoku v višino s 156 cm druga. Za pol sekunde je v teku na 200 m napredovala Renata Zupančič (27,8 s).
CUJNIKOVA ZMAGA V AVSTRIJI
NOVO MESTO — Na velikem mednarodnem mitingu v Wolfsbergu so Novomeščani Cujnik, Gabrijel in Primc v konkurenci sovjetskih, za-hodnonemških in avstrijskih atletov osvojili eno zmago, eno tretje in eno peto mesto.
Darko Cujnik je zmagal v metu kopja. V hladnem vremenu je dosegel dober rezultat 70,34 m. Gabrijel je bil v teku na 400 m z ovirami tretji s časom 55,24 s, Primc pa peti v metu diska.
DOBOVA — BREŽICE 27:21 (12:8)
DOBOVA — V tekmi za pokal mladosti sta se prejšni teden v Dobovi pomerili rokometni vrsti domače Dobove in Brežic. Domačini so vseskozi vodili in zasluženo zmagali. Najboljša pri Dobovčanih sta bila Blažinč in Radanovič, pri gostih pa Gerjevič.
M. F.
KOPER — NOVOLES 88:104 (51:48)
KOPER — Košarkarji novomeškega Novolesa, ki se pripravljajo na novo prvenstveno sezono v SKL, so se pred dnevi v Kopru pomerili z domačo vrsto in zasluženo zmagali. Prvi del je sicer pripadel domačinom, zato pa so Novomeščani v nadaljevanju prevzeli igro v svoje roke in vseskozi povečevali prednost. Najučinkovitejša pri Novomeščanih sta bila Peljhan in Bajc s po 18 koši.
GORSKO
PRVENSTVO
Glavnino novomeške kolesarske članske vrste čaka pred odhodom na služenje vojaškega roka še ena pomembna dirka: nedeljsko državno prvenstvo v gorski vožnji v Beogradu. Novomeščani si od tega nastopa obetajo tudi kakšno medaljo, tako v članski kot mladinski konkurenci. Papež, Smole, Bojane, Lavrič, Božič in drugi bi tako postavili še piko na i letošnji zares izredno uspešni kolesarski sezoni.
MLINOTEST—ITAS 25:13(12:7)
— Kočevke so nepričakovano visoko izgubile v Ajdvoščini. Po prvih minutah je namreč kazalo na iztnačen boj, v nadaljevanju pa so domačinke vseskozj povečevale prednost.
Itas: Štefanišin, Klarič I. Fajfar. S. Jerič 3, M. Jerič5, Bejtovič2, Oražem, Zalar 2, Lavtar.
ALPLES—ISKRA 30 : 19 (14 : 10)
— Novinke v 1. slovenski ligi, ekipa .šentjernejske Iskre, se niso' mogle uspešno kosati z domačinkami, ki letos startajo na I. mesto in ponovno vrnitev v drugoligaško družbo. Gostje so sicer prikazale borbeno igro, prej ko slej pa bo potrebno veliko dela, če bodo hotele doseči cilj — obstanek v ligi.
Iskra: Bohte, Gorenc 1, Dolar 2, Kovačič, Simončič, Turk 4, Rangus 2, Vide 5, Kotar 5, Kos.
Lestvica: 1. Burja in Jeklotehna po 6, 11. Iskra 2, 12. Itas Kočevje 0.
V 4. kolu se obeta dolenjski derbi med Itasom in Iskro.
V.
ŠPORTNI KOMENTAR
Prioriteta na prepihu
So prednostni športi v republiki nedotakljivi?
prednostne razvrstitve, ki temelji na' demokratičnosti in možnosti zamenjave prednostnih panog, seveda pa hi tako tudi tisti, danes zapostavljeni športi dobili dodatno motivacijo in še trše in kvalitetnejše delo. Nenazadnje bi tak pristop pomeni! humanizacijo prednostne razvrstitve, saj za športnimi zvrstmi stojijo ljudje, športniki, katerim je osnovni cilj napredovati. V nasprotnem pa postane sistem prednostne razvrstitve športov moralno vprašljiv, saj utegne neki šport postavili v monopolen položaj.
Vse to je še posebej aktualno sedaj. ko je Slovenija razen v odbojki ostala brez prvoligašev. In nič čudnega ni. če se Odbojkarska zveza Slovenije zavzema, da ostane v republiški prioriteti zanesljivo le še atletikarkot bazni šport, za vse druge pa je potrebno morebitno uvrstitev na prednostno listo preveriti z meriti in kriteriji.
B, BUDJA
Skoraj desetletje je preteklo od sprejetja vsem športnim delavcem znanih portoroških sklepov, ki so v takratne telesnokulturne razmere vnesli pravo revolucijo. Strogi amaterizem, sistem selekcij, ki naj edini vodi h kvaliteti, razvrstitev prednostnih športov v republiki, to so le nekateri od sklepov, ki pa zaradi svoje nedodelanosti, nedoslednosti, povzročajo precej vroče krvi v prenekaterem športu. Kot primer navedimo odbojko in pripombe, ki jih je pred nekaj dnevi sprejeto predsedstvo OZS in poslalo republiškima TKS in ZTKO.
Največ razprave je veljalo prav prioriteti. Prav bi bilo, menijo odbojkarji, ko bi poleg analize o učinkih prednostne razvrstitve panog v republiki kritično spregovorili in ovrednotili tudi stanje v nekaterih neprednostnih športnih zvrsteh, takih, ki so v zadnjih letih dosegle omembe vredne rezultate. S tem bi namreč ohranili osnovno vodilo
U lili
pionirjih A so bili daleč najboljši mladinci in rekreativci obeh društev, Metličani so pripravili tudi izbirno tekmovanje osnovnošolcev, najboljši med njimi pa bodo začeli kmalu trenirati v kolesarskem društvu. Že to, da je bil odziv izredno velik, saj je prišlo na start več kot 30 pionirjev od 3. do 7. razreda, pove, da ta šport tudi med mladimi pridobiva vse več privržencev. V skupini tretješolcev in četrtošolcev so bili najboljši Miro Matekovič, Boris Plesec in Matija Štrucelj. Med učenci od 5. do 7. razreda so si prva tri mesta razdelili Aleš Pahor, Matej.Kozjan in Mladen Vergot.
B. M.
POREDOŠ
SEPTEMBRSKI
PRVAK
NOVO MESTO — Hitropoteznega šahovskega turnirja ŠK Novo mesto za mesec september se je udeležilo 20 šahistov. Zmagal je Poredoš s 17 točkami, sledijo pa: Škerlj 15, Šušnjar 14,5, Picek 12,5, Pucelj l2,5,Stokano-vič 12, Kitanovič 11,5, Ščap 11, Božo-vič, Milič, Vene in Istenič po 10,5 itd.
F. AVSEC
Pozdrav državnih prvakov
Na nedeljski reviji kolesarjenja so se Metličanom predstavili domači in novomeški kolesarji
METLIKA — Čeprav je kolesarsko društvo v Metliki začelo delovati šele v začetku letošnjega leta, pa se je ta šport v zadnjem času zelo razmahnil ter pridobil veliko privržencev, kar se je pokazalo tudi preteklo nedeljo, ko je društvo pripravilo revijo kolesarjenja. Metliške in novomeške kolesarje so Metličani pozdravljali skoraj ob vsej 3 kilometre dolgi krožni progi okrog mesta, na kateri so se pomerili kolesarji vseh kategorij.
Najatraktivnejša je bila prav gotovo vožnja na kronometer starejših mladincev in članov iz Novega mesta, sicer tudi letošnjih ekipnih državnih prvakov. Metličani pa so slavili pri pionirjih B, kjer je Igorju Vajdi uspelo premagati slovenskega prvaka Novo-meščana Finka. Sledili so Šturm,
Omerzel in Ivec, vsi iz Metlike. Pri
LE ALBATROS ZMAGAL
TREBNJE — Na igrišču na Mirni je bilo v nedeljo odigrano 1. kolo občinske lige v malem nogometu.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Velika Loka-Vejer 1:1, Polet-Mirna4 : 4, Albatros-Hrastovica 3:0, medtem ko srečanje med VP in Tottenhamom ni bilo odigrano.
KARATE KLUB TREBNJE VABI
TREBNJE — Karate klub vpisuje v začetni tečaj karateja nove člane, članice in pionirje. Vpis je vsak ponedeljek in četrtek, od 18. do 19. ure v telovadnici osnovne šole. Treninge vodita Jože Kastelic in Milan Kovačič, tehnični mentor pa je Vlado Paradižnik.
MILOVANOVIČEV MEMORIAL
VRHNIKA — Partizan Slovenije bo organiziral v soboto, 6. oktobra, v okolici Vrhnike orientacijsko tekmovalni pohod v spomin na prvega sekretarja SKOJ Dragoljuba Milovanoviča. Zborno mesto bo ob 8. uri v športnem parku Partizana na Vrhniki.
Startnina znaša za vsako ekipo 200 din, prijave pa sprejema Zveza telcsnokulturnih organizacij Vrhnika,
Dom Partizana, do vključno 1. oktobra 1984.
Brežičanom le točka na domačem igrišču
V SNL prvi poraz Elana
BREŽICE, NOVO MESTO —
V nedeljo je bilo odigrano 5. kolo v republiških nogometnih konkurencah. Brežičani v prvi in Novomeščani v drugi SNL niso imeli ravno najboljšega dne.
BREŽICE — MURA 1 : 1 (0 : 0) —
Tekmo v Brežicah sije ogledalo kakih 350 gledalcev, ki so bili na koncu lahko celo zadovoljni z osvojeno točko domačih nogometašev. Po izenačenem prvem delu so namreč gostje v 59. minuti povedli, kmalu zatem pa bi lahko vodstvo še povišali. No, na srečo je v 72. minuti Barbič rešil domačinom točko, neodločen izid pa je še najpravičnejši. V SNL vodi Kovinar, ki je zbral 8 točk, Brežičani pa so s tremi točkami manj na 9. mestu.
V nedeljo potujejo k ekipi drugouvrščenih Vozil.
JESENICE — ELAN 2 : 1 (2 : 0) —
Igralci novomeškega Elana tudi tokrat niso razočarali. Do nedelje vodilna enajsterica v ligi je na težkem in blatnem igrišču na Jesenicah pokazala borbeno igro in z nekaj več sreče bi se lahko v Novo mesto vrnila s točko.
Edini zadetek za Novomeščane je v drugem delu igre dosegel Bradač.
S tem porazom so Novomeščani zdrknili s I. mesta, prehitel jih je namreč Stol, s 7 točkami pa zasedajo še zmeraj odlično 2. mesto.
M. GORENC
TREBNJE — NOVO MESTO 33 : 30
TREBNJE — RokometašiTrebnje-ga so v II. republiški ligi doma po borbeni igri in ob pomoči kakih 150 gledalcev premagali vrsto Novega mesta s 33 : 30. Pri domačinih sta največ zadetkkov dosegla Radelj (12) in Strajnar (9), pohvale pa zasluži tudi vratar Ciril Strajnar. V novomeški vrsti sta bila najbolj učinkovita Zupančič z 12 in Kukman z 11 zadetki.
