Po pošti prejeman: za «elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13, -„ četrt „ „ 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ Četrt „ „ 5 „ — „ mesec „ 1 „ 70 , Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec. afS^ate*. .m Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitar jeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-nifikih ulicah žt. 2.1., 17. Izhaja vsakdan, izvzetnši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 74. V Ljubljani, v soboto 31. marca 1900. Letnik XXVIII. Vse leto 20 kron. Pol leta 10 ., Vabilo na liaročbo. S I. aprilom se pričenja nova na-roeba, n t Katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. ..SLOVENEC" velja za 1 j u b 1 j a n s k e naročnike v upravništvu: Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron j Četrt leta . 6 K 50 h Pol leta 13 „ | Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Up ravništvo ,, Slo venca". Zgodovinske laži mej Slovenci. V zadnji seji »Slovenske Matice« je bil predsednik prof. Leveč naprošen, da naj s pomočjo drugih pisateljev sestavi »Prešernovo spomenico«, katero bode za 1. 1900 'zdala »Matica«. Prof. Leveč je obljubil, da bode to storil, zraven pa pristavil: »Razkril bodem pa v tej knjigi tudi nekatere neresnice, ki so razširjene o Prešernu, n. pr. to, da je kranjski dekan Dagarin po-žgal Prešernovo literarno zapuščino. Jaz in dr. Mencinger rs v a dobila dokaze, da je ta trditev ne-osnovana laž«, bledili so tej izjavi debeli pogledi odbornikov. In kdo naj ne strmi! Prva dva veljaka imata dokaze, da je laž, kar je moral verjeti doslej vsak gimnazijec! Se ni davno, kar je stal velik pepelnjak na najbolj elegantni narodni veselici v »Narodnem domu« v Ljubljani in vitke gospice in učeni profesorji so z gnevom hodili mimo L Q £ K, Že dolgo nismo culi ga, culi ga .. Slovenci smo majhen narod. To je resnica, bridka resnica, katero povdarja|o navdušeni deklamatorji navadnih gostilniških »govoranc«, pa tudi resni govorniki, ki pro-bujajo narod na shodih, resnica, katero nam porogljivo mečejo v obraz naši nasprotniki. Toda ne mislimo razpravljati o tej resnici. Omenjamo jo le v toliko, da podpremo z njo to-le trditev: Med nami se vse kmalu opazi, nobena stvar ne ostane trajno skrita; majhni smo, in vse se hitro vidi med nami. Tako se je tudi kaj brzo raznesla zla vest, da že dolgo ničesar pismenega ni dal od sebe dolenjski K. S. Mož je izmed prvih duševnih voditeljev naše inteligence, ali kakor se te vrste misleci sedaj, v dobi boja proti lex lleinze, v Berolinu imenujejo, naših »intelektualnih«. Izmed prvih duševnih voditeljev inteligence, pravimo, ker »Slovenski Narod« je, kakor je sam opetovano povdarjal, edino glasilo te inteligence, ta list pa objavlja duševne plodove K. S.-ove rad na prvem mestu. In ta mož, katerega ideje so naši inteligenci tako merodajne, ta mož je nekaj časa — molčal. Med našo inteligenco opažali smo med tem ('asom nnnolrio nnmnnilniniu tmililtiili irl.,1 in preklinjali Dagarina in vso klerikalno stranko, ki je upepelila literarni plod nesmrtnega pesnika. In vender je ves ta gnev in polstoletno izkoriščanje groznega požiganja v liberalne namene ter podžiganje sovraštva do duhovnov počivalo na — zgodovinski laži! Razširjanje zgodovinskih lažij v cerkvi in duhovnom sovražne namene je sicer udomačeno že vsa stoletja pri vseh, katoliški veri sovražnih ljudeh. Slovenska liberalna žurnalistika pa hoče v tem poslu nadkriliti druge narode. Prvi mojster je dr. Slane. Po prej je trapil z »dokazi iz zgodovine lute-ranstva na Kranjskem« samo kmete v »Rodoljubu«. Ker je pa prepričan, da je tudi naša inteligenca v zgodovini slabo podkovana in da se ji marsikaj neresničnega lahko natvezi, kar »osvetljuje katoliške fanatike«, začel je metati zgodovinske neresnice tudi v »Narod«. Zadnji teden je v dveh člankih dokazoval, da so duhovni krivi v naših dneh izseljevanja Slovencev v tujino, ker so v lt). stoletju preganjali Luterane in izpodili vse boljše ljudi iz dežele, namreč nemške luteranske graščake, Slovencem pa ubranili pot do kruha. Nikar se ne smejte, ljudje božji! Dr. Slane ima zgodovinske dokaze! Čujte, kaj piše: »Bog ve, da so Hren in njegovi duhovniki skrbeli za to, da ni kak bivši lute-ranski Slovan ali njegov sin prišel v uradniško službo! Do leta 1600 je bilo \se Slovenstvo reformirano. Ljubljana je štela tedaj 7000 prebivalcev, mej temi je bilo le 400 katolikov in teh največ iz najnižjih slojev. In tako je bilo v slovenskih, štajerskih, koroških, primorskih mestih. Spomnimo se tedanjih časov in posebno tedanje izselitve najčvrstejših (namreč luteranskih !) naših (!) ljudij v tujino!« Koliko neresnic je nagatil v teh stavkih dr. Slane, da bi dokazal zgodovinsko pravo za obstoj in blagodejni vpliv luteranstva med Slovenci, in vendar nima niti jednega dokaza za vse to. Niti jednega dokaza nima, da so duhovni kakemu bivšemu luteranskemu Slo vencu izpodjeli kako službo. Če ga ima, na dan ž njim! Pregledali smo te dni nalašč katoliške in luteranske matice iz tega časa in se prepričali, da so bili celo v Ljubljani luterani vedno v manjšini in da tu število katoličanov nikdar ni znašalo samo 400. Prepričali smo se pa tudi iz matic, da se je Ljubljana po izgnanju luteranov popolnoma poslovenila. Šele 1. 1615 so začeli prihajati v mesto tujci, in sicer najprej Italijani, potem Nemci Klicali jih niso duhovni, ampak klicali so Nemce prav tisti graščaki in advokati, ki so potrebovali nemških uradnikov pri deželi in na magistratu, in katere dr. Slane vedno hvali. Z uradniki se je bil vgnjez-dil v Ljubljani nemški, s trgovci pa italijanski živelj. Duhovni so pa povsod držali le s Slovenci, kar nam najbolje dokazuje to, da so v loškim okraju, kjer je bil škof gospodar, tri petinke Slovencev popolnoma poslovenile dve petinki ondi gosto naseljenih Nemcev. Če sedaj dr. Slane s poslovenjenim dr. Tavčarjem obžaluje, da je duhovstvo vzdrževalo in krepilo slovenstvo, nt; ne moremo pomagati, kajti to in le to je resnično zgodovinsko dejstvo, katero potrjuje v svoji zgodovini celo profesor Luschin. t Pa. čemu naj molimo pod nos zgodovino l|udem,, ki jo namenoma pačijo, da ljudi slepe? Opozarjamo še enkrat na najnovejšo zgodovinsko laž, katero so izkuhali liberalci, da bi osramotili papeža Leona. Najpedlejši nemški I sti so čutili v sebi še toliko poštenosti, da so preklicali in obžalovali poročilo o izmišljeni »papeževi k 1 e t v i«. »Slovenski Narod« tega do danes še ni storil. Slovenski liberalci hočejo, da imajo njihovi pristaši nasute oči in da ostanejo nabobnani z zgodovinskimi lažmi, drugače bi se jim oči odprle in liberalizem bi vzela sušica. Oklic slovenskih štajerskih deželnih poslancev. Mi zastopniki slovenskega naroda v štajerskem deželnem zboru vložili smo v seji dne 15. maja 1. 1899. najodločnejši protest zoper postopanje nemške večine dež. zbora, ki vneto podpira s pristransko porabo drž. sredstev, h katerim pa morajo prilagati tudi slovenski davkoplačevalci, za agresivne nem-ško-nacijonalne namene premišljeno zasnovano grmanizacijo dežele, ter smo izjavili, da nam nikakor ni več mogoče, se daljnega posvetovanja dež. zbora udeleževati. Nemško nacijonalna večina dež. zbora postaja pa v svojem postopanju zoper skoz in skoz zmerno, popolnoma v mejah postave delujočo slovensko manjšino vedno biežob-zirnejša in nestrpljivejša. Ona kaže kunse-kventno, da slovenskemu narodu ne pripozna tudi najbolj potrebnih pogojev za njegov kulturelni in gospodarstvom obstanek. Deželni odbor vodi upravo dežele, no da bi jemal potreben ozir na neogibne potrebščine slovenskega prebivalstva. Za Sp. Štajersko, kjer zahteva služba sama znanje slovenskega jezika, nastavljajo se uradniki, kateri jezika, ki ga govori ljud stvo, niso zmožni. Za deželno sadjerejsko in vinorejsko šolo v Mariboru pridobili so se n. pr. učitelji iz Prusije, domači prosilci pa bo se prezrli, akoravno so izkazali večjo sposobnost in pa boljšo strokovno izobrazbo. Slovenski rod velja kot vzrok za izklju-čenje pri oddaji deželnih služb ; deželne službe videti so, kakor da so izključljivo prihranjena posest nemškim sodeželanom. N a š i d i j a k i so izključeni od vseh štipendij, katere ima podeliti dež. odbor. Vsi od dežele vzdrževani višji izobraževalni zavodi so izkl jučljivo nemški; celo z ljudsko šolo, ki je namenjena za izobrazbo slovenskega prebivalstva, se ravna kakor s pastorko in to mora nezasluženo čutiti tudi učiteljsko osobje, delujoče na teh šolah, kakor se je to ne-oporekljivo pokazalo pri novem postavljanju šol v plačilne razrede povodom urejevanja učiteljskih plač. V gospodarskem oziru se Sp. Stajerika na obžalovanja vreden način za- »Slovonski Narod« je med tem pričel inteligenci natančno popisovati posamezne telesne dele njenih voditeljev. Tako n. pr., ker je že s časom na dr. Tavčarju vse pohvalil, njegove spise, njegov duh, njegovo politiko itd. itd., jo v torek pričel z opisom njegovih telesnih vrlin in opisal najprvo — že ve zakaj — del »srednjega telesa«, in sicer v poročilu iz deželnega zbora sledeče: »so se dvignili (ko se je g. deželni glavar spomnil devetdesetletnice sv. Očeta l vsi, od ljubljanskega župana do dr. Tavčarja, ki je tudi v veliki udanosti in pobožnosti vzdigoval obširno zaokroženi del svojega srednjega telesa.« Spoštljivo so je divila inteligenca temu duhovitemu popisu. In preletavali so jo čuti občudovanja, ker videla je, kako je na nje voditei|u vse orjaško. Toda veliko taktično napako naredil je ob enem »Slovenski Narod«, ker je v istej številki zopet pričel priobčevati celo vrsto člankov izpod peresa K S.