PoStnlna platana v gotovini. Leto. VI, št. 232. V llubllani, v petek IS, d^ccmbra 1922. Posam. št« 1 Din. NAPREJ Glasilo Socialistične stranko Jugoslaviie. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1, Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 1*2 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Kaznovani lažn)ivec. V nedel;o, 10. t. m. je sklical na Jesenicah g. dr. Lemež shod z dnevnim redom: občinske volitve v Ljubljani in enotna fronta proletariata. Na dolgo in široko je na tem shodu govoril o grehih, ki jih je storila II. internacionala ob izbruhu vojne. Ostro je tudi kritiziral našo stranko, ki je šla leta 1919. v meščansko koalicijo. O ljubljanskih občinskih volitvah se ie pa izrazil, da »neodvisni« niso kršili razrednega boja s tem. ker so se združili s klerikalci, češ, da je pri krščanskih socialistih tudi veliko delavcev. Izgovarjal se je na sodr. Bernota. da je on prvi sklical sestanek opozicionalnih strank, na katerega ie povabil tudi klerikalce, na katerem naj bi se napravila koalicija za občinski svet. Rekel je. da smo torei mi prvi hoteli koalicijo, ko smo na videli, da v koaliciji ne bomo dobro odrezali, smo pa pričeli govoriti o predvolitvah. Predvolit-ve je pa imenoval »lov na mandate«. Ves njegov govor je pa izzvenel v trditev, da ie vsled težkih časov, ki vladajo,, bilo posebno. da se ljubljansko delavstvo združi proti režimu in mu pokaže, da tako ne more iti naprej. Sploh je bil ves Lemežev Kovor poln najboli prostaške demagogije 'io prav jezuitsko zavitih laži. Kot protigovornik se ie oglasil k besedi sodrug Svetek, ki je med drugim izvajal : Prišel sem na ta shod zato. ker sem mislil, da hočeio nekateri elementi razbijati našo strokovno organizacijo. Ker pa vidim, da govorite o politiki in o ljubljanskih volitvah, mi dovolite, da vam sedaj, ko ste slišali eno plat zvona, povem jaz Se drugo. Predvsem je trdil dr. Lemež. da Je nujno potrebno da se delavstvo čim bolj zanima za politiko, kajti niti ene zadeve ni. ki bi z njo ne bila v zvezi. To trditev tudi iaz odobravam in želim, naj končno Že enkrat izgineio oni ljudje, ki delajo propagando med delavstvom, naj se s politiko ne peča. Seveda ie pa potrebno, da se pečamo s politiko na političnih sestankih, v strokovnih organizacijah pa imamo nalogo, da se pečamo z zadevami, ki spadaio v njihov delokrog. Treba »e tako razdeliti, da bo strokovna organizacija zastopala delavce v tovarni, politična pa v občini ta državi. Kar je govoril g. Lemež o II. internacionali se z njim strhram. II. internacionala je grešila na tem ker je delavce pridobivala le z zunaniimi znaki, dočim na notranio preobrazlo v mišljenju ni polagala dovoli oažnie. Ni pa dovoli, da povedo grehe, najti Jhoramo tudi sistem, da se napake ki so bile leta 1914. zagrešene, ne bodo mogoče že leta 1924. zopet ponovile. Mi skušamo te napake odstraniti na ta način, da ustvarjamo take organizacije katerih ne bodo vodili posamezniki, temveč izvoljeni odbori, ki pa nai bodo pod najstrožjo kontrolo članstva. Kar je pa trdil g. Lemež glede sestanka ki ga je baje sklical sodr. Bernot v svrho upostavitve koalicije, pa izjavljam tu na javnem shodu in sem pripravljen pred vsakim sodiščem dokazati, da je g. dr. Lemež nesramen lažnjivec. Sploh ne vem. zakaj je cel čas napadal sodT. Bernota, ko vendar on ni stranka ker kar vrši, dela oo naročilu