I. VIŠČEK
ZMAGA ODBOJKARJEV V ITALIJI
Odbojkarji novomeškega Pionirja so v okviru priprav na bližnji start vil. zvezni ligi v soboto odpotovali v Italijo, kjer so se pomerili z ekipo Mon-falcona. Po zanimivem in negotovem boju so zmagali Novomeščani s 3 : 2. Omenimo le, da se bosta še pred prvenstvom ekipi srečali še v Novem mestu.
ZMAGALI TUDI TRETJIČ
DOBOVA — Sevniški rokometaši so ostali nepremagljivi tudi po tretjem kolu igranja v II. slovenski ligi. Moštvo Dobove so v soboto premagali v gosteh z 21 :19(12: 10). Najboljša strelca sta. bila brata Kneževič. To soboto igrajo doma pomembno tekmo z Rudarjem. Zaradi težav z razsvetljavo bo srečanje ob 17. uri.
ŠPORTNE IZ RIBNIŠKE DOLINE
• V drugem kolu nogometnega pokala na območju Slovenije so nogometaši Ribnice doma premagali enajsterico Mladega Šiškarja iz Ljubljane s 5 : 0. Strelci za domačine so bili D. Opačak 2, Čampa, Šporar in Nučič. Manj uspešni so bili nogometaši Kočevja, ki so izgubili z Ljubljano 0 : 3.
• V ribniški športni dvorani je bil turnir območne rokometne zveze, na katerem so nastopile štiri ekipe, zmagovalec pa je pridobil pravico, da nadaljuje s tekmami v rokometnem pokalu. Po pričakovanju so si to pravico priborili igralci Inlesa, ki so v finalu stežka ugnali Grosuplje s-17 : 16 (10:8). Ostali rezultati: Itas-Donit 22: 19 (9 : 13), Inles-Itas 22 : 18 (9 : 11), Grosuplje-Donit 21 : 17 (14 : 7).
• V drugem kolu ljubljanske medobčinske lige v nogometu so igralci Kočevja v gosteh premagali Vodice s 4 : 1, medtem ko so Ribničani igrali doma 1 : 1 s Črnučami. Vodi Kočevje s 4 točkami, Ribnica pa je 6. z dvema točkama. V prvem kolu kadetske lige sta Ribnica in Elan igrala neodločeno 3 :
3.
• Pred dnevi je bilo odigrano 12. kolo občinske lige v malem nogometu. Rezultati: Lončar-Union 0 : 3, Velike Lašče-Zapotok 3 : 0, Sodražica-Kot 11 : 2, 13.	maj-Veterani 6 : 2, Karlovica-Divji jezdeci 2: 9, Gora-Grčarice 3 : 6, Stock 84-Rakitnica 5 :
4. Vodi Sodražica z 20 točkami.
NIHČE MED DVANAJSTERICO
Celje — Kot smo že poročali, je bil pred dnevi v Celju prvi krog letošnjega republiškega prvenstva v kegljanju za moške dvojice. Žal je bil to hkrati tudi zadnji nastop dolenjskih predstavnikov, saj se nobena dvojica ni uvrstila med dvanajsterico, ki potuje na zaključni turnir. Še najboljša sta bila Goleš in Gričar, ki sta podrla 1.669 kegljev, medtem ko je zmagala dvojica iz Murske Sobote Smodiš-Steržaj, ki je podrla 1.780 kegljev.
Uspeli po 24 letih
13. oktobra startajo odbojkarji Pionirja v II. zvezni iigi — Rezultati obetajo — Cilj: obstanek v ligi
NOVO MESTO — Kar štirindvajset let je Dolenjska čakala na svojega predstavnika v zveznih ligaških tekmovanjih in letos je, po toliko smole v predlanski sezoni, ko so bili odbojkarji Pionirja celo na pragu I. B lige, upanje postalo stvarnost. 13. oktobra bo moštvo novomeškega Pionirja startalo v II. ligo s srečanjem proti Radničkemu v Slavonskem Brodu. Novomeški odbojkarji niso pretirani optimisti, zavedajo se svoje neizkušenosti in kvalitete ekip. ki nastopajo v drug-oligaški konkurenci. Pa vendar ne mislijo vreči puške v koruzo, nasprotno. za novo sezono se trdo pripravljajo in osnovna želja jim je, da prvo sezono igranja ostanejo v II. zvezni ligi.
Tak cilj pa je povsem dosegljiv. Že po zaslugi Adija Štora raste v zato, ker bo na čelu strokovnega šta- Novem mestu nov rod mladih, ba še naprej prof. Vladimir Janko- obetavnih igralcev. Naj omenim le
vic, sicer selektor jugoslovanske odbojkarske reprezentance, ker v noversezono stopajo okrepljeni z bivšim standardnim igralcem zagrebške Mladosti Davorjem Gregurkom, enim najboljših podajalcev v Jugoslaviji, in ker delo z mladimi obeta ponoven vzpon novomeške odbojke. Prav z Vladimirjem Jankovičem, Davorom Gregurkom in Lojzetom Babnikom, že veteranom v novomeški ekipi, je stekel pogovor o bližnjem prvenstvu in prihodnosti odbojke v Novem mestu.
..Resda je naš prvi in osnovni cilj obstati v drugoligaški družbi, vendar smo si hkrati dali nalogo, da odbojka ponovno postane narodni šport v Novem mestu. Športno dvorano pod Marofom želimo ponovno napolniti z gledalci,” pravi Jankovič. ..Zavedamo se, da nam bo to uspelo le z dobrimi igrami in rezultati. Prav zato smo dali tudi toliko poudarka delu z mladimi in predvsem
Petkoviča, Smrketa, Bergerja pa mladega Uroša Goleša, ki je danes najobetavnejši pionir v Sloveniji. Največ pa smo seveda dob-li s prihodom Gregurka, ki se bo preselil v Novo mesto iz povsem privatnih razlogov. To omenjam zato, da nam ne bo kdo očital morebitnega kupovanja igralcev. Prav igra podajalca je bila do zdai naša najslabša točka,
• Igranje v II. zvezni ligi pa ni tudi končni cilj novomških odbojkarjev. Čez dve ali tri leta naj bi Pionir posegel tudi v boj za najvišje mesto v II. ligi in s tem dosegel vstop v prvoligaško konkurenco. Za dosego takšnega cilja bo potrebno zares trdo in strokovno delo. Temelji takšnemu delu so že postavljeni.
z njegovim prihodom pa smo rešili to slabost, poleg tega pa smo Brulcu omogočili, da se bo oovsem posvetil
Davor Gregurek: kar 12 let je bil standardni igralec zagrebške Mladosti in je eden najboljših podajalcev v Jugoslaviji.
Lojze Babnik: „Če bomo v prvih dveh kolih osvojili 4 točke, bomo precej laže dihali.”
Vladimir Jankovič: »Želimo, da odbojka ponovno napolni športno dvorano pod Marofom.”
igri na mreži. In ko sem že pri imenih, naj navedem trinajsterico, ki bo nosila glavno breme v prvenstvu. To so: Bojan Vernig, ki je hkrati prvi trener in kapetan ekipe, Bojan Brulec, ki je drugi trener, pa Babnik, Graberski, Gregurek, Kosmina, Primc, Škrbe, Smrke, Petkovič, Berger, Pečar in Savarin. Prihodnje leto bomo bogatejši še za Černača in Praha, ki se bosta vrnila iz. JLA."
O dobrem zaledju novomeške odbojke pove podatek, da je danes v klubu 100 aktivnih igralcev, s katerimi dela kar 10 trenerjev. Enako pomembno kot to je dejstvo, da imajo, kot pravi Jankovič, vzorno upravo na čelu z Jankom Golešem in pokroviteljem Pionirjem, kijih tudi v najtežjih trenutkih ni pustil na cedilu.
Priprave odbojkarjev, ki trajajo že en mesec, so, tako kažejo rezultati, povsem uspele. Prejšnji teden so doma ugnali Metalca iz Siska s 3 : 1. z enakim rezultatom so pred tem v Sisku izgubili, premagali so Kanal gladko s 3 : 0, z enakim rezultatom tudi Salonit, bili so bpljši od Bleda s 3 : 2, izgubili pa so z Novim Zagrebom 0 : 3 in enkrat z Bledom prav tako z 0:3. Za enega svojih največjih uspehov pa štejejo nastop sredi septembra v Avstriji kjer so v finalu turnirja premagali Innsbruck s 3 : 0.
In kaj pionirjevci pričakujejo od starta? Po besedah Lojzeta Babnika načrtujejo v prvih dveh kolih popoln izkupiček, v tem primeru pa bo nadaljevanje precej lažje. Če bo tako, ne dvomimo, da bo odbojka v Novem mestu ponovno polnila športno dvorano.
BUDJA
z
171
C“3
k'
PRI PRODAJI
20%
POPUST
OD 20. 9. DO 10. 10. 1984 IN BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km PRI NAKUPU NAD 20	NOVOTERMA
Izkoristite ugoden nakup različnih termoizolacijskih izdelkov NOVOTERM po konkurenčnih cenah v KRKINI MALOPRODAJI V NOVEM MESTU.
PRIPOROČAMO VAM TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO VAŠE HIŠE :
— NOVOTERM
transportno komprimiranimi filci ža izolacijo podstrešij in lesenih stropov
— NOVOTERM
lahke plošče za izolacijo podstrešij, lahkih stropov in medetažnih konstrukcij
— NOVOTERM
samonosne poltrde plošče za izolacijo sten in obzidnih fasad
— NOVOTERM
trde plošče za izolacijo pod plavajočimi podi
— NOVOTERM
cevaki za izolacijo toplovodnih, hladilnih in parnih cevovodov
Z NAKUPOM DANES BOSTE PRIHRANILI DENAR ZA JUTRI!
MALOPRODAJA
KRKA tozd Izolacije
Bršljin 62, 68000 NOVO MESTO
telefon: (068) 25-877, telex: 35813 krkaiz yu
I
Ljubečna Celje
klinker
keramične
pioščice
(063) 33—421, 31—866
Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
(063) 33—421, 31—866
Tovarna celuloze in papirja
„Djuro Salaj” Krško, tozd Vzdrževanje,
razpisuje:
1 štipendijo za elektrotehnika — šibki tok
Rok prijave je 7 dni. Kandidati naj se prijavijo na obrazcu DZS 8.40.
Dolenjski projektivni biro Novo mesto
razpisuje javno licitacijo
osebnega vozila renault 4, reg . št. N IVI 575-04, letnik izdelave 1979, izklicna cena 70.000 din. Licitacija bd 29. 9. 1984 ob 11. uri v prostorih
DPB na Sokolski 1. Ogled vozila je možen eno uro prej na parkirišču pred Sokolsko 1. Pred licitacijo je potrebno vplačati varščino 10% od izklicne cene. Prodaja bo po načelu „ogledano—kuplje-
no”.