-ovega. Inteligenca mora sedaj deliti svoje občudovanje. Ampak to so že si>daj lahko reče: Če še ni, pa bo v najkrajšem času K. S. prvi znanstveni socijolog in narodni gospodar naše napredne stranke. Pa k stvari .' Kajneda, izscljevunjo Slovencev jo brez dvoma predmet,, ki zasluži resno premišljevanje vseh politikov, posebno vprašanje v svojo duševno delavnico, pridno prirezaval, pilil, šival, tolkel, obil podplate in pete z najsolidnejšimi cveki, lepo in svitio zlikal in tako je prišlo na svitio par velikih — člankov v »Slovenskem Narodu«. K. S. pravi nekako: V dobi protireformacije so katoliški duhovni prisilili protestante, da so se izselili, sedaj pa, no, sedaj pa silijo kmeta, da se izseljuje. Dokazi? Ja, ali poprašujete po dokazih, kedar govori avtoriteta, kakoršna je g. K. S. ?! Dukazov nima, jih tudi navesti ne skuša, s takimi otročarijami se pečati, za to nima časa tak pisatelj. Ena sama stvar v teh dveh najnovejših člankih K. S.-ovih se nam pa le zdi malo kočljiva. Prijatelji smo njegovi in povemo mu to, da morda ta lapsus šo po pravi, predno izidejo njegovi »zbrani spisi«. Spominjamo se namreč, kako je K. S. še pred nedavnim časom tako zelo in vztrajno hvalil naše veleposestnike in osobito naše meščanstvo, Sedaj pa piše: »Kot namestilo za te (protestante) pa so v naše kraje tujci — jezuiti in naši škofi privlekli najslabši človeški materijal ... na kant prišle viteze so postavili tedanji avstrijski knezi kot višje fevdalne gospode v zapuščena mesta vele-posestva ... v mesta so privabili manj vredno meščanstvo iz vseh vetrov«. Tako t. rej slika K. S. izvor od njnga toli hvftHsnmh velepo- velika zamera, zakrivil jo je K. S. prav sam. — Z lepo časnikarsko vnemo obrača se člankar K. S. na dr. Kreka, ter ga nagovarja sledeče: »Vprašamo: ali drži nazaj, ali drži pri domu našega človeka ta vaša šola, to vaše vodstvo, ali mu dajo kaj prida kruha v sedanjem kapitalističnem gospodarstvu ?« Šola, o kateri jungovci in drugi napredni učitelji in z njimi ostali naprednjaki trdijo, da jo največja pridobitev »svobodnega duha«, ta je torej po trditvi K. S.-a naša, t. j. »klerikalna« ? Ali ste zadnja desetletja prespali, dragi K. S.? Ali ni izseljevanje med Slovenci postalo šele v zadnjih dvajsetih letih epidemično? Torej za vladanja nove šole in za vladanja — liberalizma pri nas v Av.stri|i sploh. Kaj torej poprašujete dr. Kreka?I Zdramite se, g. K. S., izmijte si oči, potem pa prašajte liberalne državnike in njih somišljenike na Slovenskem, med njimi tudi samega sebe, nas »klerikalce« pa pustite na miru. Kedo Vam je pa natvezel bedarijo, da smo mi vladali Avstrijo in z njo Kranjsko? Ne smete vsakemu verjeti, marveč sami nekoliko berite, in se poučite, delo Vam bo dobro! V jezuite pa sc ne zadirajte. Ko bi se bili toliko učili, kot naj zadnji izmed njih, pa bi ne pisali takih člankov, kot jih sedaj. Ker pa vemo, česa smemo pričakovati od nemarja, posebno glede reguliranja rek in potokov, kakor tudi glede cest Celo pri dovoljevanju brezobrestnih posojil, kakor pri razdelitvi a m e r i -kanskega trsovja začenja se uporabljati princip, da se nemško mislečim prebivalcem mest in trgov, celo takim, ki so premožni, daje prednost na škodo v resnici bedo trpečega slovenskega kmečkega prebivalstva. Naša beseda se v dež. zboru ne posluša, naši predlogi, ki jih stavimo v korist naših volilcev in našega naroda, se proti vsakemu parlamentarnemu običaju ne pustijo niti do posvetovanja ali se pa kar brezobzirno preglasujejo. Mi smo n. pr. opazili, da je v deželi nič manj kot 19 nemških meščanskih šol, katere stanejo deželo na lito okroglo 2SOOOO kron, da se pa temu nasproti ne nahaja v deželi niti ena s 1 o-venska meščanska šola! Ko smo, da bi se odpravila ta krivica, stavili predlog, naj se osnuje meščanska šola z slovenskim učnim jezikom v Št. Jurju ob juž. žel., odklonil se je ta predlog a limine z nasmehu-jočimi medklici. Naša šolska beda temelji glavno na nesrečni sestavi deželnega šolskega sveta. Tukaj odločujejo o slovenski šoli in njenih potrebah in interesih možje, ki že vsled svojega političnega in narodnega mišljenja za to šolo imajo vse drugo, kakor zanimanje in -ljubezen. Naš predlog, da se deželni šolski svet reformira po vzgledu češkega ali tirolskega, tako tla bi se slovenskemu narodu podelil primeren vpliv na njegovo šolstvo, ni prišel niti do obravnavanja v deželnem zboru; kajti referent šolskega odseka, kateri pa je itak imel nalogo predlagati, naj se predlog odkloni, je takrat, ko bi se imelo o tem predlogu obravnavati, nenadoma izginil ter se od leta 1898 se svojim referatom ni več prikazal. Deželni red in deželni volilni red, ki ga imamo še iz prvih časov ustavnega življenja, in ki zahteva nujno v vseh točkah temeljite premembe, zadržuje nezaslišane krivice zoper slovenski narod na Štajerskem; zadržuje določbe, po katerih na pr. pride v nemški mestni skupini Murau na 4471 prebivalcev že eden poslanec; v nemškem volilnem okraju Irdming, Grob-n:ing, Sc-hladming na 2-5.933 prebivalcev ravno tako t den poslanec; na Spodnjem Štajerskem pa na pr. v slovenskem kmečkem volilnem okraju Celjskem še le na 61.661 prebivalcev tudi le eden poslanec. Tako pride, da Slovenci na Štajerskem, števši 400.480 prebivalcev, imajo od 60 izvoljenih deželnih poslancev samo osem, Nemci pa, števši 847.92-3 prebivalcev, pa 52. Da bi se vsaj deloma že vendar enkrat to nezaslišano razmerje popravilo, stavili smo jiredlog, katerega namen je bil, doseči pravičnejšo razdelitev mandatov deželnih poslancev in pa spremembo deželnega reda. ki bi slovenskemu narodu p o -stavno zagotovila zastop v deželnem od- razmerami daljna naša udeležba pri razpravah deželnega zbora štajerskega bila ne samo brezuspešna in brez vsake koristi, ampak, da bi bila zoper čast slovenskega naroda. To so bili torej vzroki, kateri so nas silili, da smo i pustili svoje daljno sodelovanje v deželnem zboru štajerskem. V Mariboru, dne 27. sušca 1900. Dr. Ivan Dečfeo, dr. Franc Jurtela, Miha Lendovšek, Franc Robič, dr. Franc Rosina, dr. Josip Sernec, Ivan Vošnjak, Jos. Žičkar. boru. Preko tega predloga prestopila je nemško-narodna večina na dnevni red. Zato pa se trudi ista reformo volilnega reda dognati. katera ne samo, da ne bi ljudstvu, katero plačuje denarni in krvni davek, dajala zastopstvo, ampak katera bi naj mali nemški koteriji zagotovila nadvlado za nepregledno dobo, slovenskemu narodu pa odvzela vsako nado, da bi kedaj mogel zado-biti toliko zastopnikov v deželnem zboru, kakor mu jih gre vsled njegovega števila in njegovih davkov. Na eni strani ta nepravičnost in to brezobzirno postopanje zoper slovenski narod od strani deželnega odbora in nemško-na-cijonalne večine deželnega zbora, katera se je tako daleč spozabila, da je, ko so se či-tale interpelacije v slovenskem jeziku, ko so se začuie slovenske besede, jezik ene tretjine prebivalcev dežele, se razpršila kakor od strahu pregnana mož za možem iz deželne zbornice; na drugi strani pa, ker smo opazili, da deželna vlada mirno gleda, kako se krajšajo lojalnemu slovenskemu narodu od dne do dne pravice in postave; kako se slovenski narod mate-rijelno, politično in narodno odriva in stiska, zavladalo nam je prepričanje, da morajo Slovenci opustiti vsak up, da bi se kedaj proti njim pravično postopalo v Gradcu; fKnnnp nriliA Izseljevanje na Hrvatskem. Iz Zagreba, 20. marca. O razseljevanju hrvatskega naroda se je razpravljalo tudi v letošnjem zasedanju hrvatskega sabora. Opozicija je opozorila vlado, da so brezdušni agenti razpreli po celej Hr-vatskej svoje mreže, v katere vabijo neuko prebivalstvo ter ga nagovarjajo za izselitev. Po navadi seveda ti agenti siromašno ljudstvo opeharijo tako, da se povrne v svoj kraj še bolj siromašno nego se je izselilo. Vlada je obljubila, da bode v bodoče strože gle dala na prste tem osrečiteljem (!) naroda. To je morda tudi storila, toda izseljevanje za to vendar ni prenehalo, nego se je celo v najnovejšem času pomnožilo. Statistiški urad v Zagrebu je oglasil podatke o izseljevanju za mesec januvarij. V tem mesecu se je izdalo do 4000 potnih listov v razne kraje, a največ za Ameriko. Od teh izseljencev jih spada največ na žu-panijo ličkokrbavsko, namreč 1400, a na mo-druškoreško 933, na sremsko županijo 672, vsi ostali na drugih pet županij. To je zares žalostna prikazen, če se mora narod sred zime seliti iz svoje domovine. Pred nekimi leti se je Hrvat iz Like stlil le v sosedno Bosno in Slavonijo, v Ameriko so hodiii le Primorci. Zdaj pa že sploh vse beži od doma ne samo v sosedne dežele nego najraje v Ameriko. Čudno to ni, če pomislimo, da so gmotni odnošaji na Hrvatskem tako slabi, da je narod zdvojil, posebno v dveh gorskih županijah. V tem kraju nima narod nobene zaslužbe, letine so po navadi slabe kakor prošlo leto, tako da je lakota nekaj navadnega skoraj v vsaki hiši. In vendar vsega tega ne bi trebalo, ko bi državne oblasti imele za Hrvatsko le malo obzira. Prebivalci omenjenih krajev so pridni ter zahajajo vsako leto iskat zaslužka v slavonske in bosanske šume, a zdaj je teh delavcev preveč, pa morajo zato preostali v Ameriko. In vendar ima ravno ta kraj lepe ogromne šume, v katerih les po navadi gnije, ker ga ne more država niti zasebnik spraviti v denar radi pomanjkanja vsakih komunikacij. Koliko ljudi bi si lahko služilo kruh doma, ko bi se mogle le šume spraviti v denar. Vrhutega je pa tukaj vse polno rud, ki bi se dale upotrebiti, ko ne bi manjkale komunikacije. A kdo je kriv, da ta kraj nima nobene železnice? Žalibog večidel sami Hrvati, ki niso nikdar energično zahtevali od zajedniške vlade, da stori svojo dolžnost tudi v tem pogledu. Trdi se, da Mažari ne bodo dovolili zidanja te železnice na noben način, ker bi se tako zvezala Hrvatska z Dalmacijo. Mi pa mislimo, da bi mogel hrvatski narod prisiliti to slavofobsko tnažarsko vlado, da se izvede ta, za obstanek tamošnjega prebivalstva potrebna železna cesta. Hrvatski poslanci na zajedniškem saboru so tudi dolžni, da energično zahtevajo za svoj narod pre-potrebne investicije. Ko bi Mažari videli, da so hrvatski po ■ slanci vsi složni in neupogljivi glede te zahteve, verujte, da bi se tudi oni sčasoma podali. Kakor pa zdaj delajo hrvatski poslanci, da prosijo pri zajedniški vladi milosti za svoj narod, ali pa še rajše molče, ko je treba braniti gmotne interese Hrvatske, na ta način ne more biti nikdar bolje. Izseljevanje je za Hrvatsko velika rana, katero je treba začeti lečiti. Zato je pozvana sama avtonomna vlada, da tudi kaj stori. To obeta neprenehoma v vsakem saborskem zasedanju, toda uspehov ne vidimo. Uradni listi so pa še celo nevoljni, če se o takih nepovoljnih odnošajih v javnosti razpravlja, ter so napali opozicijonalni list, da podatki njegovi niso resnični, kajti vseh 4000 izseljencev ni odšlo v Ameriko, nego velik del tudi v Bosno in Hercegovino. To je pa ven- l.