odbora, v katerem ima on ravno tako samo en glas kakor vsak drug. Čudim se vam. da ste dovolili, da je tako prostaško napadal socialiste, s katerimi vi vendar skupno delate v organizaciji in skupno z njimi trpite, po drugi strani je pa hvalil tiste krščanske socialiste, ki nam padajo pri vsakem mezdnem gibanju ali stavki v hrbet. Slučaj v Štorah, pri Pollaku in tudi na Jesenicah, kjer pri tem mezdnem gibanju, v katerem se ravnokar nahaiamo. izjavljajo krščanski socialisti, da naj sami pojemo kašo, katero smo skuhali. Lemež in njegovi sodrugi so hodili na Jesenice ter razbijali kovinarsko organizacijo radi tega ker je bil njen tajnik g. Mihevc »socialpatriot«. Sedaj pa sta kandidirala i g. Lemež i tisti osovraženi Mihevc oba na eni in isti listi v ljubljanski občinski svet. Potem imate pa še pogum govoriti o razrednem boju in o revolucionarnosti? Tuš. ki ga je dobil dr. Lemež iz enournega govora sodr. Svetka, ie bil tako uničujoč, da je v svojo obrambo izjecljal nekaj stavkov, v katerih je prav naivno priznal, da se zaveda kakšne težave bodo imeli s krščanskimi socialisti in s »social-izdajalci« okoli »Zarje«. Ko je pa hotel povedati še sodr. Jeram svoje mnenje o ljubljanskem koruznem komunizmu, je pa dr. Lemež ves pobit in raztresen pobegnil iz dvorane z izgovorom. da na take napade ne bo odgovarjal. Za njim so se pa slišali klici: živio krščansko-socialni avtomobili! Politične vesti. + Iz Mitroviče poročajo, da je izdal g. Rajačič, industrialec iz Sr. Karlovca, bivši voditelj demokratske stranke, brošuro v kateri ie trdil, da je finančni minister dr. Kumanudi netočno in neresnično obveščal vlado in skupščino o pogojih, pod katerimi je bil pripravljen dati dolarsko posojilo neki amerikansko-ruski sindikat bank- Pogoji tega sindikata da so bili mnogo povoljnejši od pogojev, ki jih je stavila Blerova Krupa. Finančni mini- ster dr. Kumanudi je zaradi teh očitkov vložil proti g. Rajčiču tožbo, ta pa ni ho* tel pred preiskovalnim sodnikom podati nobene iziave, rekoč, da bo vse to. kar je trdil, dokazal pri glavni razpravi, ki se bo vršila v najkrajšem času. Zadeva vzbuja obilo prahu. Rajačiča brani mitroviški advokat dr. Roknič. + Iz Bos. Gradiške poročajo, da se je najbolj zanimal za zgradbo pontonskega mostu na Savi radikalski poslanec pop Dušan Subotič. Svoje intervencije pa ni zastonj vršil, ker je predložil občini v, Bos. Gradiški račun v znesku 35.000 dinarjev. Občina ie odobrila poslancu Subotiču račun, čeprav ne ravno soglasno. Advokat dr. Jovo Kujundžič je zato poslal protest sarajevski vladi in ministrstvu za notranje zadeve. Kakor hitro je o tem zvedel požrtvovalni poslanec pop Dušan Subotič je enostavno počakal na trgu dr. Kujundžiča ter tra s palico pošteno pretepel. Protivnika so komai spravili narazen. Zadeva vzbuja v Bos. Gradiški obilo senzacije. ker je znano, da so Doslanci za svoje delo itak plačani od države. + V Dalmaciji vlada strahovito pomanjkanje živeža. Ljudstvo strada zlasti v zagorski in mučki občini. V Trogirski Zagori. Muču, Kotarih in v Bukovici nima prebivalstvo niti hrane niti denarja, niti kredita. Občine so se obrnile že opetova-no na pokrajinsko upravo, toda do. sedal še vedno brez uspeha. Kdo ie kriv ljudske bede? Odgovor ni težak. Vse to je zakrivil belgrajski režim. . . & .y Novem Sadu marljivo preiskujejo spijonsko afero v Vojvodini. Dosedaj