Z drugimi pogoji licitacije bomo kupce seznanili pred pričetkom licitacije.
Zdravstveni center Dolenjske, tozd Splošna bolnišnica Novo mesto
objavlja
prosta dela oz. naloge
1. več bolniških strežnic
2. NK delavca za določen čas (nadomeščanje delavca na bolniškem staležu)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo končano osemletko
Delovno razmerje pod točko 1 je za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela 3 mesecev, pod točko 2 za določen čas 6 mesecev. OD je okrog 15.000 din.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave ali pa se zglasijo osebno n* razgovor v 8 dneh po objavi v kadrovski službi, ZCD, Partizanska 27, III. nadstropje.
O odločitvi bomo kandidate obvestili v 8 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
648/38-84
Mercator Rožnik — tozd Metlika,
delavski svet — razpisuje prosta dela in naloge
vodja računovodske službe (reelekcija)
Pogoji:
— srednješolska izobrazba ekonomsko-finančne smeri,
— najmanj 5" let delovnih izkušenj na odgovornih delih,
— splošni pogoji, določeni z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike.
Rok za prijavo je 15 dni po razpisu na naslov: Mercator Rožnik — tozd Metlika, CBE 57, splošna služba. Kandidat bo izbran za dobo 4 let in bo o izidu obveščen v 30 dneh po izteku razpisa.
DO Radiotelevizija Ljubljana TOZD Oddajniki in Zveze
objavlja
prosta dela in naloge.
Tehničnega delavca za področni center Novo mesto
Pogoji: končana tehniška elektro šola — šibki tok.
K sodelovanju vabimo kandidate s stanovanjem v Novem mestu ali bližnji okolici.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Radiotelevizije Ljubljana, Čufarjeva Ulica 2, osem dni po objavi.
653/38-84
„Novoles” lesni kombinat „	Novo	mesto	—	Straža,	n.	sol.	o.
novoles TOZD Bor, Krško
Delavski svet TOZD Bor Krško
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa (direktorja TOZD)
pod naslednjimi pogoji:	*
— visoka strokovna izobrazba lesne ali druge ustrezne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
■ — osebnostne lastnosti, določene v drgžbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Krško.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
Dl
ZASTAVA AVTO
LJUBLJANA
Komisija za delovna razmerja TOZD ZASTAVA,
Ljubljana, Celovška 150,
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1. vodenje blagovne skupine
v DE Prodaja na drobno prodajalna 165 Krško
Pogoji:
— KV prodajalec ali avtomehanik
— vozniški izpit B kategorije
— 1 leto delovnih izkušenj
2.
posebna avtokleparska dela v OE Servis Krško
Pogoji:
— KV avtomobilski klepar
— vozniški izpit B kategorije
— 2 leti delovnih izkušenj
Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas je pogoj uspešno opravljeno 1-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko pravna služba DO Zastava avto, Ljubljana, Celovška 150, 8 dni po objavi oglasa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijave.
655/38-84
DO Komunala Novo mesto, p. o. Cesta komandanta Staneta 2 Novo mesto
objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
1. zahtevna vodovodncinstalacijska opravila
(2 izvajalca)
2. bolj zahtevno vzdrževanje strojnih naprav
3. srednje zahtevno vdrževanje kanalizacijskih sistemov
(2 izvajalca)
4. upravljanje specialnih motornih vozil
5. upravljanje težkih tovornih vozil
6. izvajanje zahtevnih grobarskih del
(2 izvajalca)
7. zahtevna ključavničarska opravila
8. izvajanje geometrsko-operaterskih urejanje tehničnega arhiva
del in
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev/določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1
— poklicna šola vodovodnojnstalacijske ali ključavničarske usmeritve
— 1 leto delovnih izkušenj
— vozniško dovoljenje B kategorije
— poskusno delo 2 meseca
pod 2
— srednja ali poklicna šola strojne ali elektro smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— vozniško dovoljenje B kategorije
pod 3
— poklicna šola komunalne ali druge ustrezne smeri ali dokončana osnovna šola
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 4 in 5
— poklicna šola prometne usmeritve
— 1 leto delovnih izkušenj
— vozniško dovoljenje C kategorije in traktor
— poskusno delo 3 mesece
pod 6
— poklicna šola komunalne ali druge ustrezne smeri ali dokončana osnovna šola
— 1 leto delovnih izkušenj
— vozniško dovoljenje B kategorije poskusno delo 2 meseca
pod 7
— poklicna šola kovinarske usmeritve (ključavničar)
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
pod 8
— poklicna šola ustrezne smeri ali dokončana osnovna šola in opravljen tečaj tehničnega risanja
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
in ponovno razpisuje za šolsko leto 1984/85 dve štipendiji za poklic vodovodnega inštalaterja (IV.)
Kandidati za objavljena prosta dela in naloge in za štipendije naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala, Cesta komandanta Staneta 2, 68000 Novo mesto.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejem prijav.
Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali.
663/39-84
DOLEHfSK! LIST	,	.	St.	39	(1333)	27.	septembra	1984
I
krKa
„Krka” tovarna zdravil n. sol. o. Novo mesto
želi takoj zaposliti v tozd Biokemija
1. več delavcev za usposobitev za upravljalce kemijskih naprav
— za 4-izmensko delo v proizvodnji tozd Biokemija
Pogoji:
— odslužen kadrovski rok
—r končana osemletka ali vsaj sedem razredov osnovne šole
— obvezno izobraževanje ob delu
Izobraževanje organizira in financira delovna organizacija, delavec pa si lahko pridobi poklic upravljalca kemijskih naprav, ki je tudi zunanje verificiran.
- Povprečni osebni dohodek z vsemi pripadajočimi dodatki je odvisen od uspešnosti izobraževanja in delovne dobe in progresivno raste od 22.000 do 32.000 din.
2. dipl. eiekt. inženirja
za opravljanje pomočniških del na področju vodenja vzdrževanja
3. kemijskega tehnika
za vodenje 4-izmenskega dela v kemijski sintezi
4. dipl. ing. kemije
za delo na tehnologijah in pomoč pri vodenju obrata kemijske sinteze •
Za opravljanje teh del je zaželena praksa, lahko pa kandidirajo tudi začetniki brez delovnih izkušenj.
v tozd izolacije
5. pomočnika direktorja marketing sektorja
za opravljanje operativnega dela pri marketiranju in prodaji termoizolacijskih materialov novoterm na domačem trgu
6. komercialnega zastopnika
za prodajo termoizolacijskih materialov novoterm za območje Slovenije s sedežpm v Novem mestu ali Ljubljani
Za opravljanje del pomočnika direktorja marketing sektorja se zahteva:
— visoka strokovna izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Za opravljanje del komercialnega zastopnika se zahteva:
— srednja strokovna izobrazba gradbene, strojne ali ekonomske smeri irl
— 3 leta delovnih izkušenj
Zaželeno je, da ima kandidat vozniški izpit B ktg in lastni osebni avtomobil. Kandidate, ki so komunikativni, ustvarjalni in ambiciozni ter imajo veselje do komercialnega dela, vabimo, da oddajo svoje ponudbe. Izbranima kandidatoma bomo nudili primeren osebni dohodek, strokovno izpopolnjevanje in pomoč pri delu.
v tozd Zdravila
6. dipl. ing. strojništva
za področje vzdrževanja in razvoja procesne farmacevtske tehnike
Pogoj:
— diploma II stopnje strojne fakultete
Prijavijo se lahko tudi kandidati brez delovnih izkušenj.
Vse, ki jih navedena dela zanimajo, vabimo, da vložijo svoje ponudbe v kadrovsko službo Krke, Cesta herojev 45, v 8 dneh po objavi.
Če potrebujete še dodatna pojasnila, pokličite v kadrovsko službo Krke, telefon 22-711 ali 22-441, kjer vam bomo z veseljem posredovali vse potrebne informacije.
9*
tl/rttinruAfoo' luio/
MLADI
RAZISKOVALCI
Pri naravoslovnem krožku se nas je zbralo 17. Izvolili smo novi odbor. Dogovorili smo se, da se bomo letos posvetili raziskovalni nalogi Naša rodna zemlja. Sodelovali bomo tudi v Pionirjevi raziskovalni nalogi o metuljčki citrončkih. Upamo, da bo ta krožek tudi letos uspešen.
SANDRA NOVŠAK, 8. a Nov. krožek, Oš Artiče
PIONIRJI PROMETNIKI NA DELU
Na naši šoli pionirji prometniki tudi letos v septembru opravljamo svoje delo. Pričnemo že ob sedmih in pod nadzorstvom miličnika skrbimo za red in varnost. Učence opozarjamo in jih zaradi napak tudi zapišemo. Prometniki hodimo po pločniku do trgovine in pokopališča. Avtomobilov ne ustavljamo. Z delom končamo, ko šolski zvonec zazvoni za prvo uro pouka- Še koristen nasvet: „Da si ohraniš cela rebra, prečkaj cesto kjer je zebra.”
TATJANA ŠUŠTERŠIČ, lit. krožek , OŠ Milka Šobar—Nataša Novo*mesto
Oglasite se!
Nekdanjim sodelavcem Ljudske pravice
Letos mineva pol stoletja, odkar je v Dolnji Lendavi (danes Lendava) v Prekmurju — natanko 5. .oktobra 1934 — z uredništvom in upravo v Veliki Polani izšla prva številka časopisa Ljudska pravica. To je priložnost, da jubilej kar se da dostojno počastimo po vsej Sloveniji, sicer pa so priprave na osrednje/republiško proslavo, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, v Veliki Polani, rojstnem kraju prvega urednika Ljudske pravice, književnika in publicista Miška Kranjca, v polnem zamahu.
Vse sodelavce, naročnike, poverjenike in razpečevalce Ljudske pravice, zlasti v njenem predvojnem obdobju izhajanja, vabimo, da se oglasijo neposredno (pismeno!) na uredništvo Vestnika (poln naziv je: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost), Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, kjer v tej zvezi že objavljajo podlistek, priložnostne zapise in članke. Posebej dobrodošle bi bile fotografije, povezane z Ljudsko pravico, kakor tudi izvod tega časopisa iz predvojnih ali tudi kasnejših dni. Ce bo prostor dopuščal, bo vaše prispevke in gradivo Vestnik sproti objavljal. Oglasite se!
d
novoles
Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža n. sol. o. DS tozd Tovarna vezanih plošč
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa (direktorja tozd)
DS tozd Tovarna akrilnih plošč, Trebnje
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa (direktorja tozd)
Kandidati morajo poleg iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo tehniške ali ekonomske smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del
— da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da imajo osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto oziroma Trebnje.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je potrebno oddati najpozneje v 15 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, s pripisom: za razpisno komisijo tod TVP oz. tozd TAP.