^--^.^;; .1. in Inil«. in^.ln^o 1 ♦nI irvanpn(' i o seca januvarija 4000 potnih listov, kar dokazuje brez dvoma, na so gmotni odnošaji na Hrvatskem slabi, in da jih uradni listi vkljub vsem slavospevom današnjej vladi ne morejo utajiti. Gotovo je, da bi bilo mnogo pametneje, ko bi uradni listi sami začeli temeljiteje baviti se z gospodarskimi odnošaji hrvatskega naroda ter tudi oni odločno zahtevali od hrvatskih poslancev in zajedniške vlade, da se vrši pravica za vse državljane enako, in da se da Hrvatskej, kar jej pripada po postavi. Hrvatska ne treba iskati milosti pri svojem zavezniku, nego more in sme zahtevati, da se vrši pravica tudi na hrvatskem zemljišču. Politični pregled. V Ljubljani, 31. marca. O izjalovljenih slovansko italijanskih spravnih pogajanjih piše jeden hrvatskih poslancev mej drugim tole: Spravna pogajanja so se razbila. Z ozirom na gospo darski položaj našega naroda iskreno obžalujemo, da je prišlo do tega, z narodnostnega stališča pa moramo ta dogodek le pozdravljati. V svojih zahtevah smo šli do skrajne meje prijenljivosti. Manj nego da se smemo posluževati v deželnem zboru svoje materinščine in uživati varstvo prid inzulti italijanske druhali v deželnem zboru in izvan njega, manj hrvatsko slovenski poslanci vendar niso mogli in smeli zahtevati Dejstvo pa da se Italijani o teh zahtevah niso hoteli niti razgovarjati, kaže, na kateri strani je pravica in kje je iskati prenapetost in pre drznost. Mi smo pokazali najboljšo voljo za mir in nismo vzrok, da se je poskus izjalovil. Nasprotniki naj sami sebi pripišejo, ako se znova vname boj, ljut in silen boj, ka-koršntga dosedaj še nismo bili. Nevdeležene stranke in narodi avstrijski kakor tudi vlada pa morajo konečno uvideti, komu naj-naklonijo svoje simpatije 111 kdo kali mir. Zanimivo t>i bilo konečno zvedeti, kako bo poroča! o tej zadevi osrednji vladi tukajšnji namestnik. Poslanec Prade o nemščini kot državnem jeziku. Odkar je poslanska zbornica izvolila poslanca Pradeja prvim podpredsednikom, se vsaj na zunaj ne kaže več tako strastnega prvobojevnika za »zatirano« germansko stvar. Posebno spremenile so se pa njegove sodbe o zahtevi, da se uvede nemščina kot državni jezik. V nskem pogovoru o tem predmetu je razvil Prade mej drugim nastopne misli. Uvedba nem ščine kot državnega jezika ne spada v sedanjo spravno konferenco, ker se gre tu le za ureditev razmerja mej obema narodoma na Češkem. Sicer smo pa govorili dosedaj le o posredovalnem jeziku in ne o držav nem. Tega vprašanja Nemci tudi ne stavijo mej postulate, kajti to je, kakor nemščina v armadi, državna zadeva, ki je — potrebna D za njen obstoj. — Iz tega sledi pred vsem, da se Pradejeva stranka, ki pa ima precej nasprotnikov, ne bo posebno proti vila češkemu notranje-uradnemu jeziku. Skupni državni proračun bo v kratkem sostavljen. Ogerska ministra Szell in Lukacs prideta prihodnje dni na Dunaj, kjer se vrši skupna konferenca. O novih zahtevah skupne vlade s;cer listi dosedaj še ničesar ne sporočajo, a gotovo je, da vojni minister tudi letos ne bo opustil običajne navade, da ne bi zahteval novih svot za vojne namene. Ako že sedaj ne pride na vrsto zahteva glede povišanja kontingenta vojaških novincev, na kar se že resno računa v vojaških krogih, bodo pa mesto nje prišli na dnevni red novi topovi. Pravijo namreč, da se naprava novih topov ne da več odlašati, ker so dosedanji, vkljub temu, da nismo imeli vojske že lepo vrsto let, baje že precej potrebni poprav in obnovitve. O tem se bo seveda razgovarjalo v minister-skem svetu. Rok za pričetek delegacijskega zasedanja se definitivno še ni določil ; sodi se pa, da se snideta delegaciji v Budimpešti gotovo v prvi polovici maja. Novi. ogerskl minister a latere, grof Julij Szechenyi, dosedanji ogerski dvor' nik, je rojen 11. novem. 1829. in je toraj že v 71. letu. S politiko se je novi mož jel zgodaj pečati in je kot član magnatske zbornice vselej glasoval z vsemogočno liberalno stranko. Szell je povodom svojega bivanja I hllilna.i Obstrukcija v italijanski zbornici bo menda kmalu dosegla svoj namen; ne ve se le, ali bo dosegla razpust zbornice ali de-misijo Pellouxovega kabineta. General Pel-loux razpolaga sicer v zbornici z zadostno večino, na katero se sme zanesti skoro v vsakem slučaju, toda to velja le o mirnih nastopih opozicije. V razmerah, kakoršne pa vladajo sedaj v italijanskem parlamentu, je pa vlada in nje večina popolno brez moči. Posebno slaba se godi predsedniku Colombo, ki noče ustrezati zahtevam opozicionalcev. Na spremembo ustave v Italiji — kakor tudi pri nas ni misliti, ker bi se omajala tla sedanjim vladinovcem, in ker opozicija ne bo prej mirovala, dokler se ji ne ustreže, je v kratkem pričakovati odločilnega koraka od strani vlade. O umrlem generalu Joubertu piše dunajski »Informaciji« neki »strokovnjak« nastopno : Smrt predsednikovega namestnika transvalske republike in vrhovnega poveljnika zveznih armad, generala Petra Jouberta, pomeni morda res veliko moralno izgubo, materijalna izguba pa ni tako velika, kakor se mnogim dozdeva. Joubert ni bil razun o prvem početku vojske faktično nikdar vrhovni poveljnik, ker ga je že od početka sem ovirala bolezen. V zahodnjem delu je vedno poveljeval general Cronje, pred La-dysmithom in ob Tugeli pa Louis Botha. Brezdvomno velikih zaslug, ki si jih je stekel Joubert za transvalsko republiko, ni iskati na bojišču, marveč v organizaciji armade v mirnem času, ne v vojski, marveč v pripravah za vojsko. Ako bi Jouberta primerjali s kakim evropskim generalom, ne smemo ga primerjati z Moltkejem marveč z Roonom. Pokojni kakor tudi vsi ostali odlični burski vodje: Cronje, Delarey in Olivier, ni bil ho-landskega rodit, marveč je bil francisko hu-genotskrga rodu. Tudi moralično zapušča Joubert izvrsten spomin. Sredi skozi in skozi korumpirane vlade je živel Joubert ubog in je ubog tudi umrl. — Kdor se spominja, kako staližče jo imenovani dunajski list zavzemal napram hrabrim Burom od početka vojske, si lahko misli, da bi predsednik Kru-ger ne podpisal teh vrst o svojem 681etnein zvestem svetovalcu. Delagoaški zaliv — nov udarec za Bure. Odkar so morali Buri opustiti obleganje mest Kimberley in Ladysmith, se je vojna sreča obrnila k Angležem. Sicer je razvidno iz najnovejših poročil, da se Angleži ne morejo posebno pohvaliti s sedanjim položajem na bojišču, a nesrečo imajo Buri drugod. Včeraj so pokopali najboljšega svojih generalov, istodobno je pa bila objavljena razsodba bernskega razsodišča v zadevi delagoaškega zaliva in ondotne železnice. Portugalci so obsojeni, da morajo plačati Angliji 15,324.000 frankov. Stvar je namreč tale: V letu 1883. so dali Portugalci nekemu Amerikancu koncesijo za gradnjo železnice od zaliva do transvalske meje. Po preteku štirih let je bila proga dodelana, le z nadaljevanjem proge do Pretorije niso mogli naprej. Vsled navstalega prepira mej Portugalci in angleškimi podjetniki — kapitalisti so prvi zaplenili progo in jo do sedanje razsodbe bernskega razsodišča, kamor so se Angleži obrnili, vodili v svoji upravi. Razsodišče je obsodilo sedaj Portugalce, da morajo poleg, resničnih stroškov plačati tudi svoto, katero bi si bila pridobila družba v tej dobi, in to vse skupaj znaša ogromno svoto 15 milijonov. Portugalci jih seveda ne zmorejo takoj in Angleži se za-dovolje s — prepustitvijo delagoaškega za liva Kaj pomeni ta uspeh angleških kramarjev ravno v sedanji dobi, pač ni treba omenjati. Zveza mej zalivom in Pretorijo je sedaj v angleških rokah. Knjige ln časopisi. »Slovenski učitelj.« Vsebina 7. stev.: Dve, tri o mladinskih spisih. — Učiteljica in javnost. 2. Žensko gibanje. — Mojim rojakom! Metodiška obravnava na višji stopinji. — Listek: Mozaik. III. Kančnik v semnju. — Dopisi. — Slovstvo. — Šolske vesti. »Slov. učitelj« izhaja dvakrat na mesec in stane za celo leto 5 kron. »Pučki Prijatelj«. Broj 7., 25. ožuljka. Vsebina: Pepeo ili lug (Oidium Tuckeri.) Nastavak. — O gojenju i navrčanju ameri-kanskih loža. Konac. — Filoksera. Piše J. utUna... —■■■UOK.aadarHkn.trtTnvflflkn zidmcra. (Konsumni magazin.) — Ntšto o gnojenju. Piše N. Crvič. — Črtice o gospodarstvu. — Viesti iz svieta. — Gospodarske viesti i sit-nice. — Razne viesti. — »Pučki Prijatelj« iz-haja na Krku dvakrat na mesec in stane dve kroni. Tedenski koledar. Nedelja, 1. aprila: 5. postna, tiha. Hugon, šk., evang.: Jezusa hočejo kamnati. Jati. 8. — Ponedeljek, 2. aprila: Frančišek Pavlj. — Torek, 3. aprila: Abundij šk. — Sreda, 4. aprila: Izidor šk. — Četrtek, 5. aprila: Vincencij Ferer. spozn.