so ugotovili da je bila špiionska centrala v begedinu. odkoder so donašali kurirji denar in navodila aretiranemu Vračariči* in njegovim tovarišem v Novi Sad. Preiskava ie odkrila, da so imeli Madžari svoio špiionsko akcijo razpredeno po vsei Vojvodini. PaSlC še vedno ni sestavil vlade. Radikalski klub se trudi na vse mogoče načine, da bi sestavila vlado edinole ra-dikalska stranka. Pašič se baje še vedno trudi, da bi sestavil poslovni kabinet + V parlamentarnih beograjskih krogih živahno komentirajo vest. da hoče voini minister tako« po sestavi vlade zahtevati nov kredit za oboroževanje v znesku nad eno miliardo dinarjev, ta vsota bi se porabila za nakup tvornic municije v Avstriji. Nakupa bi se udeležile z Jugoslavijo še Rumunija in Češkoslovaška. Še se nam bo slabo godilo, če ne bo delavna ljudstvo, iz žepov katerega gre ves denar, ob pravem času spregledalo! + Iz Belgrada poročajo, da je obsodilo sodišče bivšega predsednika komunistične stranke dr. Sima Markoviča na — dve leti težke ječe, čeprav mu niso mogli ničesar nečastnega dokazati. Sodili so ga po zakonu o zaščiti države. '°-F V Budimpešti ie obsodilo soclišče komunističnega agitatorja Evgena Kissa na dosmrtno ječo zaradi veleizdaje, ki jo je zakrivil z agitacijo po ujetniških taboriščih. + Turška delegacija v Lausanni je prejela poročilo, da uprizarjajo Grki v okolici Soluna pogone na tamošnje muslimane.* Poročilo je povzročilo v turških krogih, in to ne samo v Lausanni. veliko razburjenje. + V Varšavi so izbruhnili ob priliki imenovanja dr. Narutov/icza za poljskega predsednika krvavi poulični boji. Delavstvo ie v protest nasilju stopilo 13. t. m. v stavko. Mesto se nahaja pred važnimi dogodki. + V Moskvi so se razbili dogovori o razorožitvi med baltskimi državami in med Rusijo. + V okoKci DubKna je napadlo dvajset do zob oborožnih vstašev osebni vlak. s katerim se je vozilo okoli 60 ljudi. Potnike so stlačili v en sam vagon, vlak pa nato zažgali in ga pognali nazaj proti Dublinu. Toda vlakovodji, ki se je skril, se je posrečilo še o pravem času ustaviti vlak. Več potnikov je zadobilo nevarne opekline. O strastnih bojih med vladno stranko, ki je za sporazum z Anglijo, in med vstaškimi republikanci, ki so za ab-> solutno neodvisnost Irske, smo že opeto-vano poročali. + V Washingtonu živo komentirajo novico, da se predsednik ameriških držav leta 1924. ne bo udeležil volitev za predsednika. ter da se bo sploh umaknil iz političnega življenja baje zaradi bolezni svoje žene. Kakor ie znano, se bo teh volitev udeležila na novo formirana socialistična stranka, ki se je pred kratkem ustanovila po vzorcu angleške »Labour party«. -f V Washingtomi je povabil senator Lodge francoskega »tigra« Clemenc§aua na zajtrek. ki se ga je udeležilo okoli 2000 ljudi. Clemenceau je seveda zopet prepričeval odlične zajtrkovalce, da .ie Franci-1a miroljubna in da ni misliti, da je militaristična, še celo pa ne imperialistična. Zaključil ie svoi govor z besedami da si želi Francija miru in da bi v dosego tega miru bila najboljše poroštvo zveza med Ameriko, Anglijo in Franciio. Ta pa zna. Vsekakor je korajžen, kajti čeprav doživlja običajno neuspehe, v visokih krogih seveda ne prevelikih, in mu grozijo radikalnejši elementi z atentati, se še vedno mudi v Ameriki. Dnevna vesti. Nadpregled vojnih invalidov. Že enkrat smo vprašali, kaj je z