Komisija za delovna razmerja tozd Tovarna akrilnih plošč, Trebnje
objavlja
prosta dela in naloge samostojnega tehnologa
pod naslednjimi pogoji:
— visoka strokovna izobrazba kemijske smeri
— 3 leta delovnih 'izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del
— poskusno delo na delih in nalogah traja 90 dni
— možnost reševanja stanovanjskega vprašanja
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od objave v kadrovsko socialni službi DO Novoles.
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi našega ljubljenega sinka in bratca
DEJANA
ŠVIGLJA
roj. 28. 8. 1978, iz Gor. Pijavsko 11, Krško,
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, sočustvovanje, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence ter številno spremstvo do njegovega mnogo preranega groba. Posebna zahvala sosedom — družini Božič ter tovarišicam in njegovim sošolcem in sošolkam iz male šole za zadnje slovo ob odprtem grobu. Prisrčna hvala duhovniku za lepo opravljeni pogrebni obred ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mami, ati, sestra in ostalo sorodstvo.
Kako povsod nam manjkaš ti! Zaman vsak dan te iščejo oči...
V SPOMIN
Sveža in neizmerna je naša bolečina ob prvi obletnici tragične izgube našega srčno ljubljenega sina, moža in očeta
SLAVKA
PEČNIKA
iz Krškega, Kratka pot 4
Vsem, ki se ga še s toplo mislijo spominjate, se iskreno zahvaljujemo.
-Neutolažljivi: mama IVJarija, oče Alojz, Žena Dragica in hčerka Nataša.
ZAHVALA
V 86. letu starosti naju je po kratki bolezni zapustila naša mama
KATARINA
ŽUGELJ
roj. Mikšič,
* iz Gradca
Iskreno se zahvaljujeva vsem vaščanom, prijateljem in sorodnikom za pomoč, za vence in cvetje ter spremstvo k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujeva tov. Križanovi in Plutovi za poslovilne besede, župniku pa za obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: sin Mirko z ženo
V S P O M 1 N
Danes, 27. septembra, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
STANKO
MIHALIČ
iz Velikih Brusnic
Hvala vsem. ki sc ga še spominjate in obiskujete njegov grob. Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Tiho in za vedno nas je zapusti!
JOŽE
POVŠE
Vel. Slatnik 19
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter delovnim organizacijam IMV, Mercator in Cestno podjetje Novo mesto..Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, duhovniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
JOŽEFE
STANIŠA
roj. Zorko.
Podgrad 13,
sc iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom Murnovim. Ambr-ožičcvim, Gazvodovim, sosedom iz Jedinščice in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi domači
2 lii
DOLENJSKI LISI
a i ^ 11 j/, m i.
v 4 \ f % '*A 4 <$.
tcdensK6lek
S
Četrtek. 27. septembra — Vincenc Petek, 28. septembra — Venčeslav Sobota, 29. septembra — Mihael' Nedelja, 30. septembra — Rafael Ponedeljek. 1. oktobra — Terezija Torek. 2. oktobra — Miran Sreda. 3. oktobra — Evald Četrtek, 4. oktobra— Frančišek
LUNINE MENE '	*
I. oktobra ob 22.52 —'prvi krajec
BREŽICE: 28. in 29. 9. francoski film Tudi bankirji imajo. dušo. 28. 9. francoski film JaVna hiša v Parizu. 30. 9. in I. 10. ameriški film Cejeni v horbi
za življenje. 2. in 3. 10. angleški filtri Doma pred polnočjo.
ČRNOMELJ: 27. in 30. 9. danski film Zakaj ne prideš v mojo posteljo?
28. in 30. 9. film Kača v orlovi steni. 2. 10. italijanski film Kariera policistke., 4. 10. hongkonški film Gromoviti tiger.
KOSTANJEVICA: 29. 9. nemški film Ljubezen izpod 17. 30. 9. ameriški film Jarry išče službo.
KRŠKO: 27. 9. nemški film Resnične zgodbe, 7. del. 28. 9. ameriški film Prepovedana ljubezen. 30. 9. ameriški film Furija iz Čikaga.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 27. 9. filmsko gledališče — ameriški film Kitajski sindrom. Od 28. do 30. 9,-francoski barvni film Bilitis.
29. 9. mladinski program — domači barvni film Čiča Miča — narisana zgodba.
SEVNICA: Od 28. do 30. 9. ameriški film Ben Hur.
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO prijetno dekle za strežbo — kvalificirano ali priučeno natakarico. Pogoji so ugodni. Vsa oskrba v hiši brezplačno. Gostilna Volk v Višnji gori, telefon (061) 784-031.
FRIZERSKO POMOČNICO sprejme Salon Pucelj Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 26. .
V DELOVNO RAZMERJE sprejmemo KV mizarja in lesnega delavca. Zanimivo delo, OD po učinku. Mizarstvo Bobič, Gotna vas 7/1, Novo mesto, telefon 22-703.
DVE DEKLETI 2; letnika srednje medicinske šole sta pripravljeni popaziti na otroke v popoldanskih urah. Zainteresirani se javite na telefon 85-179 in 25-353.
ŠTUDENTKA išče kakršnokoli delo v popoldanskem času (štiri ure). Telefon 23-231.
Motorna vozila
CITROEN GS 1.3, letnik 1980, prodam. Ogled po 14. uri, telefon.21-970.
PRODAM 5 mesecev star JUGO 55. Marjan Iskra, Dvor 73.
PRODAM motor, menjalnik, dve zimski gumi 145 x 12 z obroči in še nekatere dele za FIAT 850 Informacije po telefonu 25-836, po 16. uri. Na Lazu 30, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 80, odlično ohranjen in registriran do septembra 85. Bizjak' Jože, Križišče 11, 68274
PRODAM 4 126, letnik 1982, ohranjen. Vinko Guštin, Križevska vas 10, Metlika.
ŠKODO 110 L, letnik 1974, registriran do septembra 1985, prodam. Telefon 82-385, zvečer.
MOTOR-MZ-ES-150, odlično o-hranjen, registriran do 21. 9. 1985, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Bogdan Vidoš, Stražnji vrh 25, p. Črnomelj.
PRODAM Z-750 LC, letnik 79, obnovljen, Janez Smrekar, grad Struga. 68222 Otočec ob Krki.
UGODNO PRODAM motor MZ 175/1. Rogelj, Studenec 6. Trebnje.
ZASTAVO 101 GTL, 1983, ugodno prodam. Informacije po telefonu 25-841, po 15. uri. r
RENAULT 18 TL, letnik 1981, 64.000 km, zelo ugodno prodam. Telefon (068) 72-536, po 15. uri.
PRODAM Z 101 po delih. Tel. (068) 69-765 (od 14. do 15. ure).
PRODAM dobro ohranjen 126 P, letnik november 1978. Naslov v uredništvu lista. (5557/84).
UGODNO prodam Z-kombi, regi-striraho za 8 oseb, letnik 79, prodam tudi rolete 120 x 220 cm. Informacije na tel. 23-290.
FIAT 127, letnik 1980, Zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon (068) 51-095.
MZ 250, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Troha, Brezovica, Šmarješke Toplice, telefon 84-993.
ZASTAVO 750, staro dve leti, prodam. Tone Cesar, Štelan 4, 68210 Trebnje.
RENAULT 12 Tl. in VOLVO 144 S,
dobro ohranjeno, registrirano do poletja 1985, zaradi finančnih težav zelo ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tone Grame, Prešernova.10 a. Brežice.
ZASTAVO 750 L. letnik 1978, prodam. Anton Derganc, Podgora 27, Straža.
R 4, letnik 1974, ugodno prodam. Pezdirc, Na bregu 17, Črnomelj tel. 51-191.
' ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Telefon 51-943.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, karambolirano in motor tomos 14 M, prodam. Informacije na telefon (068) 24-871.
R 12, letnik 1975, prodam. Telefon 23-724.
PRODAM ŠKODO,letnik 1973, registrirano do avgusta 1985. Martin Lekše, Hudenje 3, 68275 Škocjan.
Z 750, letnik 1976, ohranjeno, prodam. Telefon 20-584.
PRODAM Z 101, letnik 1981, ali vzamem v račun Z 750 ali 126 P. Šinkovec, MDB 12, Leskovec, telefon 71-367.
PRODAM Z 750, prva registracija 1977, 50000 km, in dve novi platišči z gurtiami za Z 101. Jože Strmec, Čar-dak 5, Črnomelj, telefon 51-173.
PRODAM kombi 435 ZASTAVA.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda). Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Na podlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novo mesto 52100-603-30624 — Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
registriran do 9. 9. 1985. Franc Vidmar, Šmihel 61, Novo mesto.
PRODAM Z 101, letnik 1981. Jože Pečaver, Dol. T oplice 158, telefon 84-527, od 7. do 15. ure.
ŠKOLJKO /a Z 101 ugodno prodam. .Vlado Zupančič, Anke Saimič 79, Leskovec pri Krškem (popoldneh
126 P, letnik november 1981, ugodno prodam. Telefon 21-421, interna 49, dopoldne. Janez Koncilja, Rumanja vas 33 pri Dol. Toplicah.
Z 750, letnik 1978, prodam. Jože Berus, Sr. Globodol 6, Mirna peč.
FIAT 127, dobro ohranjen, prodam. Telefon (068) 85-822. '
PRODAM TOMOS E-90, letnik 1980. Informacije na naslov: Andrej Uhl, Ragovska 1, Novo mesto, telefon 21-079. Ogled popoldne.
FIAT 850, letnik 1981, prodam. >Majde Šilc 21. tel. 20-333.
' PRODAM Zastavo 101 Mediteran, letnik 1979. Cena 20 M. Janežič Milan, Škocjan 38.
PRODAM AMI 8, letnik 76, dobro ohranjen ter traktor TV 18. Tel.: 22-721.
UGODNO prodam R 12, letnik 1974, registriran do maja 1985, tel.: (068) 23-575.
GOLF J, letnik november 1977, prodam. Informacije na telefon 72-444.
PRODAM dve gumi za Z 101. Telefon 25-456, popoldne.
PRODAM motor in rezervne dele za FIAT 850. Informacije po telefonu 51-436, popoldne.
PRODAM tovorni avto MERCEDES 1413 kiper, letnik 1969. Ivo Du-rjava, Škocjan 29.
FIAT 750, letnik 1977, prodam. Šmihel 69, Novo mesto.
LADO karavan, letnik 1978, prodam. Brusnice 23.
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Telefon 21-419.
PRODAMO biljard; stilno, rabljeno okroglo keramično peč turkizne barve; kolesa od Prinza 1000, primerna za izdelavo prikolice in razne druge dele od Prinza 1000 (brez motorja). Telefon: (068) 22-064 od 22. — 23. ure.
jj Kmetijski stroji j!
■a	ip
SaaaSaaaaiBBBaSaiaaBaaaaaaaaaasBaaaaaaasaa*
PRODAM traktorske grablje favorit 220. Kos, Jablan 10.
PRODAM zetor 4718. dobro ohranjen: Jože Ivanetič, Omota 8, Semič.
PRODAM''dvobrazdni lahki plug za traktor. Alojz Metelko. Površje 2. Raka.