— Petek, 6. aprila: Sikst p. m. Sedem žalost M. D. — Sobota, 7. aprila: Herman sp. — b o 1 n c o izid'j 5. aprila ob 5. uri 36 minut, zaide pa ob 6. uri 30 minut. — Lunin s p r e m i n : Prvi krajec 6. aprila ob 9. uri 5-3 minut zvečer. — Dan zraste v aprilu za 1 uro 30 minut. — Musica s a-era v nedeljo 1. aprila: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša, graduale in tractus zložil A. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt, po povzdigovanju »Adoro te«, zložil Eng. Frey. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa vocalis in honorem saneti Vigilii vA-dur zložil Fr. Schopf, graduale in tractus »Eripo me« zl. A. Foerster, ofertorij »Confi-tebor tibi« zl. Ig. Mitterer. Dopisi. Z Dolenjskega. (Prekrižani računi.) Nem-ško-slovenska liberalna večina dež. zbora si je lansko leto razdelila dve občini: Bled in Turjak s prozornim namenom, da bodo v bodoče imeli v rokah »biser Kranjske de žele« Nemci, kočevski volilni okraj pa liberalci. S tem činom se jo izvršilo narodno izdajstvo, o katerem bode treba večkrat pripovedovati, da bodo ljudstvo to dobro vedelo. Pri vsakokratnih volitvah v našem okraji se gre le za nekoliko glasov. Nemci, med katerimi prevladuje radikalni nemško-nacijonalni tok, volijo dosledno liberalca, ker tako jim ukazuje liberalno meščanstvo v Ivočevji. Nemški glasovi so liberalcem vedno na razpolaganje in le nekoliko slovenskih glasov je treba, ki jim v našem okraji pomagajo na — konja. Občina, ki je navadno rešila mandat tej ali oni stranki, je bila Turjak. Zato so bili ob vsakokratnih volitvah v tej občini strastni volilni boj'. Na liberalni strani je stala vselej turjaška grajščina z znanimi »kmetskimi prijatelji« iz Vel. Lašič, proti katerej zvezi so se neodvisni, značajni kmetje vselej borili, dasi večkrat zaman, ker nasprotni gmotni in moralni pritisek je bil premočan, a denarja, s katerim so ob volitvah delali liberalci »čudeže« , kmetje nimajo. Navzlic vsemu pritisku je vendar postajala neodvisna kmetska stranka vedno močnejša in liberalci so spoznali, da v kratkem ne opravijo nič več proti združenim kmetom, da propadejo v turjaški občini z grajščino vred in da bodo izgubljeni tudi deželnozborski mandati tega okraja za liberalce. V tej sili naj pomaga dež. zbor. Ta lahko pomaga. Tako so bili sklenili in tako tudi naredili. Velika občina je bila razdeljena v dve: Turjak in Rob in ravno čez središče, da so tako razcepljeni najinteligentnejši kmetje, ki vodijo že dolga leta borbo proti grajščini in liberalcem. Liberalci so bili po tej delitvi popolnoma prepričani, da bosti obe občini vsled pritiska grajščine njihove. Račun je bil narejen, toda kmetje ga niso podkrižali. Z dnem 1. grudna 1899. je bil imenovan za gerenta obeh občin grajščinski uslužbenec nadlogar S c h a u t a. Navzlic jasnemu določilu postave, ki pravi, da mora biti volitev vsaj v šestih tednih po razpustu občinskega odbora, vendar je ta tujec prakticiral skoraj tri mesece, predno so bile volitve, zakaj ta tujec se je hotel izvežbati v občinskih stvareh, ker jo bil menda preverjen, da postane župan nove občine, ali pa bode županil vsaj tak človek, ki bode potreboval njegovega sveta. Prišel je dan volitve dno 22. sušca. Stranke so se pripravljale že dolgo na volilno borbo. Tukaj kmetje, tam liberalci in grajščina. In zgodilo se je, česar liberalci niso nikdar pričakovali. Neodvisni in zavedni kmetje so zmagali v vseh treh razredih turjaške občine in istotako se zgodi z občino Rob brez vse dvojbe. Vrlim kmetom moramo častitati. Ti možjo naj bodo zgled kmetom sosednih občin v okraju, kako se voli, kako se naredi konec paševanju po občinah, zakaj marsikje jetreba temeljite spremembe v občinskem gospodarstvu. Nič ne kaže od strani zabavljati, ampak kadar je ča-s, stopite na volišče in si izberite može poštene in neodvisne, ki so vredni vašega zaupanja. V zadnjem času opazujemo, da neki ne izogibni postopači pri vsakih volitvah, ki so vršo v velikolaški okolici, igrajo precejšnjo ulogo. čudimo se, da kmetom še ni zmanjkalo potrpežljivosti. Njihovega jerobstva kmetom ni treba; kmetje naj tem gospodičem dopovedo brez ovinkov, da se vsled njihove navzočnosti ne čutijo prav nič počeščene, niti nimajo od njih kakega dobička. Kam pride kmet, ki se brati s takimi ljudmi, vidi se dovolj na živih zgledih, ki jih ponujajo nekateri bivši velikolaški kmetje. Marsikaj bi se lahko še pisalo, toda vrniti se moramo k volitvi. Tikoma pred volitvami še le so zbrisali iz volilnega imenika častne občane. Zelo pri srcu so bile volitve gospodu svetniku. Še le ko se mu je privatnim potom dopo-vedalo, da naj se ne briga preveč za te volitve, je mož nehal agitovati, kar je edino prav, ker agitacija od strani moža, ki ima tako dostojanstvo v okraju, ni več agitacija, da je to že kaj druzega. Agitacija drugih podrepcev ni tako nevarna, zato je ne omenjamo. I< volitvi so prišli vsi, celo od daleč, in zanimivo je, da so privlekli seboj kvarte, da bi katerega volilcev premotili ž njimi, toda tudi »maušel« ni pomagal. Volitev se je izvršila. Velikolaščanje so odjadrali z dolgimi nosovi iz Turjaka, nad-logarju Schauti so pa odkazali zavedni, neodvisni kmetje »maršruto von Auersperg iiber Quellenegg und Wiesenau nach Ilam-merstiel«, kjer naj premišlja o kratki dobi svojega županovanja in volitve. Morda bodo pogorelci rekurirali proti volitvam. Opirali se bodo najbrž na napake, ki so jih vedo m a sami nalašč naredili, toda svobodno jim ! Novih volitev se ne bojimo ! Tako kot zadnjič pojdemo v volilni boj in zmaga bode naša. Mi vemo, kaj hočemo, mi vemo, kdo je mož in kdo je naš. Zato ne klonemo svojih trdih tilnikov pred nikomur, najmanj pa pred veličastvom različnih »kmet-skih prijateljev«, ki se nam vsiljujejo obraznih volitvah. Velike zasluge za priborjeno zmago ima kmet Alojzij Vdovič iz Dolščaka, ki je organiziral volilce in zmagal. O teh volitvah pišemo zato, ker so velikega pomena za bodoče volitve v našem kraju. Liberalci so za trdno računali, da jim razdeljene občine zagotove mandate. Z volitvami v teh občinah so jim kmetje prečrtali račun. Nek odličen pristaš liber. stranke iz Velikih Lašič je po volitvi tožil: »Ma-trali smo se, da smo občino razdelili, sedaj je pa še desetkrat slabše, kot prej.« Nam ni žal tako kakor recimo tolstemu Prajerju, ki ni prišel več v odbor ter je baje zato tarnal: »Eh, ni ga več moža v Turjaku, in ga ni, kaj bo, kaj bo?« Mož naj bode prepričan, da si bodo občinski odborniki znali tudi brez njega pomagati. M o ž j e t u r j a š k e občine, čast Vam! Ostanite trdni in ne bojte se nikogar! Poštenemu kmetu noben neprijatelj ne more do živega! In vi kmetje velikolaškega okraja, tu imate lep zgled. Zapomnite si, da kdor ni z vami, je vaš sovražnik in izkoriščevalec, in kadar vas kliče postava k volitvam, pridite vsi k volitvi in izberite si za svoje zaupnike može vašega mišljenja in poštenja. Vsem onim, ki so ponujajo in vsiljujejo vam na čelo zato, da vas izkoriščajo, da strežejo svoji sebičnosti in častihlepnosti, pa zakličite: Mi vas ne maramo, zato proč z vami i i Dnevne novice. V Ljubljani, 31. marca. V III. velikem, rednem koncertu Glasbene Matice" v soboto dne 7. aprila t. 1. izvajal se bo nad jedno uro trajajoči veličastni prvi del Dvorakovega največjega oratorija »Sveta Ljudmila«, kateri obstoji iz 17 pevskih in orkestralnih točk: arij, reci-tativov in velikih mogočnih zborov ljudstva. Pred oratorijem izvaja se po daljšem presledku zopet enkrat krasna simfonija in sicer se je izbrala za ta koncert velepriljubljena, melodijozna in popularna Fran Schubertova simfonija št. 8 v II mol, obstoječa iz dveh krasnih odstavkov. Basist in operni pevec gospod Aleksander Nosalevvicz, kateri ravno te dni gostuje na dvornem gledališču v Stutt-gart-u, sodeluje v tem koncertu in poje malo rusko balado I. Lysenkoga »Oj, Dnjeper moj!