nadpregl. vojnih invalidov. Odgovora ni bilo od nikoder. V zadnjih dneh opažamo neko vrvenje med vojnimi invalidi, ki so sami zaprosili za nadprcgled. Večina teh pride pred komisijo, dočim sede tisti, ki niso vložili prošnje, še vedno doma, čeprav jim je potekel rok začasne invalidnosti. Ne vemo, ali gospoda pri socialnem skrbstvu res misli, da je invalid dolžan vlagali še prošnje za nadpregled. Država ima evidenco iu vse. kar rabi, od invalidov pa pričakuje nečesa, kar je sama storiti dolžna. Kajpada, če gre za ustavitev pokojnine, ima gospoda prav izvrstno evidenco, noče pa invalida še pravočasno pozvati k ponovnemu nadpregle-du, da bi mu ne bilo treba pokojnine ustavljati. Ko te pa spoznajo za invalida, tedaj pa čakaš zaman na borne ficke, ki ti jih država dols^je, ali jih pa sprejemaš na oSroke, kakor 'da Je invalid svoje zdravje in kožo prodajal tudi na obroke- — Invalidu je treba dati vse, kar mu pripada, zato pokličite vse začasne invalide, katerim je z decembrom potekel začasni invalidski rok, k ponovnemu nad-pregledu. V sobi nadpregledne komisije v Ljubljani pa zakurite, ker invalidi niso dolžni, nekaterim ljudem na voljo zmrzovati, dokler jih komisija pregleduje. Glede nadpregleda onih, ki so se lansko leto pritožili in jih gospoda do danes še ni vpoklicala, spregovorimo temeljitejše v eni prihodnjih številk »Napreja«. — Invalid. V Osjeku je policija preobrnila vsa stanovanja ondotnih carinskih uradnikov--Vzrokov policija ne navaja, čeprav so več carinikov zaprli. Lepo so gospodarili v splitski carinarnici, kajti komisija, ki jo je poslalo v Split finančno ministrstvo, je ugotovila primanjkljaj v znesku 300.000 dinarjev. Ministrstvo se je sedaj obrnilo na glavno kontrolo, ki bo te dni odposlala komisijo za pregled blagajniških knjig carinarnice. Na Japonskem je bil 13. t. m. velik potres, ki je zahteval na otoku Kiusiju več sto žrtev. Potres še vedno traja. Začeli so bruhati za nameček še vulkani. Razvitje kovinarske zastave se je vršilo 10. t. m. ob 3. popoldne v hotelu »Tivoli«. Dvorana, ki je sicer prostorna, je bila premajhna za udeležence kovinarske slavnosti. Razvitje zastave se je vršilo ob svitanju himne »Naprej«, nakar so prihajali zabijat žeblje zastopniki sodruž-nih organizacij. Sodr. Golmajer je imel lep govor o zgodovini ljubljanskih kovinarjev. Botrica je bila sodružica Angela Schley. ki ie izvajala: »Ta zastava naj bo simbo! delavske enotnosti, ona naj nas spremlja v vseh viharjih in bojih za naše pravice, v dnevih bede in dnevih sreče. Pod njo se zbiramo kakor otroci okoli svoje matere. Glejmo torei nanjo kakor na zvezdo vodnico, ki nai nas pripelje iz kapitalističnega suženjstva v dom zlate svobode. Kot simbol svobode naj iztrga iz naših src malodušnost, okrepi naj nam voljo in razum, da bomo neustrašeno kljubovali vsem napadom neizprosnega mo-loha kapitalizma in sekali pot tja, kjer bo plapolala rdeča zastava proletarcev. Naša zastava pa je tudi simbol bratstva- Proletarci vseh dežel smo. bratje, velika družina z enakimi težnjami in cilji. Milijonska množica pa še tava za kapitalističnimi vabami. prodana z duhom in telesom. Tudi ta množica se mora dvigniti in strniti, da bo mogočno zaplapolala zastava bratstva med palačami in dvori, med kočo in meščansko hišo. Idi navzgor iz meglenih nižin, išči svetlobo, ker solnca si sin!