TRAKTOR HIBI (25 KS), pogon na vsa kolesa, prodam. Informacije na telefon 44-662.
UGODNO prodam kosilnico BCS, greben 110 cm, primerno za hribovite terene. Peter Milčinovič, Drašiči 38. 68330 Metltjta.
PRODAM traktor štore 402 super s kabino ter kosilnico BCS 127 z vozičkom, obojevV odličnem stanju. Vidmar, Straža, Šentrupert.
KABINO, 'novo, z.a traktor Ursus 335, prodam. Pavla Žveglič, Pečjo 10, Sevnica, telefon (068) 82-380.
TRAKTOR ZETOR 5911 s kabino, letnik 1979, v dobrem stanju, prodam. Janez Abram, Dobrava 9, Kostanjevica, telefon 69-730.
DEUTZ 60 KM, ohranjen, prodam za 70 M . Gorenja vas 25,68233 Mirna, e PRODAM traktor Fendt (14 KM) s koso. Alojz Pavlič, Gor. Maharovec 14. Šentjernej.
PRODAM traktor super tigre (18 KS), pogon na vsa štiri kolesa, s priključki, plug, jermenica in -kosa. Jože Štamfelj, Češča vas 27, Novo mesto.
PRODAM Traktorske gume 12,4 — 11,32 col. Andrej Vučko, Gor. Vrhpolje 25, 68310 Šentjernej.
KOSILNICO BCS ACHNE, bencin—petrolej, staro 7 let. dobro ohranjeno, prodam, tudi na potrošniško posojilo. Naslov v upravi lista (5551/84).
PRODAM traktor 1MT 539 fer-guson. Naslov v upravi lista (5552/84).
PRODAM
PRODAM novo centralno peč gorenje FTU, 28000 ccal, radiatorje in dimnik. Tomaž Burgar, Stranska vas 21, 68000 Novo mesto (Ruperč vrh — zidanica).
PRODAM ojačevalec texog 110 W, dva pevska zvočnika FBT 60 W, električno kitaro, mikrofon shur 515,'Na-slov v upravi lista (5556/84).
POCENI PRODAM otroško sobo in dobro ohranjeno kuhinjo. Telefon 23-749, po 14. uri.
PRODAM hladilnik (1751). Šegova 3, Novo mesto, telefon 22-211. •
PRODAM nov daljnogled za puško zeiss 4 x 32. Tel. 71-983.
PRODAM barvni televizor iskra azur in harmoniko melodija G,-C, F; oboje malo rabljeno, Marija Kodrič, Cesta 4. julija 60, Krško.
PRODAM kombinirano peč za kopalnico. Tel. 44-784.
GLASBENI CENTER philipszzvo-čniki 2 x 10 W, star dve leti, prodam. Informacije na tel. (068) 82-180.
PRODAM novo žensko jakno iz nulrije, številka 40, po zelo ugodni ceni. Telefon 22-187, po 14. uri.
VELIKO PREŠO na kamen, lepo ohranjeno, in 60 m2 ladijskega poda, L razred, poceni prodam. Informacije popoldne na telefon 71-010, interna 233 — Abram.
PRODAM FORD ESCORD kara-
francoskega jezika za sredrije šote. Informacije po telefonu 23-166, popoldne.
IŠČEM varstvo za 2 in 4-letno deklico. Sladoljev, telefon 20-538.
INŠTRUIRAM angleški jezik za vse stopnje. Telefon 22-428.
IŠČEMO varstvo za dvoletnega otroka' na domu. Telefon 23-429.
van, letnik 1971, dvobrazdni plug, avstrijski, za manjši traktor; leseni skobelni stroj z rezili 60 cm in čistilec za žito, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan po 16. uri pri Milanu Plutu, Rožni dol 7, Semič.
PRODAM rabljen grušt (oder) in plohe za fasado. Telefon 84-178.
OTROŠKE PANCERJE, številka 30, alpina, skoraj nove, in žensko palerino. številka 38, ugodno prodam. Telefon 24-191.
POCENI PRODAM razno rabljeno pohištvo. M. Tori, 68230 Mokronog 87, tel. 49-069.
PRODAM prikolico za osebni avto, nosilnost do 500 kg. Telefon 24-468.
ZAMRZOVALNO SKRINJO (410 1) prodam. Naslov v upravi lista (5374/84) ali telefon 23-074.
PRODAM nekaj cementa. Tel. 23-828.
PRODAM črno beli televizor Gorenje, star 6 mesecev-, Franc Petančič, Piršenbreg 33, 68254 Globoko — Brežice.
POLARNO LISICO (ovratnik s kučmo) prodam. Tel. 25-986.
PRODAM televizor Gorenje 921. Kos, Jablan 10.
PRODAM več plemenskih ovac in ovna rumanovske pasme. Informacije na telefon 23-998.
PRODAM grozdje — šmarnico na trti in jabolka (bobovce) na drevesu. Bakšič, Koroška vas, Novo mesto.
' PRODAM elektromotor (7,5 KW/1400 obratov). Tel. 69-762.
PRODAM novo tovorno prikolico za avto. Gorenja vas 17, Šmarješke Toplice.
PRODAM dve plemenski kravi. Alojz Lamovšek, Bistrica 15, Šentrupert.
PRODAM kolo ponv cros, znamke Rog, 3 prestave. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure v prostorih kolesarskega društva na Loki.
UGODNO PRODAM 170 I hladilnik s 301 zamrzovalnikom 5 garancijo, rabljen tri mesece. Granda, Mirna peč 98 (pri Krevsu).
PRODAM dva fotelja, vlažilec zraka in mikrofonski light šhow. Telefon 23-263, dopoldne.
PRODAM čoln sandolin. Telefon 85-164.
PRODAM barvni televizor zg 3 M. Tel. (068) 24-259.
PRODAM dva mlina za sadje na električni pogon. Tel. 44-640.
PRODAM 6-valjne barvaste salonitke, Telefon (068) 43-814.
PRODAM hrastovo kad (1400 I) po ugodni ceni. Jožč Gazvoda, Ratež 27. Brusnice.
PRODAM črno beli televizor Gorenje. Telefon 24-456.
PRODAM več m' hrastovih desk 3,4 in 5 mm. Alojz Jeglič. Orešje 1. . 68220 Šmarieške Tonlfrc
PRODAM malo rabljen hidropakt in trofazni elektromotor 3,5 K W. Prečna 76. Novo mesto.
500 kg ovsa in telico za nadaljnjo rejo prodam. Cvelbar, Šmarje 5, Šentjernej.
PRODAM 4 m dimnika schiedel. Telefon (061) 551—795 ali na Jurčičevi 21, Trebnje.
PRODAM dirkalno kolo favorit, 10 prestav, za 2 M in na 6 tabularjev. Tom Zupančič, Mestne njive 11. popoldne.
PRODAM traktorsko škropilnico KŽK Kranj (375 I) in motorno na-hrbtno škropilnico znamke Nuvola ter Z. 750, letnik 1977. Alojz Umek, Kamenško 17, 68297 Šentjanž.
PRODAM cement. Ponudbe pošljite pod šifro: „90 VREČ”.
DVA ENAKA KAVČA, regalno omaro, zakonsko posteljo (hrast) in spalnico meblo ugodno prodam. Informacije na telefon (061) 219-714.
PRODAM tri kovinske cisterne (po 1600 1). Marko Badovinac, telefon 22-349.
PRODAM kombinirano peč za kopalnico. Simo Vrlinič, Bojanci 27, telefon 55-385.
PRODAM klavirsko harmoniko hohner (96-basno). Naslov v upravi lista (5553/84).
PO-UGODNI CENI prodam jabolka za obiranje. Naslov v upravi lista (5554/84).
PORODAM regal katarina in raztegljiv kavč. Informacije na telefon 24-008.
PRODAM borove deske za obloge in motor A PN 4. Pavlin, Cesta herojev 66, Novo mesto, popoldne.
K U P I M
KUPIM 2000 S (tečaj angleškega jezika na kasetah). Kličite po telefonu 24-740, v popoldanskem času.
, KUPIM 100 kosov strešne opeke, znamke Novi Bečej. Telefon 23-386. popoldne.
UGODNA PRODAJA!
Na izbiro so mladi jagenjčki, plemenske ovce, breje ovce — jezersko-solčavske in pramenske, križane z ro-manovcem. Prodaja bo v nedeljo, 30. septembra, v vasi Drage, od 12. ure dalje. Med Jugorjem in Hrastom se pri kapelici zavije proti vasi Dole, 1 km naprej je vas Drage.
ODDAM 300 m: prostora z.a vsako obrt. Vprašajte pri Stanetu Režku, Cankarjeva 17, Metlika, telefon (068) 58-696, od 19. ure dalje.
ZAKONCEMA oddam sobo in kuhinjo (neopremljeno). Predplačilo za eno leto vnaprej. Tel.: 23-882.
ODDAM sobo dijakoma. Naslov v upravi lista (5550/84).
MLADA ZAKONCA iščeta stanovanje v Novem mestu ali okolici, po možnosti s souporabo kuhinje in kopalnice. Igor Robek, Družinska vas 25, Šmarješke.Toplice.
PREDSTAVNIŠ IVO RENAULT Novo mesto vzame v najem več štirisobnih stanovanj ali individualnih stanovanjskih hiš v Novem mestu ali okolici. Pogoj: centralno ogrevanje in telefon. Informacije na telefon 22-454 in 23-810, vsak dan od 8.do 15. ure — razen sobote in nedelje.
MLAD USLUŽBENEC išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice v Trebnjem. Telefon 40-268.
MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta stanovanje ali garsonjero. Šifra: ..NOVO MESTO”.
ODDAM enosobno stanovanje v Slakovi 6, Novo mesto. Ogled v soboto, 29. sejrjembra, ves dan.
MLAD PARmujno potrebuje stanovanje v Trebnjem ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (5555/84).
GARSONJERO, enosobno stanovanje v Novem mestu, iščem. Ponudbe nod šifro: „PLAČAM DOBRO”;
ANICA TRLEP, Gor. Selce 12, Dobrnič, prepovedujem materi ANI TRLEP vsakršno prodajo premičnin in nepremičnin, ker ni samo ona lastnica. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
MARIJA ŽUŽEK, Zabukovje 15, Trebelno, opozarjam, da Pavle Blažič iz Družinske vasi 13 nima nobene pravice do vinograda in pridelka na Koglem, ker je moja last. Če ne bo preklica upošteval, ga bom sodno preganjala. -
_ FRANC MLAKAR iz Kočevja, Šeškova ulica 2, obveščam vsakogar, ki bi ga moj sin LUDVIK MLAKAR in njegova ljubica IVANKA BLC.oba iz Novega mesta. Mestne njive 9, sodno preganjala zaradi govorjenja resnice, da se naj javi na moj naslov ter me brez predhodnega obvestila vpiše na sodišču za svojo pričo proti njima. Moje ostale priče bodo lahko potrdile moje pričanje. Obveščam tudi vsako-• gar, da ne naseda neresničnim govoricam od strani navedenih dveh oseb o meni.