« ter P. I Čajkovvskega serenado »Don Juana«. Poleg samostojnega nastopa poje tudi dve krasni ariji duhovnika Ivana, ozna-njevatolja svete vere med paganskimi Slovani v Dvofakovem oratoriju »Sveta Ljudmila«. Gospodičina Carneri, sopranistinja, poje arijo Elizabete iz R. Wagnerjeve opere »Tannhituser« s spremljevanjem orkestra. Pevski zbor »Glasbene Matice« pa nastopi v tem koncertu v veličastnem številu okolu 170 članov, pevk in pevcev, ter bo izvajal mnogoštevilne in veličastne ljudske zbore oratorija. Javno predavanje. Ves izobražen svet spominjal se bode letos posebno slovesno duševnega velikana, pesnika »Nebeške komedije«, Dante-ja, kateri je leta 1300, prvega svetega leta veliki teden izvršil svoje simbolično potovanje skozi pekel, vice in nebesa. V spomin na tega duševnega velikana predaval bode javno v prid Prešernovemu spomeniku gospod c kr. profesor A. Laharnar v ponedeljek dne 9. aprila letos v velikej dvorani »Mestnega doma« ob 6. uri popoludne o Dante ju in njegovem »poema sacro«. Delavski shod. Jutri ob 10. uri dopoludne priredi »Slov. katol. del. društvo« shod v društvenih prostorih »Katol. Doma«. Obrekovalci zadrug. Znano je, da imajo kmetijske zadruge povsod obilo nasprotnikov, zlasti med onimi stanovi, katerih gmotni obstanek je navezan na iskorišče-vanje ljudstva v katerikoli obliki. Taki ljudje kjerkoli morejo udrihajo po zadrugah, da jih spravljajo ob dobro ime in tišče zadružno misel k tlom tudi drugod. Dobrepoljska zadruga ima mnogo takih »prijateljev«. Nam je pač malo mar, kaj govore doma ali v gostilnah med brati, ker to nas ne ugonobi, ali proti temu smo, ker ti ljudje lazijo drugod po svetu, lažejo o naši zadrugi samo zato, da kmetom drugih okrajev jemljejo pogum osamosvojiti se in postaviti na lastne noge. Pri nas imamo moža Janeza Drobniča starega iz Vidma, ki ima živinsko in vinsko kupčijo in vsled tega ni naš prijatelj. Te »žive cajtenge« oblezejo Sp. Štajersko, Dolenjsko, Notranjsko in Goriško za oslički in vinom. Mož ima gladek jezik in kaj rado zdrsne z njegovih ust tudi kaj o naši zadrugi, kar ni resnično. Pisma imamo v rokah, ki pričajo, da je mož opletajoč hribe ob kranjsko-štajerski meji, strašil ondotne kmete, ki namerjajo ustanoviti mlekarske zadruge, da »naša mlekarnica slabo uspeva in da bo morala itikmalu s p a t«. Mi se ne bomo ž njim pričkali, kdo pojde prej »spat«, mi vsi s starim Drob-ničem vred ali mlekarnica, izjavljamo pa, da je mož, katerega sicer spoštujemo, v tem slučaji lagal. Stari rek : »Starost govori resnico«, se v tem slučaji ni obnesel. Gotovo bi bilo v interesu obstoječih mlekarnic, da bi se nobena več ne ustanovila, vendar moramo biti vsi slovenski kmetje v tem soli-darični, da se drug drugega podpiramo pri delu za svojo gospodarsko povzdigo. Naša mlekarnica vspeva in vspeva vsaka ; kjer pa ne vspeva, krivo je vodstvo ali pa uprava. Zato ne strašite se, ampak na noge ! Vsakemu damo drage voljo radi potrebno pojasnilo in vsakemu povemo, kako se mlekarnica rentira. Seveda ne sme nihče gledati, da bi se zbiral denar, ampak gledati je, kako zadružniki več denarja dobe. Načelništvo zadruge. Štajerski deželni zbor je imel včeraj šesto sejo. Deželni odbor je mej drugim predložil poročilo o uravnavi plač deželnih uradnikov. Poslanec Krenn in tovariši so in-terpelovali ces. namestnika, ali mu je znano, da jo dne 29 sušca v graški klavnici neki ogerski trgovec kupil 105 zaklanih, kugo sumljivih prašičev po 35 kr. kg. in jih še isti dan prodal po 49 kr. kg., in kaj hoče vlada storiti, da prepreči tako škodljive slučaje. Prihodnja seja jc v torek. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. Župnik Josip Lavtižar, katerega poznajo tudi nasi čitatelji po njegovih lepih potopisih in opisih, priobčuje v letošnji »Zgodnji Danici« natančen in prezanimiv opis cerkva in zvonov v kranjski dekaniji. S kulturno-historičnega stališča je spis velikega pomena; še večje vrednosti in važnosti je seveda za kranjsko dekanijo samo. Gospod pisatelj navaja vso zgodovinske momente, ki so v zvezi s to ali ono cerkvijo, govori tudi o duhovnikih, ki so tedaj tam službovali, ter z vestno natančnostjo opisuje cerkve in zvonove same. Doslej je opisal štiri župnije z vsemi podružnicami: Kranj, Crklje, Duplje in Goriče. Kakor čujemo, kaže zlasti duhovščina kranjskega dekanata veliko zanimanje za to Lavtižarjevo delo. »Zgodnja Danica« stane do konca leta 5 kron. Naroča se v Blaznikovi tiskarni. Občni zbor gostilničarjev in ka-varnarjev vršil se je v četrtek dne 29. tm. ob tretji uri popoludne pri »Virantu«. Udeležba je bila skromna. Dopolnilna volitev treh odbornikov in enega namestnika v zadružno načelstvo je imela naslednji vspeh: kot odborniki so bili per acclamationem izvoljeni gg: Ivan Dejak, Anton Sare in Alojzij Zaje, namestnikom pa g. Anton Bizjak. Zvedelo se je, da pravila, tičoča se ustanovitve lastne bolniške blagajne, tako za lastnike koncesij kakor za posle, še niso izvršena, pač pa se to v bližnji bodočnosti zgodi. Tako vsaj je obljubil gosp. ces. svetnik Murni k deputaciji, ki se mu jo v tej zadevi »poklonila«. Sklenilo so je obrniti se naravnost do trgovinskega ministra s prošnjo, da se pri zadrugi čim prej ustanovi lastna bolniška blagajna. — Član g. Pogačnik je stavil predlog, naj se na državni zbor odpošlje peticija, da se povodom obnovitve vinske klavzale mej Av-stro-ogersko in Laško varujejo interesi avstrijskih državljanov in zopet upelje svoje-časno obstoječa eolnina na vina po 15% ali pa še višja. Le tedaj je mogoč obstoj domačih lastnikov vinogradov in obrtnikov. Za-jedno obvestiti je vse take zadruge v Avstriji in tudi gostilničarsko zavezo na Dunaji o v tem pogledu storjenem sklepu, proseč jih, naj tudi iste tako postopajo. Zvedelo se je tudi, da Lahi v Ljubljani svoja laška vina čistijo sstaro, smrdljivo krvjo, katero dobivajo seveda skoro zastonj, in potem tako, zdravju škodljivo brozgo prodajajo ljudem, ki so v resnici poštene, kre-pilne pijače potrebni. Poklicana oblast naj bi pač na to pazila! Vsprejel ee je predlog, da se obrne na mestni magistrat s prošnjo, da vsakemu brez izjeme, ki nima v smislu dotičnega zakona pravice prodajati piva v steklenicah, to strogo prepove in da se ka-varnarji in založniki piva naprosijo, naj pivo v steklenicah zasebnim strankam dražje oddajajo, kakor onim, ki imajo pravico tako pivo prodajati, in ki od tega žive. — Končno obvelja predlog, glasom katerega izvoli zadružno načelstvo izmed sebe deputacijo, ki se pokloni državnim poslancem gg. K u š a r j u , dr. Kreku in Vencajzu, proseč jih, naj se povodom obnovitve vinske klauzule med AvBtro-ogersko in Italijo z vsemi sredstvi po-tezajo za to, da se avstrijskim državljanom ne stori zopet taka krivica, kakršna traja žo skoro 10 let. Prijatelji volilnih reform. Radi dunajske volilne reformo je v liberalnem taboru mnogo hrupa. In vendar je obč. zastop priredil tako volilno reformo, kakeršno sploh vlada v sedanjih razmerah potrdi! Da ni reforma boljša, kriva j« vlada. Včeraj smo poročali o volilni reformi, katero so predlagali nemški konservativci za štajerski dež. zbor. Ljudstvu se po tej reformi da vsaj nekaj pravic. A kako so zakričali liberalci. Danes sc čita po »svobodomiselnih« nemških listih refren dr. Tavčarjev: »Na glavo bi padli, ko bi razširili volilno pravico«. Liberalni in nacijonalni nemški listi pišejo, da je predlog nemških konservativcev v štaj. dežel, zboru naravnost predrznost, ker bi bila potem dežela izročena Slovencem in »klerikalcema. Taki so trrrj ti prijatelji volilnih reform. Njihove izjave \sprejemamo z zadoščenjem, ker sami priznavajo — čegavo je ljudstvo. Mariborski Nemci so bili silno vznemirjeni, ko so včeraj teden zagledali slovenske lepake na oglih in brali, da hočejo Slo venci v „Nar. domu" predstavljati igro: »Cvrček.« In res je magistrat ukazal, da se lepaki odstranijo. Ob enem pa je tudi igro prepovedal, češ, da bi slovenske predstave škodile nemškemu gledališču. Slovenci pa so se pritožili na ministerstvo in, kakor čujemo, bodo »Cvrčka« igrali jutri. Osebna vest. Sodni avskultant dr. Viktor M u r n i k je imenovan konc-ipistom pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani. Koroške novice. V Beljaku je dne 20. marca nastopil bosno-hercego\ski tamburaški z b o r. Ta znameniti zbor potuje v Pariz, kjer bo koncertiral na svetovni razstavi. Da je v »nemškem« Beljaku koncertiral slovanski zbor, je prav znamenito. — Pogorelo je dne 15. marca posestvo p. d. Krofa v Podkraju pri Pliberku. — Beljaška hranilnica razdeli letos 5915 gld. podpor. Največ dobijo seveda beljaška društva, nekaj pa tudi razne podružnice kmetijske družbe v okolici. — Luteranci rogovilijo v Beljaku za svojo stvar z »družbinskimi večeri«, pri katerih ima glavno besedo iz Prusije (!) došli pastor Heinzelman. Tako se dela pod krinko nove vere zoper — Avstrijo! — Dne 13. t m. je šel lGletni Andrej Kraut, sin p. dom. Vasinarja v Dražicah ob Žili v gozd po drva. Na strmini prišel je pod sani, ki so ga vrgle na neko drevo. Fant se je poškodoval tako močno, da je še isti večer umrl. — Razdru-žilo se je krščansko socijalno polit, društvo »Avstrija« v Celovcu. — Pogorela je dne 12. t. m. zjutraj hiša in skedenj Janeza liri barja p. d. Simeleja v Podsinji vasi. Škode je 1500 kron. — Običajna javna tombola v Celovcu bode letos dne 1. aprila, v slučaju slabega vremena pa osem dnij pozneje. — Zveza koroških učiteljev ima svoj letošnji občni zbor dne 16. in 17. aprila v Velikovcu. — Pri Auenhofu ob Vrbskem jezeru hočejo seziiati več hiš in tam napraviti večje letovišče. — Mlekarnice so ustanovili v Pogo-rijah pri Beljaku in v Rižah v Zilski dolini. — Pri Št Vidu so dne 22. marca za po-skušnjo streljali zoper točo. Poskušnja se je baje dobro obnesla. Koroška hranilnica v Celovcu je imela dne 10. t. m. svoj letni zbor. Upravno premoženje iznaša 20 milijonov 348.730 gld. t j. 381.671 gld. manj, kakor prejšnje leto. Vložilo se je lani 2,956.435 gld. Obrestij je dobila hranilnica vkup 221.186 gld., čistega dobička je bilo 138.300 gld. rezervni zaklad šteje 3,031 159 gld. Durov se je razdelilo vkup 216.180 kron. Od svojega obstanka do sedaj je hranilnica v razne namene razdelila vkup 3,487.517 kron. Ogromna večina te svote se je obrnila za razna liberalna društva in za mesto Celovec! Primeroma malo se je porabilo za deželo, za kmete pa tako-rekoč — nič! Razglasi v uradnem listu so nam žalostne priče, koliko kmetov je prišlo na boben, toženih od hranilnice. Mnogim bi se bilo lahko pomagalo z malimi svotami, a tako vidimo, Kako n. pr. hranilnica zida z denarjem, ki ga je dobila iz cele dežele, za Celovčane velikanske in razkošne god-bene dvorane, kjer se bodo razveseljevali bogatini, a večini ljudstva bodo ostale zaprte! Samo lani je dala za te dvorane 100 tisoč kron! — Tudi iz tega je razvidno, kako potrebne in koristne so nam domače posojilnice! »Mir.