« Pri prosti zabavi, ki se ie nato razvila, se ie posebno odlikovalo pevsko društvo »Sava« z Jesenic, katerega nastop so sodru-gi navdušeno pozdravljali. Sai pa tudi ni čuda. peli so namreč da je bilo veselje. Sodelovala pa ie tudi godba iz Spodnje Šiške. Ples je trajal pozno v večer. Ko smo gledali navzoče sočlruge. smo mislili, kai bi se dalo vse napraviti, če bi bili vsi zavedni. Ne zadostuje namreč samo spoznane. da eksistira velik prepad med delom in kaoitalom treba je tudi delati v vseh štirih organizacijah, s pomočjo katerih bomo nekoč preobrazili človeško družbo. Upokojencem. tovarišem in prijateljem naznanjamo, da j-e umrl naš tovariš gospod Fran Kožar, višji kurjač drl žel. v pok. Vabimo vas. da se udeležite pogreba, ki bo v petek. 15. t. m. ob 16. (4.) iz hiše žalosti v Šiški. Šolska ul. 245. čast njegovemu spominu! — Načelstvo Konzorcija »Upokojenca«. Predavanje o zadružnem gospodarstvu se bo vršilo dne 18. decembra ob pol 8. zvečer v dvorani gostilne Fr. Poljšak na Martinovi cesti. K obilni udeležbi vabi člane, kakor tudi njih pri;atelje in znance — Krajevni odbor Konsumnega društva za Slovenijo, prodajalna Vodmat. Celje. Iz občinske seje dne 4. t. m. Personalni odsek: Referent prof. Mravljak: Tržnemu inkasantu Josipu Vrečarju se poviša plača od 30 na 50 K dnevno. Sprejeto. Bivšemu mestnemu fiziku dr. Golit-schu se prizna odoravnina v znesku kron 27.565.20 Se sprejme. — Prošnja magistralnih nastavijencev za izplačanje božičnice ali nabav, prispevkov, se vrne finančnemu odseku v nadaljno posvetovanje; istotako se vse druge prošnje uslužbencev mestnih podjetij vrnejo v ponovno posvetovan e. Se sprejme. Kontrolnemu organu za nadziranje nočnega davka Fr. Bučarju se prošnji glede povišanja plače od 40 na 60 K dnevno, pričen-ši od 1. t. m. ugodi. Mestnemu oskrbniku Marnu se bo plačevalo do preklica, pri-čenši od 1. t. m. mesečno 100 K za nadziranje mestnega gozda. Se sprejme. Pravni odsek (ref. dr. Kalan): Gospa Helena Krušič. lastnica kavarne Evropa v Celju, katera je b’la od mestnega magistrata kaznovana na 500 Din ker ni pobirala nočn. davka je vložila priziv. Na vloženi priziv je mestni magistrat po svojem organu zadevo Donovno preiskal oz. izjavo podal, da so navedbe g. Krušrčeve v prizivu resnične, ker res na omenjeni večer vsled orevelikega števila nijancev ni bilo mogoče nočn- davka pobirati. Zlasti je bilo to otežkočeno. ker je nastal med gosti alkoholni incident tako. da je policija posegla vmes. Med' tem časom so se pa gostje razšli, ne da bi kaj plačali. Pravni odsek predlaga, da se prizivu ugodi. Se prejme. Sprejem v domovinsko občino mesta Celje se predlaga za: Ano Lubelovo. Huga Ripša. Josipa Palanta in Kraupnerja. Se spreime. Prošnia Ane Jegrišnikove. da bi se ji dala domovinska pravica, se odkloni. Mestna občina ie zaprosila občino Slsak, da sprejme v tamoš. domovinsko občino g. Franca Staneta, ker biva vedno v Sisku. Prošnji občina Sisak ni ugodila, ker imajo tam drug zakon kakor v Sloveniji, do katerem se dobi domovinska pravica samo z rojstvom, z ženitvijo ali pa nastavitvijo kot javni uradnik. (Lep centralizem imamo v Jugoslaviji v kateri Ima vsaka vas svoj zakon, op. poroč.). V domovinsko občino se sprejem zasigura še: Ivani Steklovi in Antipnu Nikolaju. Se spreime. Plinarna (ref. g. Rebek): Plinarna ima deficita K 56952. 61, se vzame znanie. Polee tega so Da še razni dolgov* ki se ne naha:ajo v bilanci leta 1916. 