TANOVANJA
V NAJEM vzamem garsonjero ali enosobno stanovanje v bloku v Novem mestu. Pod nujno. Renata, tel. 24-825.
		
PRODAM	vikend hišo na	
SERVIS CANDY — Janez Močnik, Novo mesto. tel. 22-668.
6 tednov stare jarkice, rjave nesnice prodam. Knafeljc, Žabja vas. Na tratah 8, Novo mesto, telefon (068) 25-990.
STRANKE obveščamo, da bomo prodajali enoletne rjave kokoši-nesni-ce za zakol ali nadaljnjo rejo. Prodajati bomo začeli 5. oktobra 1984. Stane ZDRAVJE, Zalog 17, telefon 24-594.
PRODAJAMO kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. Prodajamo vsak dan od 13. ure dalje. Telefon (068) 85-783, Jože Pršina, Dol. Toplice 82.
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA — Milica Gavrič, Partizanska 7 (Kandija), Novo mesto, OBVEŠČA CENJENE STJRAN-KE, DAJE ZAČELA Z OBRATOVANJEM. Delovni čas je: od 7. do 19. ure. Se priporočamo!
Kaj bi storil, kaj bi dal. da bi srček ne zastal? Ko živela večno bi, bi presrečni bili mi.
ZAH V A L A
V 50. letu starosti je'prenehalo biti plemenito srce naše drage žene. mame, stare mame, sestre in tete
DANIJELE
TRDIČ
rojene FRANKOVIČ, Dolenji Suhor 10/a
Ob boleči izgubi naše najdražje se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Janez, hčerka Jožica, vnuk Matjaž, brat Janez ter ostalo sorodstvo
skem (klet z vsem inventarjem), vinograd s I UH) trtami in trgatvijo. Dostop z avtomobilom. Telefon (041) 578-357. popoldne.
NA VIN.IEM VRHU pri Beli cerkvi prodam vinograd z zidanico. Ločna 36 (za tovarno Krka). Novo mesto.
RAZ NO
NUDIM inštrukcije angleškega jezika za osnovne in srednje šole ter
A dan je črni moral priti, bridkosti dan in dan solzan. težko bilo se je ločiti, a solze so bile zaman.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
17. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila in tiho odšla brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne bolečin, le večni mir,
VILMA -POGRAJC
v
roj. Šneberger
Ob tvojem preranem grobu stojimo brez besed, polni solza in bolečin. Odšla si tako nepričakovano, da ne moremo doumeti, da je to resnica. V naših srcih boš živela večno.
Tvoji: mož Karel, hčerka Marta, mama, ata, brat Jaka, sestri Marija in Jožica z družinami in mama iz Dobrniča.
Draga, 10. 9. 1984
ZA TRENUTEK POSTOJ, VEČNI POPOTNIK,
IN SE OZRI,
KJE TVOJA POSLEDNJA POSTAJA STOJI?
ZAHVALA
V 61. letu starosti je kruta usoda nepričakovano iztrgala iz naše sredine našega dragega moža, očeta, brata, dedka, strica in svaka
FRANCA URBANČIČA
iz Gor. Straže 115
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, najbližjim sosedom, še posebno Krenovim, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nas tolažili, pomagali in pokojnega v tako velikem številu spremili do preranega groba. Posebna zahvala tudi zdravniku tovarniške ambulante Lesonit Ilirska Bistrica, zdravniku splošne ambulante Ilirska Bistrica in internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so se do zadnjega trenutka borili za njegovo življenje. Iskrena hvala podjetju Gorjanci za organizacijo pogreba, govorniku, godbi, pevcem, Združenju šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Hvala DO Novoles tozd TDP, DO IMV tozd Commerce in Servisni službi, OŠ Grm, ansamblu Slavček in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje. Hvala tudi duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi Straža, 23. septembra 1984
m
Jože, kje je sedaj
tvoj mili dom — mili dom?
ZAHVALA
Ob nenadni tragični izgubi našega dragega brata in strica
JOŽETA ZAGORCA
*	iz I menja 3
s iskskreno zahvaljujemo vsem sovaščanom, ki so nam bili ob tej žalosti v veliko pomoč in uteho. Zahvala velja kaplanu za opravljeno molitev na domu, župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma v Šentjerneju in internega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu, ker so se trudili, da bi pokojnega ohranili pri življenju. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega obiskali na domu, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko lepih vencev in cvetja, iskrena hvala. Najlepša hvala vsem tistim sosedom iz ulice Uke Vaštetove iz Novega mesta za darovano cvetje in spremstvo v njegov poslednji dom.
Sestra Fanika z možem Tonetom, Mimica, Janez in Silvo z družinami ter ostalo sorodstvo
Imenje, Novo mesto, Ljubljana Goppingen, 17. septembra 1984
Ko zjutraj si odšel od doma, od doma šel si daleč proč.
Dragi Srečko, nismo slišali te, ko zvečer si klical na pomoč. ZAHVALA
Ob nenadni in boleči smrti našega dragega moža, očka, sina, brata, bratranca, svaka, strica in botra
SREČKA ŽVEGLIČA
iz Dobrave 5 pri Senovem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkem trenutku stali ob strani, nam pomagali in izrazili sožalje, našega dragega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in njegov prerani grob prekrili z venci in cvetjem. Zahvaljujemo se sosedom Setinšek in Kozole ter Grilčevim iz Lože. dr. Malavašiču, hvala LD Senovo za častno spremstvo ter poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala za poslovilne besede SOP Krško ter podarjeno cvetje, OŠ Senovo, pevcem iz Brestanice, godbi s Senovega in župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Karolina, sin Dejan, ata Maks, mama Matilda, tašča Albina, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo.	'
V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, umrla je draga mama, pokrila jo je črna jama.
ZAHVALA
V 88. letu nas je 12. septembra 1984 po dolgi bolezni zapustila dobra mama, babica, prababica in tašča
MARIJA MARC
rojena ŠKEDELJ, iz Mihovega
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, dobrim sosedom za pomoč in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Hvala OO ZB Šentjernej, govorniku r ranču ' Urbiču, nosilcema zastav, kartuziji Pleterje, sindikatu, tabletnemu in kozmetičnemu oddelku Krke — tovarne zdravil, Študijski knjižnici Mirana Jarca. Prisrčna hvala medicinskima sestrama in kaplanu za obiske na domu, župniku pa za poslovilni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
DANICA DAMJANOVIČ
iz Bereče vasi 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo bolečino čutili z nami, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, ter vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našo mamo na njeni zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja.
Prisrčna hvala vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam nudili vsestransko pomoč in naredili vse, česar mi v svoji bolečini nismo mogli. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Šuklje in Mihelič za pomoč, tov. Mariji Eršte, tov. Videtičevi in tov. Zupančiču za globoko občutene poslovilne besede in za lepp organizacijo pogrebne svečanosti. Zahvaljujemo se kolektivu SCT TOZD Kovinar Črnomelj, kolektivu SCT TOZD Strojni Inženiring Ljubljana, skupščini občine in DPO občine Črnomelj.	<
Žalujoči: sin Jure z družino, hčerka Marija z družino in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, deda, brata, strica, tasta in
svaka	*
FRANCA IVCA
iz Gradca 31 v Beli krajini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se tako številno poslovili od njega, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko vencev in cvetja ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Najlepša hvala sosedom Žuničevim in Marici Lozarjevi za vso pomoč, osebju Zdravstvenega doma Metlika, kolektivom KZ Metlika. Novoteks —‘predilnica Metlika, DP Metlika. Hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem iz Gribelj za zapete ganljive pesmi, gasilcem in DU iz Gradca za spremstvo. Lepa hvala župniku za opravljeni obred. Vsem in vsakomur posebej, ki ste ga imeli radi, najlepša hvala!
Žalujoči
i: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene in mamice
V V
MALCI MALEŠIČ
matičarke iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo tako številno pospremili na zadnjo pot, darovali vence intoliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se tudi Zdravstvenemu domu Črnomelj, posebno dr. Alenki Strmec, Onkološkemu inštitutu Ljubljana in bolnišnici v Novem mestu, ki so ji skušali lajšati hude bolečine in jo obdržati čimdlje pri življenju. Hvala tudi skupščini občine Črnomelj za organizacijo pogreba ter govornikoma za zadnje besede slovesa. Hvala vsem za izrečena sožalja.
Neutolažljivi: mož Štefan, sin Jani in ostali sorodniki Črnomelj, dne 23. 9. 1984.
Črn dan je moral priti, bridkosti dan, oj, dan solzan,
težka bila je ločitev,
ves jok, vse solze so bile zaman.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj, komaj v 33. letu starosti je usahnilo nam tako drago življenje ljubljenega moža, očka, sina, brata, zeta, svaka, strica, nečaka in
bratranca
PETRA REPA
iz Leskovca pri Krškem
Najtopleje se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Novo mesto — oddelku hemodialize za ves trud, voznikom iz ZD Krško in taksistoma Rudiju in Veri Derenčin, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se od njega poslovili, darovali vence, cvetje in denarno pomoč, nam pa izrazili sožalje ter ga spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Iskreno zahvalo smo dojžni sodelavcem ZAŠTAVA AVTA — trgovina in servis Krško ter SOZD Ljubljana, govorniku za poslovilne besede, skupščini občine Krško in KU, duhovniku za opravljeni obred in pevcem za zapete pesaii.
Žalujoči: žena Verica, hčerka Petra, mama, brata Jože in Franci z družinama, sestra Angelca in
ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V globoki bolečini in žalosti, ki nas je pretresla ob prerani smrti našega dragega moža in očeta
JOŽETA POŽEKA
iz Gorenjcev
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom, ki dragega Jožeta niste pozabili 35 let po odhodu iz rojstnega kraja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam pa lajšali težke trenutke.	*
Žalujoči: žena Antonija in sin Miroslav
Zagreb
ZAHVALA
V 57. letu nas je zapustila naša draga žena. mama, hčerka, sestra in babica
ANA JESIH
iz Belčjega vrha 37
Ob boleči izgubi se Zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.	,
Žalujoči: vsi njeni
V	ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari pče
JANEZ MEŽNAR
iz Velikega Slatnika
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem jn znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za dolgotrajno zdravljenje. Hvala vsem delovnim organizacijam Novoteks, Sob Novo mesto, Dolenjki, Labodu, Pekarni Novo mpsto za podarjene vence. Hvala tudi govorniku Pavlinu in župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi.