« Ooriški deželni muzej se preloži v Attemsovo palačo. Dotični dogovori se že vrše. Slika iz Istre. Iz Pazina se poroča : Te dni je upravno sodišče ugodilo pritožbi Italijanov proti tretjemu razredu ljud. šole v Žminju. V ta razred je bilo vpisanih 170 učencev. Italijani pa so trdili, da tega razreda ni treba, in upravno sodišče je ugodilo tej zahtevi. Vsled tega se mora tretji razred zapreti in učitelj odpustiti iz službe. To potrebnih šol slovanskemu prebivalstvu. Take razmere so mogoče le v Istri, ki je najbolj zapuščena dežela v Avstriji. Zato ni nikakor čudno, da Italijani zavržejo vsako zahtevo slovanskega prebivalstva, ker — no, ker to morejo in hočejo. Visoka starost. V goriški bolnici je umrla Mar. Rusijan v starosti 101 leta. Doma je bila v Kozani. Nesreča v dalmatinskem deželnem zboru. V pni seji dalmatinskega dež. zbora je eksplodirala cev kotla parne kurjave. Zastopnik Mangjer je bil ranjen in so ga morali prenesti v bolnico. Vroča voda, ki se je vlila iz cevi, ga je poparila. Sneg je zadnje dni po raznih avstrij skih deželah prav na debelo zapadel ter mnogokje ustavil železniški promet. Ubil se je 26. t. m. zidar Fr. Štancer iz Vojnika. Delal je v Celju pri hotelu »Stadt Wien« ter padel z odra na tlak. Slovenskim posojilnicam! »Naša straža« jo dobila zadnji čas toliko prošenj za razne potrebščine ob slovenskih mejah, da z dosedanjimi sredstvi ne more zadostiti vsem prosilcem. Slovenske posojilnice, spo minjajte se »Našo straže« pri sklepanju računov ! Pomagajte slovenski meji! Tudi slovenski rodoljubi naj bi hiteli z vplačevanjem udnine! Novo katoliško politično društvo snujejo v Selški dolini. Živeli zavedni možje! Zabavni večer s petjem in godbo »dobrotvornega društva tiskarjev» vrši se jutri ob 8. uri zvečer pri Maliču, na katerega opozarjamo p. n. občinstvo. Električna železnica v Ljubljani Tvrdka Siemens & Halske prične s preddeli za glavne proge Zaradi lažjega prometa nameravajo odkupiti dve hiši Pod trančo. Izgubil je včeraj neki realec na potu s Turjaškega na Kongresni trg srebrno uro in verižico v vrednosti 25 K. V vodo skočil je v Dragomeru posestnik »Marin«. Vzrok samomoru so baje žalostni družinski prepiri. Mesto kljunača — sebe obatrelil. Janez Hribar v Št. Jakobu ob Savi je šel na lov v snegu. Na puškini površini se je nabral sneg in ko ga je hotel odstraniti, da bi videl pomeriti na kljunača, prišel je z roko na konec puškine cevi! Neka veja je sprožila puško in mož je bil ob mazinec. »Baugesellschaft« ima letos v Ljubljani v službi 200 Lahov in — enega Kranjca. Tako so justična palača gradi na korist italijanskega kraljestva! Zdravje v Ljubljani od 18. marca do 24 marca. Novorojencev 23, , mrtvoro-jencev 3, vmrlih 27 ; med njimi za dušlji-vim kašljem 1, vratico (davico) 1, jetiko 4, za različnimi boleznimi 21; med njimi 4 tujci in 7 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 2, škarlatico 1, oslovskim (dušljivim) kašljem 1, vratico 1, trachom 1 Novo slovensko cerkev v Ameriki grade Slovenci v Elly. Minn. Veljala bode 6000 dolarjev. Slovenska cesta v Ameriki. »Ame-rikanski Slovenec« poroča, da sta na Indiana cesti v Jolietu le še dve hiši, ki niste v slo venskih rokah. Tudi te dve hiši bodo kupili Slovenci, da tako nastane v Jolietu »slovenska cesta«. Burom na pomočjo odšlo, kakor poročajo zagrebški listi, iz Amerike pet kom-panij Slovencev in Hrvatov, kateri so se dali fotografirati in je istih slika v Zagrebu razstavljena. Tatico aretovali so včeraj v neki žganjarni na Poljanski cesti. Tatica je Elizabeta Zmazek, ki je ukradla križ v cerkvi Jezusovega Srca. * * * Ogenj v Vatikanu. Minulo soboto zvečer okolu 9. ure je navstal v nekem zakurjenem prostoru, takozvanem Quattro Can-celli, ogenj, katerega so pa stražniki in ognje-gasci takoj zapazili in v jedni uri udušili. K sreči so ogenj ni razširil na stransko sobe, kjer se nahaja veliko število važnih spisov. Is rasnih krajev. Prešernovo slavnost je priredilo v Petrogradu slovansko dobrodelno društvo. — Socijalni demokrati so umorili v Lodcu, kakor | se poroča iz Varšave, nokega_Bvgjega__BO^ lista »Robotnik«. — Taščo poročil je v Budimpešti delavec Julij Zittner. Z njeno hčerjo v zakonu ni bil srečen, ker je vedno bevskala na vsako njeRovo besedo, zato se je po »ogerski navadi« ločil in vzel njeno mater, ki mu zeio u^aja, ker jo gluha. — Kako je umrlForreirasje sedaj pojasnjeno. Ni res, da bi se ta burski general sam usmrtil. V noči 18 febr. je nadzoroval tabor pri Boshofu. Dobil jo nekega stražnika spečega. Zbudil ga je in prestrašeni Bur je v polspanju zagrabil puško tako nerodno, da se je sprožila ter zadela generala v srce. — Otrok z dvema glavama živi v selu Oblaju, občina Maja na Hrvatskem. Otrok je povse zdrav in star že tri leta. — Korajžna Angličanka se je pokazala v Neaplju in bi bila vzor angleškim vojakom v Afriki. Na sprehodu je »miss« napadel nek tat ter jo hotel oropati, a »miss« je predrznega Lazarona vrgla na tla ter ga do smrti nabila z bokserjem. Potem se je pokrepčala s finim šnopsem. — 20 let težke ječe je dobil pred dunajskimi porotniki 201etni Miroslav Weber, ki je umoril udovo Preusendanz. Razmesaril ji je vse telo. — Gospodinjo umorila je v Budimpešti dekla Zofija Kottes. Zadavila je gospodinjo in ji potem zavezala vrv za vrat, da bi se mislilo na samomor. Ukradla je potem nekaj dragocenosti in da bi zavrnila sum na znanca gospe, ki je stanoval tik v sobi, je položila jeden uhan v njegovo posteljo. * * * Sejmi po Slovenskem od 2. do 7. aprila. Na Kranjskem: 2. V Zagorju na Notr., Dovskem, Rovtah, Zdenski vasi, Kostanjevici, pri sv. Leni, Loškem potoku in na Rakeku; 3. v Zg. Tuhinju; C. v Bruniku, Cerkljah, Hotemažah in St. Gotardu pri Tro-jani; 7. v Žužemberku. — Na slov. Štajerskem: 2. v Sevnici, Marnbergu in Dramlju pri Mariji Magdaleni; 3. v Celju: 4. pri Sv. Primožu; 5. v Artičah; 6. v Bistrici, Arnužu in Ormožu; 7. v Strasu, Bras-lovčah in Lembergu. — Na Koroškem: 2. v Ronvigu; 6. v Trebižu. — Na Pri morskem: 2. v Hrpeljah; 5. v Gorici in Nabrežini; 7. v Glemoni. Društva, (Posojilnice in hranilnice v Črnem vrhu nad Idrijo) računski sklep za peto upravno leto 1899. izkazuje skupnega prometa 90.117 kron 48 vin. Posojilnica je član »Zveze kranjskih posojilnic« in »Gospodarske zveze«. Tekom 1. 1899 je pristopilo 13 zadružnikov, izstopil je 1. Vseh zadružnikov je 124. Novih hranilnih knjižic se je izdalo tekom leta 122, uničilo pa 33, obstoji toraj 392 knjižic. Povprečna vrednost jedne knjižice je 243 kron 53 vin. Hranilne vloge so se vložile 265krat, vzdignile pa H7krat in znašajo sedaj z obrestmi vred 95.465-48 kron. Posojil se je dalo 43 zadružnikom v znesku 13.409 krcn 78 vin. Vrnilo se je 11 posojil popolnoma v znesku 6.754 kron 57 vin. Vsa posojila znašajo 48.3ol 65 kron. Čistega dobička je 382 kron 24 vin. in se pridene rezervnemu zakladu, ki znaša 1403 kron 60 vin. Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 31. marca. Včeraj in danes se je vršila volitev tretjega razreda. Od 2800 prišlo je volit nad 2100 volilcev. Župan Dompieri je tudi kandidiran od anonimnega komiteja. Skrutinij še traja; uspeh negotov. (Dunaj,.JU- marca. Listi poročajo malo vrjetno vest, da bo državni zbor sklican takoj po veliki noči zato, da izvrši novo volitev v kvotno deputaeijo. Dunaj, 31. marca. „Wien. Zeitg" objavlja potrjen zakon glede olajšav pri vračevanju državnih posojil. 1. marca. Vesti raznih listoTr^amisli finančni minister Bohin-Bawerk odstopiti, so neosnovane. Praga, 30. marca. Dr. Masaryk sklicuje shod realistov. Shod se bode zavzel za dvojezičnost vseh uradov na češkem. Budimpešta, 31. marca. Odvetnika dr. Horvatha je v njegovi pisarni ustrelil klijent Mih. Styaly, kateremu je odvetnik provzročil večjo škodo v neki pravdi. Storilec se je sam prijavil. ^^Pariz^^marca^^Aigir^po- zasedli Ingher. Na njih strani sta ubita dva častnika in 9 mož, nekaj je ranjenih. Arabcev in Turatov je padlo 600, 1000 je ranjenih, 500 vjetib. London, 31. marca. „Mancbester Guaidlaa" poroča, da je kraijiua Viktorija naročila Robertsu izreči vdovi Jou-bertovi kraljičino sožalje ob smrti soprogu, katerega je angleški narod poznal kot pogumnega vojaka in plemenitega nasprotnika. Rojaka v Južni Afriki. Robertsova armada tiči še vedno v Bloemfonteinu, ne upa se pomakniti daljo proti severu in napasti burskih čet, ki so zbrane pri Kroonstadtu, ker baje še vedno niso dogotovljene potrebne priprave. Nje vrhovni poveljnik se jo morda nalašč umaknil za nekaj dni v Kapstadt na obisk Lady Roberts. Burom menda to odlašanje že preseda in, kakor poročajo iz glavnega angleškega tabora, so se že začeli pomikati proti jugu, da izzovejo nasprotnika. Objednemse pa vedno živahneje gibljejo Burom prijazne vstaške čete na zahodnjem bojišču. Lord Methuen se je moral umakniti iz okraja Barkly. Ako se ti ustaši združijo z bursko posadko pri Warrentonu, kateri Angleži tudi ne morejo do živega, bo v veliki novarnosti celo Kimbi rley s svojo posadko, pred vsem pa važna železniška zveza. Kakor se kaže. bo Roberts moral cepiti svojo moč v Bloemfonteinu. London, 31. marca. Keuterjev urad poroča iz Kimberleya 30. t. m.: Lord Methuen se je povrnil iz okraja Barkly. Njegove čete na konjih pričakujejo jutri. V Likatlongu so bile njegove čete, ko jim je zapovedal, naj se vrnejo. London, 31. marca. Angleške izgube do 24. marca so naslednje: 3825 ubitih, 10.418 ranjenih, 3530 ujetih, 2832 neozdravljivo bolnih, skupno 20.605 mož. London, 31. marca. Iz Warrentona poročajo „Reuter. uradu" 2i). marca: Burska artilerija danes ni streljala. Angleški tabor smo premestili minulo noč iz strelne daljave. Zjutraj so Bthi pričeli streljati z bližnjega holma. Angleži so streljali z dvema topovoma. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—C. (I)alje) Ko je bila Gertruda stara šest let, poslali so jo v samostan, kjer smo jo videli, da bi se izobrazila ali še bolj pripravila za določeni poklic. Ta kraj so izbrali namenoma. Dobri vodnik naših dveh ženskih je dejal, da je bil signorin oče prvak v Monzi. Ako primerjamo to spričevalo z ne-katemi drugimi opomnjami, ki jih je sem ter tam nehote zapisal naš neznani pisatelj, lahko še pristavimo, da je bil fevdni gospod tega mesta. Na vsak način je imel ondi zelo velik ugled in je mislil, da se bo ondi bolj nego drugod skazovala njegovi hčeri ona uljudnost in ono spoštovanje, ki bi jo pridobila zato, da si izvoli samostan za svoje stalno bivališče. In ni se varal. Opatinja in druge oblastne nune, ki so imele, kakor pravijo, veliko besedo, so bile zelo vesele, ko se jim je ponudila za vsak slučaj tako tehtna in v vsakem oziru tako slavna zaščita. Sprejele so ponudbo z izrazi hvaležnosti, ki niso bili sicer pretirani, pač pa uže dovolj krepki, in do cela so skušale ustreči nameram, katere jim je bil knez, ko jim je izročil hčer, tak6 od daleč razkril, nameram, ki so ž njihovimi tako zelo soglašale. Jedva je Gertruda vstopila v samostan, uže so jo jeli nazivati pred vsemi drugimi ,g o s p o d i čina'. Dali so jej poseben prostor v obednici, v spalnici; njeno vedenje so stavili drugim v vzgled. Neprestano so se jej dobrikali in jo božali z ono spoštljivo zaupljivostjo, s katero si tako hitro pridobimo otroke, ako le opazijo, da z drugimi ravnamo drugače. Niso se bile sicer vse redovnice zarotile potegniti deklico v mrežo. Bilo jc pač par priprostih in ne lokavih redovnic, ki bi se bile zgražale ob misli: žrtvovati mlado deklico namenom sa-_^Q£iižnostLjroda te so ali imele z drugimi zvijač, ali pa niso videle v njih nič hudega ali pa so se varovale preiskavati jih in so molčale, da bi ne bilo nepotrebnega pohujšanja. Ta ali ona se je tudi domislila, da je bila na podoben način zapeljana h koraku, katerega jc pozneje obžalovala; smilita se jej je nedolžna ubožica in obsipala jo je z nežnim in otožnim ljubkovanjem. Deklici pa se niti sanjalo ni, da v tem tiči kaka skrivnost. Tak6 je šlo dalje in tako bi bilo šlo morda do konca, če bi bila Gertruda sama v tem samostanu. Toda mej njenimi tovarišicami je bilo par deklic, ki so vedele, da so odločene za zakon. Gertrudina, ki je vedno mislila na svoje vzvišeno stališče, je navdušeno govorila o svojem bodočem zvanju, kako bode opatinja, samostanska prednica, in je po vsi sili hotela, da bi jo druge za to zavidale. A opazila je z začudenjem in jezo, da se le-te niso za to kar nič brigale. Veličastnim, a omejenim in jednakomernim podobam, katere more slikati v domišljiji dostojanstvo samostanskega predništva, so one stavile na stran raznovrstne, bliščeče slike: poročne slovesnosti, pojedine, druščine, letovišča, dragocene obleke, krasne kočije. Te slike so vzbudile v Gertrudini vrenje in gibanje, kakršno vlada v veliki košari baš natrganih cvetlic, ako jo postavimo pred bučelnjak. Stariši in vzgojevateljice so netile in gojile v njej prirojeno nečimurnost, da bi jej vzbudile veselje do samostana. Ko pa so to strast podžgale misli, ki so se jej še bolj prilegale, udala se je le-tem s tem večjim in tem naravnejšim ognjem. Da ne bi zaostajala za onimi svojimi tovarišicami in da bi se ob jednem zatapljala v svoje nove misli, odgovarjala je, da jej na vse zadnje nihče ne more potegniti redovne tančice čez glavo brez njenega dovoljenja, da se tudi ona lahko omoži in prebiva v palačah in se veseli sveta še bolj kot njene tova-rišice, da to lahko stori, če le hoče, da bi morda to tudi želela, da želi — in res je želela. Misel, da je treba njenega dovoljenja, misel, ki je bila dotedaj nepoznana, skrita v kotu njenega srca, se je nakrat razvila in se pokazala z vt;o svojo močjo. Vedno jo je poklicala na pomoč, da se je mogla bolj mirno veseliti prijetne bodočnosti. Toda zadaj za to mislijo pa se je gotovo zmirom prikazavala neka druga: da bi bilo namreč treba ono dovoljenje odreči očetu knezu, ki misli, ali se vsaj dela tako, kakor bi mislil, da je uže ima. In pri tej misli njen duh ni bil tako samosvesten, kakor njene besede. Primerjala se je s tovarišicami, ki so si bile bolj v svesti lepe bodočnosti, polotila se je je bolestna zavist, s kakršno je prej želela, da zavidajo njo druge. V zavisti jih je sovražila in to sc je časih pokazalo v zaničevanji, neuljudnosti, zbadajočih opazkah. Časih pa je se zopet pomirila in postala prisrčna, zaupljiva proti njim, kajti nosila je v duši njim sorodna čustva in nade. Časih je hotela imeti vsaj veselje nad odlikami, ki so se ji skazovale, in občutiti je dala svoje prvaštvo tudi dotičnim tovarišicam. Časih pa zopet v strahu in hrepenjenju ni mogla več prenašati svoje samote, pa jih je zopet vsa dobrosrčna iskala, kakor bi jih prosila dobrohotnosti, svčtov, poguma. Mej temi obžalovanja vrednimi boji s sabo samo in z drugimi je preživela mladost in se bližala oni kritični dobi, ko se takorekoč prikrade v dušo neka skrivnostna sila, ki povzdigne, okrepi in ublaži vse mišljenje in je časih pretvori ter mu dd novo do tedaj nepoznano smer. V dotedanjih mladih sanjah o bodočnosti je Gertrudini pred vsem ugajal le vnanji blišč in lesk. Zdaj pa je jelo neko mehko čustvo, ki sc jej jc izprva zlivalo po duši na lahko in kakor v nekaki megli, plati bur-ncjc in prevladovati v njeni domišljiji. V naj-skritejšem kotu svojega srca je imela kakor nekako sveto pribežališče; tja se je zatekala od vsakdanjosti, tam notri se je bavila z gotovimi osebami, ki so se čudno zmedeno vrstile pred njenim duhom, deloma iz spominov na detinstvo, ko je videla nekoliko sveta, deloma iz pripovedovanja njenih to-varišic. S to druščino se je zabavala, razgovar-jala se je ž njo in si odgovarjala v njihovem imenu; tukaj je v duhu ukazovala in se veselila vsakovrstnih udanostnih poklonov. (lasi pa ji je misel na vero kalila to sijajno in utrudljivo zabavanje. Toda vera, kakoršne sc nosti, temveč jo še posvečuje v sredstvo, s katerim dosežemo zemeljsko srečo. Ker njena vera ni imela pravega bistva, bila je samo navadna krinka. Kadar je ta krinka prevladovala v njeni domišljiji, prestrašila se je nesrečaioa in zmešala; stopile so jej pred oči njene dolžnosti, mislila je, da je greh, odreči se samostanu in se ustavljati svetom svojih predstojnikov gledč volitve stanu. Tedaj je obljubljala v svojem srcu, pokoriti se za ta greh in se radovoljno zapreti v samostan. (Dalje prih.) Pozor! Kdor hote imeti čiste, bele in zdrave zobe, naj rabi zobozdravnka dr. R. Frlana ustno vodo z novm antisept kom, ki zabrani vsako gnjilobo zob. Steklenica zadoščujoča za celo leto se dobiva za 2 K pri Ervinu Burdychu, lekarju v Škof j i Loki. 45 11 V vsakem gospodinjstva pripete se pri raznih opravilih ranjenja, radi katerih treba previdnosti, da se prepreči vnetje ali pa onesnaženje. V to pa naj se vporabijo sredstva, koja rane hlade in bolečine olajšujejo ter celjenje pospeše. Slovito, skoro v vsaki domači lekarni se nahajajoče praško mazilo je pač najboljše sredstvo, katero ima vse lastnosti za tako uporabo. Dobiti je v vseh lekarnah. 10 Čisto medicin, ribje olje. Deželna lekarna pri Pomagaj —T» ' Čubar, Primorsko, septembra 1899, Blag. p. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medlclnskog ribjog olla, katerog že die c«s;i samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 17 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklentoa 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z cbratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta št. X., poleg mesarskega mosta, Meteorologično poročilo. Višina nad morjem :-!06'2 m, srednji zračni tlak 736*0nun. I Stanje I Cos opu- | tuvr.1 .n.nnin mol.r metra r mm. Temperatura po Vetron Celziju Nobo VJ 2 1 | sr. svzli. | oblačuo | i 6 | si. svzh. I oblačno I ® ^ C 8 | sr. svzh. | del. jasno | 30; 9. zveč. I 727-3 | „.17. zjutr. i 30 2 1 ol\2. popol.| 732 0 I Srednja včerajšnja temperatura 2 5 normale: 6 4 . Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dne 25. do dne 31. marca. K [ h K h Goveje meso 1. v. 1 j 28 Pšenirnamoka 100 kg ■>1 80 > 11. » » 1 12 Koruzna > » > 17 — » III. » > -96 Ajdova » » » 38 — Telečje meso > 1 20 Fižol, liter . . . 16 Prašičje » sveže > 1 60 Grah, > . . . — 20 » » prek. > 1 Leča, > . . . — 24 Koštrunovo meso > 1- 80 Kaša, > . . . — 22 Maslo . . . . > ! 2 — Ričet, > . . . - 22 Surovo maslo . . > 1 90 Pšenica . . 100 kg 18 — Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . » » 15 — Slanina sveža » | 1 20 Ječmen . . » > 14 — » prekajena » 1 44 Oves ... » 12 40 Salo..... 1 20 Ajda ... » » 18 40 Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, > > 19 — Mleko, liter . . — 16 navadno » » 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 14 80 » kisla . « j— 80 Krompir » » 5 80 Med..... kg 1 ;40 Drva, trda , ma 7 40 Piščanec . . . 1 80 » mehka, » 5 — Golob . , . . — 40 Seno, 100 kg . 