1917, 1918. ki znašajo skupno K 813844.7o. Ta znesek se bo stavil v bilanco za leto 1923. Obč. odbornik s. Leskošek vpraša radi starega železa, ki se v Dlinarni nahaja ter predlaga, da bi se ga naj prodalo, da bi se ti velikanski defeciti nekoliko pokrili: vpraša obenem kaj ie s prodarrm železom. G. Rebek pravi, da se je neto*' že prodalo ter da je vse vknjiženo. Pj**" žuoan Žabkar Dredlaga. nai se železo pogleda na licu mesta ter ugotovi kontna. Se sprejeme. Uslužbenci mestne plinarne so vložili prošnjo za nabavni prispevek za božične praznike. Prošn;'a se vrne odseku v nadaljno Dosvetovanie z označbo, da se mora prihodnja seja vršiti še pred Božičem. Odsek elektrarna (ref. Rebek): Uradnica g. Cinek prosi za povišanje plače Sedanja plača K 2400. se ji poviša 30%, pričenši s 1. majem 1922. Istotako se uslužbencu Dolžanu poviša (naknadno povišanje) še za 10%. pričenši od 1. maja. Se sprejme. Prošnje ostalih uslužbencev za povišanje plače mestne elektrarne se na predlog s. Leskošeka odstopi odseku v posvetovanje, ker je potrebno zaslišati obratovodjo zlasti glede nabijania in popravljanja šampiionov. Pomožnemu monterju F. Cerkovniku predlaga odsek naj se da ukor. ker je s svojimi sodelavci in obratovodjem renegaten. K temu se še sklene, da če se ne bo poboljšal, bo odpuščen. (Sodrugi iz Westnove tovarne se bodo Cerkovnka še spomin'ali, ker se je ob priliki predložene nabiralne pole za stavko:oče izrazil, da če nimaio denarja, naj crknejo. Op. poroč.) Odsek klavnica (ref. Gobec): Prošnja Šoštarja za prizna-n!e honoracije za časa opravljan:a dvojne službe strojnika in oskrbnika klavn ce in to za dobo 8 mesecev. Odsek predlaga K 1600. Se sprejme. Na drugo prošnjo klavniških uslužbencev glede nadur se odsek ni moeel ozirati, ker so bile nadure vedno oo zakonu sl50% Dlačane. Prošnja se odkloni. Nadalje se sklene, da se odsek pooblašča, da se smejo plače izenačiti z drugimi pri mestnih podjetjih zaposlenci delavci. Prošnji klavniškega oskrbnika za preoustitev ženske pisarniške moči v pisarni se ugodi do preklica, in sicer s plačo K 1600 kakor je dobivala do-sedaj. Gospodarski odsek (ref. Žabkar): Prošnji trvdke Jelenc za konzerviranje ■kož v mestu se iz zdravstvenih razlogov odkloni. (Klerikalec Maks Janič je poskušal smrad zagovarjati pa ni imel uspeha. Op. por.) Nato je g. podžupan pojasnil svoječasno interpelacijo. ki io ie stavil s. Leskošek, radi prez:dave stanovania Franja Koštomaja, prečital je nekdanjo Ko-štomajevo prošno, ki je brla oddana na stanovanjsko oblast 2. VIII. 1921. V tej prošnji se ie Koštomai skliceval na svojo invalidnost ter zaprosil za stanovanje, v katerem bi kot invalid napravil trgovino, da bi se preživlial. Obč. odbornik s. Leskošek le odgovarjal da s pojasnilom ni zadovoljen ravnotako ne s postopanjem bivšega stanovan!skega urada pod ero g. Voglar'a (JDS). kateri ie mogel vedeti, da Koštomai ni samo vojni invalid v Celju, ampak tudi brivski mojster iz česar je jasno, da ni šlo za ustanovitev eksistence temveč za ustanovitev trgovske spekulacije. Ostro je žigosal postopanje bivš. stan. urada. Stavba se je naknadno odobrila prot! soc. glasovom -Regulacija ko-strivniškega potoka se odloži za prhod-njo leto. — Nato se prične debata o Kiir-bischevih barakah, ki se nahaia:o v B. Ipavčevi ulici. Dognano je, da Kiirbisch kot