TONE R
Človek mora imeti trto zares rad, da vztrajno kot Tone Račič iz Cerkelj ob Krki kljubuje strminam Piroškega vrha. Veselje ima tudi s poljedelstvom, toda vinograd mu pomeni veliko več. Dobro vino je najlepše zadoščenje za njegov trud. Račičevo trsje raste na pobočjih, kjer1 mora vse delo opraviti z rokami. Zanj so te lege najboljše, saj zaradi strmega naklona ujamejo izredno veliko sonca. To se grozdju in pozneje vinu močno pozna. Račičev cviček se je na vseh razstavah v Posavju uvrsti!prav v vrh in letos osvojil odlično oceno tudi v Novem mestu. Tone dobro obvlada kletarske veščine, zato so mu ob ustanovitvi podružnice Dolenjskega vinogradništva društva pred petimi leti v Cerkljah zaupali predsedniško dolžnost. Opravlja jo z veliko resnostjo in je ponosen na hiter napredek podgorjanskih vinogradnikov od Vitovca do Gadove peči in Straže. Vsaka poskušnja odkrije manj kletarskih napak, torej čas in denar za predavanja in strokovne ekskurzije nista vržena stran. Cviček pa je bil po Račičevem mnenju včasih kljub temu boljši, in sicer zato, ker je bilo v njem po 20 sort grozdja.
Kot vinogradnik sr želi, da bi dolenjsko vino še popravili. Ta čas ga motijo predvsem velike razlike v ceni od pridelovalca do kupca, saj dobi kmet za gr-ozdje komaj toliko, kot trgovina za maržo.
Tone je tudi sicer kritične do vsega, kar se dogaja pri nas. Kljub temu, da ima polne roke dela, živi s svojo vasjo in občino, s pevskim društvom in lovsko družino, pa tudi srečanj s soborci iz NO V nikoli ne zamudi. Nedavno snidenje s Kozjanci in domačini na Silovcu mu bo še dolgo ostalo v spominu. Na Silovec ga Vežejo močne vezi. 'Septembra 1942 se je tam naselil z ženo in hčerko. Vsi trije so tedaj pobegnili iz taborišča, kamor so jih 1941 izgnali Nemci. Ljudje na Silovcu so jih sprejeli odprtih rok, čeprav jih niso poznali. Tone je takoj navezal stike s partizani in se jim pridružiI decembra 1943. Ognjeni krst je doživel že prvi dan v skupni bilki Kozjancev in Zagorskega bataljona na Orlici. Puško mu je dal Janez Rožman. Potem se je z zagorskimi borci umaknil na Hrvaško, kjer ga je Milan Šepetave dodelil v izvidniško desetino. V Kozjanskem bataljonu je bil Račič najprej strojničar, potem polit-delegat in komisar čete. po ustanovitvi Kozjanskega odreda pa komisar 1. bataljona in nato operativni oficir odreda. Sodeloval je v mnogih bitkah in se prekalil kot borec. Še zdaj z občudovanjem govori o tovarištvu, ki je družilo njihove vrste, ter o povojnem aktivističnem delu brez vsakega plačila. Tisto zavest danes pogreša, ko prav vse gledamo skozi dinar. Doma v Cerkljah je bil Tone po osvoboditvi prvi sekretar O F in prvi predsednik krajevnega ljudskega odbora. Vse zaupane funkcije je kljub službi in delu na kmetiji opravlja! zelo vestno, čeprav se je primerilo, da je bil zaradi tega v vinogradu ob letino.
J. TEPPEY
Ne plenilci, temveč zaščitniki
Uspela gobarska razstava — Mladi naj bi se prvi naučili gobarske kulture
NOVO MESTO — Člani gobarske družine iz Novega mesta so letos v dokaj ugodnem času pripravili razstavo dolenjskega gobjega bogastva, saj se/ jim je posrečilo minuli petek in soboto zbrati in razstaviti prek 400 najrazličnejših vrst gob. Že sedmo razstavo po vrsti so letos prvič pripravili samostojno in ne v sklopu prireditve „Gozd—gobe—cvetje", saj po mnenju gobarskih navdušencev tedaj ni bil ugoden čas ža nabiranje gob. Seveda pa j^prireditev še vedno sodila v sklop prireditev Tedna turizma na Dolenjskem.
Škoda zaradi »nojevske politike”
Predsedstvo OK SZDL obravnavalo okoliščine kaznivih dejanj hišnika osnovne šole Kočevje
KOČEVJE — Predsedstvo občinske konference"SZDL Kočevje je na ponedeljkovi seji (24- septembra) obravnavalo stališča in sklepe sveta za vzgojo in izobraževanje ter sveta za socialno in zdravstveno politiko v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je zagrešil s spolnimi zlorabami Franc Kerec, hišnik na osnovi šoli Zbora odposlancev v Kočevju.
Iz teh stališč povzemamo, da so bila prizadevanja in ukrepi delavcev in organov šole ter socialnih delavcev pri razreševanju kaznivih dejanj hišnika Franca Kerenca primerna in v skladu z možnostmi in pooblastili. O programih dela in življenja v šoli morajo razpravljati ustrezni organi SZDL v krajevni skupnosti. Zaradi porasta prestopništva otrok in mladoletnikov morajo o tem razpravljati in usklajeno delovati vsi, ki se s tem ukvarjajo, razpravo pa pripravita oba sveta (za vzgojo in za socialno politiko). V zvezi s poročanjem o tej zadevi je treba oceniti odgovornost novinarjev,'ki so o tem poročali. Po sodbi naj pripravijo informacijo pravosodni organi.
Razprava je bila zelo živahna, v njej je bilo poudarjeno, da v tej informaciji manjka samokritika prosvetnih delavcev, saj je njihova samozaščita popolnoma zatajila. „Nojevska politika” (beg pred kočljivimi dejstvi) je naredila v občini že veliko politične škode. Proti negativnim pojavom je treba v bodoče v vseh okoljih hitreje in učinkoviteje ukrepati.
. J. PRIMC
V SOBOTO PETIČ JPOSAVJE PLEŠE”
BOŠTANJ — V tem kraju pri Sevnici bo v soboto, 29. septembra, tradicionalna prireditev ..Posavje pleše”. Nastopile bodo skupine iz Artič (iz tega kraja poleg folkloristov tudi tamburaši), Boštanja, Sevnice in s Senovega, kot gostje pa folkloristi iz Ribnega pri Bledu. To bo že peta tovrstna prireditev, ki jo pripravlja območni odbor Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije za Posavje. Ob tej priložnosti bodo pripravili strokovni posvet o plesni dejavnosti.
Najtežja je bila lahka
Prva tekma na Rudniškem jezeru — Zmagal Novak
Smučarska asa oživljata Travno goro
Turistični dom prevzela Prelovšek in Kavčič—-Velikonovosh
TRAVNA GORA —Turistični dom na Travni gori je eden največjih in najprivlačnejših turističnih objektov v tem delu Dolenjske. Ima 80 ležišč, od tega 6 v dveh bungalovih.
S tem domom so bile zaradi majhnega prometa doslej vedno težave. Odkar sta ga prevzela nekdanja smučarska skakalna asa Marjan Prelovšek in Andrej Kavčič, pa gre na bolje, ker sta Ljubljančana prenesla sem nekatere izkušnje o turizmu in gostinstvu z drugih turističnih središč.
„S posodobitvijo ceste od Sodražice proti Loškemu potoku je dom na Travni gori dostopnejši. Dom je na takem kraju, da se ga da z nekaj investicijami spremeniti v daleč naokoli znano in privlačno turistično postojanko,” pravi Marjan Prelovšek.
Nekdanja smučarska skakalca, ki sta dom prevzela šele 1. junija, sta v bližini že postavila otroški tobogan, dvojno gugalnico in peskovnik, Zdaj pa gradita balinišče. Zgraditi in asfaltirati nameravata tudi igrišče za rokomet in dve igrišči za košarko. .
Trdita, da ima Travna gora vse možnosti za razvoj zimskih športov in da ima celo boljše terene za smučarske tekaške steze kot Pokljuka. Smučarski tereni so primerni posebna za začetnike in otroke. Zato pričakujeta, da bodo njuni gostje predvsem učenci, ki bodo imeli tu šolo v naravi, pa tudi varovanci vrtcev. Zanimanje je že zdaj veliko. Kaže, da bo sem prihajalo največ Ljubljančanov.
M. GLAVONJIČ
KOČEVJE — Na prvem tekmovanju v lovu na najtežjo ribo na novem Rudniškem jezeru, ki ga je 16. septembra organizirala Ribiška družina Kočevje, ribiči niso imeli posebne sreče. Ribe so se s tekmovalci grdo pošalile. Noben od tekmovalcev, kar jih je doslej ribarilo na tem jezeru, še nikoli ni ujel manj rib in manjših kot prav na tekmovanju. Natežja uplenjena riba-je namreč tehtala le skromnih 20 dag, druga najtežja pa celo samo 7. dag.
Tekmovanja, kije potekalo pod nazivom Jezero 84”, so se udeležili štirje mladinci in 18 članov. Najboljši trije v
naročite —l DOLENJSKI LIST
Razstava, ki je bila od 22. do 24. septembra v telovadnici osnovne šole Katja Rupena, ni bila le rezultat sposobnosti in aktivnosti novomeških gobarjev, temveč je bila predvsem poučna prireditev, .ki je zlasti v ponedeljek privabila prek 1500 osnovnošolcev iz šol novomeške občine in prav toliko drugih obiskovalcev. „Prav nova generacija mladih naj bi bila tista, ki bi poznala zlata gobarska pravila. Nabiralci gob naj ne bi bili plenilci narave, marveč njeni zaščitniki. Zato je eden prvih smotrov razstave obiskovalce naučiti osnov gobarske kulture.” je ob razstavi povedal
vsaki skupim so prejeli zlato, srebrno in bronasto medaljo. Rezultati: mladinci: 1. Roman Vidmar, 2. Samo Jerebičnik, 3. Jože Vidmar, člani: L Darko Novak, 2. Jože Primc, 3. Štefan Sušnik, ribico, težko 3,5 dag, je uplenil še Stanko Novak in ta teža je zadostovala za četrto mesto, ker pač ostali niso ujeli nič.
Razstava
ilustracij
V Krškem bo razstavljala slikarka Kamila Vol-čanšek
KRŠKO — Galerija Krško bo v jesenskem delu razstavne sezone pripravila še dve razstavi. Prvo, razstavo, ilustracij akademske slikarke Kamile Volčanšek, brežiške rojakinje, ki živi v Ljubljani, bodo odprli v petek, 5. oktobra, ob 18. uri.
O ustvarjalnosti razstavljalkc bo govoril umetnostni zgodovinar Janez Lombergar. Na otvoritveni slovesnosti bo sodeloval tudi kitarist Dušan Polenič iz Glasbene šole Marijana Kozine v Novem mestu.
Razstava ilustracij bo na ogled do 19. oktobra in bo prav gotovo vzbudila zanimanje obiskovalcev. Hkrati bo to prireditev v okviru praznovanja tedna otroka v krški občini.
predsednik novomeške gobarske družine Franci Beg. Škoda je, da so si šolarji ogledovali gobe zadnji dan, ko so že močno spremenile vonj in barvo, zato bi bilo smoternejše osmo razstavo gob pripraviti na petek in jo končati v nedeljo. Morda bi veljalo prireditev pomakniti še za kakšen teden v jesen, saj po mnenju predsednika gobarskih družin Slovenije, Novomešča-na dr. Dušana Vrščaja, prav te dni pričakujemo v dolenjskih gozdovih pravo poplavo jurčkov, dežnikaric, štorovk, polževk in drugih vrst kolobarnic.
J. PAVLIN
KAPITALNI POVH — Lojze J akše iz Dol. Straže je star polhar, saj ima „na vesti” prek 1000 teh sivih debeluščkov. Letošnji polšji lov, ki se je začel 25. septembra, je krstil S pravo polšjo mrcino, ki je na tehtnici potegnila kar 33 dkg. Prvo letošnjo trofejo je ujel skupaj z vnukom Jožkom kar „na roke” na podstrešju svoje zidanice. (Foto: J.
P.)
• • • kozerija
mm«
GOBJE BOGASTVO NA RAZSTAVI — Po mnenju članov gobarske družine je bila letošnja razstava gob najuspešnejša in najbogatejša doslej, saj je bilo razstavljenih prek 400 vrst najrazličnejših gob. (Foto: J. Pavlin)
Lakota po računalnikih
Zasebni obrtnik M. Argenti iz Kopra ponuja hišni računalnik, ki stane od 40.000 do 80.000 din
CELJE — Celjski sejem obrti je letos obiskalo tudi veliko mladih, predvserfi zaradi hišnih računalnikov,
Letos dva večera »Glasa mladih”
Prijave za črnomaljsko glasbeno prireditev morajo mladi pevci poslati do 1.10. oz.  1. 11._____________________
ČRNOMELJ — Glas mladih, zabavnoglasbena prireditev, ki jo letos že 6. leto pripravlja občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije iz Črnomlja, bo tokrat nekoliko drugačna, kot je bila minula leta. Priljubljeno prireditev so iz junija preselili v november, mladi pevci pa se bodo predstavili v dveh večerih.
Na občinski konferenci mladine so pred kratkim poslali razpise za Oba večera, torej za 23. in 24. novembra. Za prvi večer, ki se bo imenoval „6. glas mladih Bele krajine 84", se lahko prijavijo vsi mladi, ki živijo, delajo ali se šolajo na območju Bele krajine. Lahko se predstavijo z lastnimi skladbami ali z že predvajanimi drugimi skladbami. Rok za pisno prijavo na občinsko konferenco ZŠMS Črnomelj jf le še do 1. oktobra, ker bo pred nastopom tudi avdicija.
Na drugem večeru pod imenom „2. glas mladih Slovenije 84" pa se bodo predstavili mladi pevci in ansambli z melodijami, ki še niso bile javno izvedene ali posnete. Vsak avtor lahko na prireditvi sodeluje z največ dvema skladbama. Melodije v dveh izvodih, z naznačeno melodijo in posebej natipkanim besedilom ter posnetkom na kaseti morajo mladi glasbeniki poslati do 1. novembra.
M
ITI
oč osveščanja
Boj proti kajenju
SEVNICA —Sprva je delovalo v mestu, predvsem po zaslugi Janka Blasa, poverjeništvo društva nekadilcev Ljubljana Šiška. Po ustanovni skupščini letos junija pa je v Sevnici zaživelo samostojno društvo, tretje v Sloveniji.
Od 14. do 21. septembra je bil ' teden boja proti kajenju. Kaj lahko stori društvo proti tej razvadi, smo povprašali predsednika dr. Pavla Zagodeta. „Prizadeva-mo si predvsem ljudi osveščati glede škodljivosti kajenja. To bi radi stoTili na nevsiljiv način. Zato si prizadevamo pridobiti čimveč poverjenikov. Želimo, da bi kajenje odpravljali v šolah, predvsem v srednjih. Menimo!, da ni prav, da ponekod celo v dijaških in študentskih domovih nastajajo pravcate kadilnice. Prizadevamo sj torej seznaniti ljudi s hudo škodljivimi posledicami kajenja. Če vide-■vamo s cigareto v ustih celo nosečnice in matere z dojenčki v, na* ročju, je zaskrbljenost na mestu,” pravi dr. Zagode.
V minulem dopustniškem času seveda društvo še ni moglo začeti širših akcij. Pripravljen imam spisek vseh delavskih svetov in šol v občini. Nanje se te dni obračajo s propagandnim gradivom.
„Boj zoper kajenje bi moral biti stalna naloga, ne le kampanjska akcija. Koliko razpravljalcev na sejah je zavito v gost cigaretni dim, pa med sestankujočimi niso le kadilci. Tisti, ki vodijo sestanke, lahko marsikaj prispevajo z osebnim zgledom, predvsem pa bi lahko izboljšali okolje, posebno še nekadilcem, če bi med potekom seje prirejali odmore. Na skupščini našega društva smo pospravili pepelnike in namesto njih v kozarčke postavili nageljčke, „do-da dr. Zagode.
Zadeva je res vzbudila zanimanje na seji frontnega predsedstva ŠZDL v isti dvorani naslednji dan. Nežni vonj cvetov pa je kmalu pregnal cigaretni dim udeležencev seje.
A. ŽELEZNIK
ki pa so bili varno spravljeni pod steklom. Edini razstavljalec, ki je ukaželjni mladini in drugim obiskovalcem dovolil tudi praktično demonstracijo dela na teh napravah, ki vodijo svet v 21. stoletje, je bil zasebni obrtnik Milan Argenti iz Kopra. Njegova ^Galaksija” ima možnost razširitve spomina RAM do 54 K, na voljo pa so tudi številni priključki. Argentijev računalnik stane, odvisno od izbrane inačice, od 40.000 do 80.000 din, proizvajalec trdi, da ga kupec dobi v 14 dneh.
Rečeno je bilo, da je na Argentijevi ..Galaksiji” uvožena le tastatura, pač zato, ker pri nas ni dovolj kvalitetne plastike za tipke, vse drugo (tudi mikroprocesor?!) da je izdelano v Kopru.
„Kdor ne verjame, naj pride na obisk v Koper,” je rekel Milan Argenti, ki je očitno izbral pot tistih dveh Američanov, ki sta danes sloviti računalnik ..Apple" sestavila kar v garaži.
A. Ž.
• ••
FILATELISTI POČASTILI JAKČEVO 85—LETNICO
ŠKOFJA LOKA — V soboto, 22. septembra, so v Loškem gradu odprli republiško filatelistično razstavo, posvečeno 85-letnici Božidarja Jakca in nekaterim filatelističnim jubilejem. Osrednje mesto na razstavi zavzemajo likovne predloge za znamke, ki jih je ob raznih priložnostih izdelal Božidar Jakac. Ob otvoritvi, ki ji je prisostvoval tudi jubilant, so poudarili velike Jakčeve zasluge za razvoj slovenske in jugoslovanske filatelije. Božidar Jakac je namreč prve osnutke za znamke izdelal že leta 1918, tovrstnemu delu se je posvečal med NOB, še posebej pa po osvoboditvi. Slovenski filatelisti so Jakcu ob življenjskem jubileju izročili najvišje filatelistično priznanje — zlati znak veriganja.
TEČAJ ŠIVANJA IN STROJNEGA PLETENJA
NOVO MESTO — Društvo predmetnih in strokovnih učiteljic Novo mesto v sodelovanju s Centralnim zavodom za napredek gospodinjstva iz Ljubljane organizira v Novem mestu intenzivnavtečaja šivanja in strojnega pletenja. Šiviljski tečaj bo 12., 19., 20., 21., 27. in 28. oktobra, strojno ple-tiljski pa 5., 6., 7., 12., 13. in 14. oktobra oziroma 16., 27., 28. oktobra ter 2., 3. in 4. novembra (drugi termin). Informativni sestanek bo v prostorih KS Kandija — Grm, Kristanova ulica 12, 1. oktobra ob 17. uri. Informacije dobite na telefonsko številko 23-389 (Anica Somrak)..
GOBJI PETERČKI — Redkost, tudi za najboljše poznavalce gobjega bogastva Dolenjske, je v ponedeljek zjutraj v gozdovih okoli Šmarjeških Toplic našel domačin Jože Avsec. Borov goban, peterček, je dobil svoje mesto tudi zadnji dan razstave „Gobe” in so ga šolarji najraje opazovali.
Sprva sem nameraval napisati gospodu Fritzu, mojemu nemškemu prijatelju, samo razglednico. Kot običajno, bi mu nakracal: ..Prejmite lepe pozdrave!” in tako dalje. Potem bi se podpisali vsi, kar nas je doma.
Vendar me je dogodek, ki sem mu prisostvoval, tako navdušil, da seje razvlekla moja nameravana fazgled.iica v dolgo pismo.
V pismo, polno hvale našega vsakdanjika, napredka in razvoja. Gre za bencinsko črpalko. Za novo bencinsko črpalko. Stara, ki stoji sredi Repičevine, ni več mogla ustreči vsem potrebam. Dolga vrsta kamionov,
a
E NE RAZUMEVA
traktorjev, avtomobilov-in motorjev se je iz dneva v dan nabirala pred njo. Šoferji so preklinjali, da se je kar bliskalo, črpalkarji pa nič manj.
Pa so odgovdrneži.sklenili: če hočemo rešiti pereči problem, moramo zgraditi novo črpalko., Zidali so jo tri leta, veljala je dve milijardi in več, a to ni važno. Pomembneje je, daje dobila Re-pičevina spet nekaj novega, nujno potrebnega. In o tem sem pisal gospodu Fritzu, Z zanosom sem mu naslikal otvoritev: zastave, ki so plapolale v vetru, prepisal sem recitacije in mu jih poslal, govor tovariša Mozgiča sem nekoliko skrčil, sem pa zato
nadrobno orisal potek trenutka, ko je prerezal tovariš Funkcič tribarvnico. Nalašč sem bil natančen kot najbolj zaguljen pisarniški molj samo zato, da bi moj nemški prijatelj, gospod Fritz, končno priznal, da tudi moja Repičevina napreduje. Gospod Fritz je velikokrat, sicer z dobršno mero okbsa, govoril o moji deželi s posmehom, največkrat je namreč uporabljal izraze Balkan, balkanske navade in podobno, hkrati pa je kazal zanimanje in spoštovanje do vsega, kar seje v Repičevini premikalo k plusu.
. Pismo sem zaključil dobesedno tako: ..Repičevina je z
novo črpalko veliko pridobila, njeni delovni ljudje pa so dokazali, da so sami zmožni premagati še tako kočljive in težke naloge. Po zaslugi nove črpalke ne bo več nikakršne gneče, tudi preklinjanja ne. Nad Repičevino sije sonce sreče.”
Nestrpen sem pričakoval odgovor. Prišel je prej, kot bi si človek mislil. V podpbi suhoparnega pisma: „Cudim se vašemu navdušenju. Čestitam vam s pripombo, da so pri nas bencinske črpalke brez vrst čakajočih na gorivo vsakdahjost. Lepo pozdravljeni.” Pa še podpis.
TONI GAŠPERIČ