avstrijski vo:aški dobavitelj dobil od bivšega magistrata (pod nemško vlado) dovoljenje, da sme postaviti ern vo!aško barako, ki jo mora v treh letih podreti. To dovoljenje je dobil leta 1917. Odsek predlaga, da mora Kiirbisch barako, (nastale so med tem časom, ko bi morala b'ti prva že podrta, dve baraki) podreti, ali pa stanovansko hišo postaviti za delavce. K temu predloeu se ie oglasU g. dr. Ogrizek ter na kapital!stičen način zagovarial vojnega milijonarja Kiirbischa ter predlagal, da se mu naj pusti še za eno leto baraka. da se bo Kurb’sch. kateri se bori kot industrialec kakor vsi industrijalci radi krize, ki je nastala, »opomogel«. S. Leskošek govori proti izvajanju dr. Ogrizka ter povdarja. da je mel Kiirbisch dovoli časa, da bi bil postavil kakšno delavsko hišo, gotovo je imel zato potrebni denar; če ima denar za stavbo nove tovarne, bi moral oač vedeti, da je treba k vsaki tovarni tudi delavskih stanovanj. Za odpravo barak ie govoril tudi g. Prekoršek v ginlji-vih besedah. Sklep ie nato bil. da mora g. Kiirbisch barake odstraniti. Prošnja Con-fidenti za stavbno dovoljenje se na predlog s. Leskoška vrne odseku v ponovno koštataciio in ogled na licu mesta. Za revne otroke na prošnio Kolo jug. sester se podeli K 1000. H koncu oride prošnja tajništva Strokovne komisije kot delavske posredovalnice v Celju za podelitev lokala za ustanovitev delavske kuhinje. Ob tej priliki se ie razvila živahna debata, ker je bilo opažati, da nekateri gospod:e nimajo dobre volje za socia'no in human tarno stvar. Šele po debati s. Leskošha, kateri ie prošnjo iedrnato podprl ter se skliceval na zakon o zaščiti delavcev (g. Rebek je skušal z medklici dobro stvar onemogočiti) so ugodili prošnii. Takoi po Leskošku ie govoril g. dr. Ogrizek, ki je tudi priporočal da se prošnji ugodi, vendar pa ni pozabil na klerikalne ovce. katere bi tudi rade imele delavsko kuhinio. (Med demokrati in socialisti ie bilo opažati mnogo smeha. Naibrže zato. ker iim ie znano, da se klerikalci radi pridružiio tam. kjer je skleda polna pa če so ie tudi napolnili socialisti-brezverci. bi kljub temu poleg njih iedii. Sedai na res vemo da imajo klerikalci dvojno lice. ne samo v Belgradu ampak tudi v Celju. Dr. Ogrizek ie na eni in isti seii enkrat zaeovarial kapitalista Kiirbischa, potem pa delavsko kuhinjo. Opomba por.) Maribor. »Tabor« in po njem »Jutro« kadeta svojo nevoljo nad absolutno zmago socialistične stranke pri občinskih volitvah v Rdeči dolini na ta način, da hočeta našim glasom prišteti še nemškutarske-Oba mladinska lista psu!eta pravzaprav lastne volilce, ker je znano, da so pri teh volitvah združeni liberalci in klerikalci s svojim zaslugami za časa koroškega plebiscita in podpiranju nemškega kapitala že davno prej pritegnili k sebi vse, kar čuti v Rdeči dolini še po »šulferajnarsko.« Liberalni »Narodni list« je pretekli teden mirno v Gospodu zaspal. Vsem, ki so sposobni razumeti, kakšno tragedijo je doživela s to smrtjo narodnjakarska agitacija med štajerskim kmetovalstvom, ga priporočamo v molitev in blag spomin. »Straža« je začela veliko propagando za »dobri« tisk. To tako, da priporoča svojim backom, naj pritisnejo z vsemi silami, da se pomečejo iz vsake verne slovenske družine listi liberalni, socialistični, framasonski in komunistični, češ, da venomer grešijo zoper katoliške verske »resnice« (za vsako takšno resnico, ki jo »Straža« dokaže, dobi od nas rumen cekin) »Straža« naj le v tej smeri nadaljuje, se bo vsaj izkazalo, če je že prišla te vrste pobožna agitacija za klerikalni kapitalizem med nami ob kredit. Nikar pa naj ne nadaljuje tako, da zagovarja v naslednji notici zvezo ljubljanskega katoličanstva z brezbožnim komunizmom, češ. da je ta vseeno manj brezbožen kakor pa liberalizem. Drugače se bodo začeli tudi njeni backi povpraševati, kakšna je pravzaprav ta katoliška lo- gika, ki se po eni strani v nekaj zadira, kar po drugi strani boža. In »Straža« naj v svojem poročilu k porazu svoje stranke v Mežiški dolini nikar ne omeni, da je tamkaj vseeno nastopala roko v roki z brezbožnimi demokrati, o katerih pravi, da je med njimi in njeno stranko iz verskih razlogov vsak kompromis nemogoč! »Volksštima« ni preklicala podle žalitve proti ss. Bernotu in Svetku, o katerih je skušala prepričati svoje bralce, da sta vložila pri oblastih ovadbo zoper g. Mihevca. Izgovarjala se je, da ne more biti prepričana o njuni nedolžnosti, dokler ne vložita tožbe proti izumitelju te laži, ko smo pa povedali, da je bila ta tožba že vložena, je napisala, da ne mara tega — verjeti . . . Gospoda okrog »Volksšti-me« se očividno strinja z znanim nem-, škim reklom: Nur Lumpen sind anstan-dig. Mi jo opozarjamo ^a dopolnilo k temu pregovoru: Schwt.gen ist der Lumpen Anstandigkeit . . . Seja mestnega sveta se bo vršila ta petek ob 7. zvečer v mestni posvetovalnici. Dnevni red še ni določen, pa bo gotovo zanimiva z ozirom na zadnje dogodke. ki so vih izzvali narodni socialci ter klerikalci in z ozirom na predvolitveno mrzlico, ki se polašča naših strank. Zanimivo ie. da se nagibajo narodni socialci k demokratom (v Ljubljani so proti njim), ki delajo veliko zgago z nemčursko nevarnostjo. ki ba;e preti našemu mestu za prihodnje volitve. Demokrati so izdali parolo. da se morajo vse narodno-napredne sile strniti v enotno fronto proti tej nevarnosti, ki je oa seveda nevarnost samo zavoljo n;ihovega neumnega izjemnega zakona za volitve v občinah z nad 10.000 prebivalcev. Kler kalci se Da nemške nevarnosti prav nič ne boje izgleda celo, da bodo nastopili ž njo na eni listi. Kvartet Zika. ki odide na veliko turnejo v Severno Amer.ko. se je pretekli četrtek poslovil od Maribora. Mala Goet-z°va dvorana je frla nabito polna hvaležnega občinstva ki ie sprejelo vsako odigiano točko s frenetičnimi aplavzi in umetnikom poklon lo tudi lep venec. Izvzeti moramo tistih dvajset prazn h sedežev v prvih vrstah, za katere si mariborska denarna aristokracija še ni nagrabiva dovoli gmotnih sredstev. O izvajan u pri Zikovcih pač ni treba dolgo govoriti, ulavno je da so si v Mariboru ustvarili oozici o. kamor se bodo lahko vedno z uspehom vračali Invalidska organizacija ima v nedeljo 1/. t. m. ob 9. predpoldne v restavraciji »Maribor« na Grajskem trgu svoj redni občni zbor. Čevlji za zimsko vreme, močni, topil, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn ™ ^ Kozina in Komp., Ljubljana, Breg 20- Kupujte jih dokler še zaloga traja. Iz strani. Skupna odborova seja kraj. pol. org. v Ljubljani in v Sp. Šiški se bo vršila v četrtek ob 20. v upravi »Napreja« Točna udeležba dolžnost. Predsednik- Po sklecu okrožnega odbora SS.I in KDZ v Brežicah se bodo vršTi v nedeljo, dne 17. t, m. sledeči shodi: ob 8. uri zjutraj v Bučah nri Ko7