4 40 Raca..... 1 40 Slama, » > 4 — Zajec . . . . r Stelja, > » — — sremsko - iiiitnmčke .Narodna kavarna'. Danes v soboto dne 31. marca in v nedeljo, 1. aprila 1.1 fioncert ZZm tambiiruške družbe. (Is5t>oi*en orkester.) Začetek ob 8. uri zvečer. Brez vstopnine. — Brez nadležnega pobiranja. K obilnemu obisku vabi z velespoštovanjem Vozni red avstrijskih državnih železnio voljavoti o«l 1. oktobra 180U. Prihajalni in odhajalni čas označen je v sred-sjoovrokadili časa. Srcdiuuevrup»i4 ju Ua;- nrnnu času v Ljubljani za 2 minnti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol ). Ob 12. uri .5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno ; čez Selz-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 54 min. zjutr«i mefiani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7. uri 3 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Kranzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthai v Solnograd; čez Klein-Rei-tling v Steyer, Line. Budejevice, 1'lzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. Ob t. uri 5 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 4. uri 2 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthai v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare. Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri, 4(i min,, z ju troj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, L:nca, Steyra, Gmun-dena, Isehla. Ausseea, Pariza Gerieve. Curiha, Bregenca, Inomosla, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob S. uri, '21 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri. IT min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov . Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubnega. Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri .i7 min. popoldne osebni vlak z Dunaja Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri. 4S min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesla. Ob f). uri (i min. zreče r osebni vlak z Dunaja via Anitstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoldne r „ „ (i. „ 5 O „ zrečer „ r ,, 10. ,, ., ,, ,, „ le ob nedeljah in praznikih). VABlliO na ( Prihod v Ljubljano (drž. kol.). iz Kamnika. Ob ti. uri mi min. zjutraj , 11. „ 08 „ dopoldne <>. „ 10 „ zvečer ., „ -S5 , (.le ob nedeljah in prazniki*!:). LoKaina železnica Ljnliljaiia -Vrhnika. Prihod: Ob 6 34 zjutraj „ 12 29 popoldne ,, 5'04 zvečer. Odhod: Ob 7-15 zlutraj „ 1-55 popoldne „ 6'05 zvečer Zelema blagaj saa varna proti vlomu, katera se da pritrditi k tlom ali k steni, ae proda za nizko eno. Natmčneje se poizve pri upravnistvu „Slovenca'. 293 3—2 Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča: MSssalo Romanum (v obliki male pole) I. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1 V črnem usnji z marmor. »11 rude o obrezo K 43 20 2. V črnem usnji z zlato obrezo ... K 4V40 8. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50"— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji. Slissale Romanum (v četvorki) I. 13 '8, z najnovejšimi mašami, m sicer: 1 V 1'rnem usnji z marmor ali rudečo obrezo K 36-— 2. V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38'— 3. V rudečem šagrinu z zlato obi"zo ... K 42-— Dobili je tuiti v še finejsi izd.tji. Cene veljajo g proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednj h Škoti): Ljubljansko , goriške , krSke , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mtssae pro defunetis (v obliki male pole): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6'fiO V črnem usn;i z zlato obiezo.....K 7 44 Mtssae pro defunotis (v četvnki): V črnem usnji i rudečo obrezo .... K 5'lfi V črnem usnji z zlato obrezo.....K 5'76 Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida smejo vedno maševati »de Beata«: Mlssale ad nsu n sacerdotum caocutlentium (v obliki male pole): V črnem u nji z zlato obrezo .... K 19 20. II. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice t Žirelt, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bodo vršil v nedeljo dne 8. aprila 1900 ob 3. uri popoldne v Žireli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregle-dovalca. 2. Potrjenje računa za leto 1899. 8. Razni nasveti. 4. Volitev dveh odbornikov. NB. Pri nezadostnem številu članov se vrši nov občni zbor pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom. 317 i i Načelstvo. T>,s katerimi more vsakdo barvati razno Dll I L V, blago: sukns platno, volneno blajjo, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proii povzetju. 228 12 11—10 j&sr Polkrita, lahka m o i, J srn za dva konja je na prodaj jako po ceni. ti. Garicli 309 3-1 Nedlai- -r- 1.juld.juiii, RiniNka cesta. V Polšniku, v dekaniji Šmartno pri Litiji, se išče cerkveaik in organist ob Jednem. Službo je nastopiti o sv. Juriju. Plača ge večinoma v beri toliko, da se lahko dobro izhaja. — Zraven dobiva tudi Se štolnino in deležnino od ustanov-Ij nh sv. maš. Zeli so. da-prosi izye>.bani ceciljanec 111 da l>i z aven še tudi znal krojaško obrt, ker v okolici ni nobenega dobrega krojača. — Prosilci naj se oglasi- do cvetne nedeljo pri podpisanem župnijskem uradu. Župnijski urad v Polšniku. 301 3-1 Ivan Globeinlk, župnik. b žletni karpi za vložitev v ribnjake, se oddajajo pri ce m v Hammerstiel-u; pošta Studenec - Ig. yssmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmr Trgovski učenec ki je dovršil vsaj drugi gimnazijski razred ali realko, se sprejme pod ugodnimi pogoji v prodajalnico z mešanim blaqoin. Franc Kg. Goli, 319 3—1 trgovec v Idriji. V Spodnji Šiški hiš. štev. 172 oddajo se v najem dva stanovanja ter jedna klet po prav nizki najemščini. Eno stanovanje takoj, drugo pa s 1. majem t. 1. Več se poizve pri 318 2—1 V. Keržišmku, Spodnja Šiška št. 62. fTOTliiPP^ 1'otoralcc za neko tovarno iffi ovsenimi živili X«®®®!®' se sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe sprejema Annoncen-bureau Frledl, Dunaj V/l. 111 3 1 ^Miov^ilja zmožnega slovenskega in nemškega jezika, išče podpisano društvo. Stanovanje je prosto, drugo se izve. pismeno. Oglasili se je vsaj do 10. aprila t. 1. 1. doiavsko konsumno društvo na Jesenicah 6oren|sl«>. 302 2-1 a Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quftker Quals) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, prizn.mo najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo. h klg. poštni zavojček: kaša in puh K 4 40, ovseno pSeno in moka K 42 1, v*e Sli ri vrste odbrane K 4'30. Po železnici od 25 klg viSe (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 68 h za klg. po daljavi. 110 26-21 Glavna raloga Smrečlne gorske prodajalne driirbe za Avstro-Ogersko: IfdPDIDHEISS, Dunai. Ludovika (jMterreicher. 8uda-past VI!!, !.W»nhafiass8 8 117 10 (5 ADGLF HAUPTMANN v Ljubljani, prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnsža laka in fcleja priporoča pleskarjem stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem. slikarjem napisov in sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd. Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anilin-barve. Bronzo. prašnato, in tekočo bronz-tinkturo. Brunolin, za nasičenje in barvanje v naravni lesni barvi izdelanega pohištva. Carbolinsam, le najboljše kakovosti. Čopiče za zidarje. po poljubni ceni. Čopiče za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne. sobne in slikarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno. Biisseidorfske oljnate, barve za umetnike v pušicah. Emajlne barve. Fasadne bar*e. apnenate, tudi hišna pročeljne barve iz savinjske doline, neprekosljive glede trpežnosti. Firneže in olja za slikarje-umetnike. Kemične barve. steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikssto in kredo za pisavo. Lake za vozo ve, kočije, pristne angleške (Wm. Harlandt & sin, London), vzlie podraženju po prejšnji nizki ceni. Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne namene. Laneno olje, le kranjsko. Lanenooljnati firnež. prirejen le iz kranjskega lanenega olja. Leštilo ali laznrne barve. Leštilnl odtlskalni papir. Maščobno svetlo voščilo ,,Fernolendt", najboljše svetovno voščilo za čevlje. Mavec ■ alabaster^ki in stukatur. (za modele in stavbe). Oljnate barve v vseh bojah, tudi v */,, 1, 2 in 5 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo luženje, s katerim se luži les po mrzlem načinu. Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno. Sušilni prašek (Slooatlv), najboljše sušilo oljnatih barv. Smirgljevl prašek za kamnoseke. Vzorce (patrone) za slikarje. Zemeljske barve. Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.: Jantarjeva talna glazura. hipna talna gla-zura. štedilno talno voščilo, sijajno talno voščilo, sijajni talni vosek, oščetnl vosek. Prodaja na debelo in drobno. Ceniki zastonj. IHZ 320 1 J >,♦4, I ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra nest n m t. O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke H trpežnega in solidnega hla?a po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovijene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 11 Cerkvena mizarska dela. Podiiisaoec izdelujem zlasti cerkveno klopi, klečalnike in spovednloe iz hrastovega lesa po vzorcih in po lastnem načrtu, ter se za laka dela priporočani čast. duhovščini in cerkvenim predstojnikom. Zagotavljam izvršit o lepo delo in nizke cene. Že dvanajstim cerkvam sem izdelal klopi v največjo ■zadovoljnost. Vse izdelujem v lastnih prostorih. — Postavljanje lovih klopi in spovednic v cerkvi traja le 3 do 6 dni. 89 15 - S Josip Stupici na Viru, pošta Domžale. jjmoHi^ naravna 'aikalsčns kislina .i« najboljša mizna iei osvežu-v. joca pijani, 10 13 katera je p r e s k u Sena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih Prospekti zastonj i n frutt.hu. V Ljubljani se dobiva v v-cii lekarnah, večjih speeeniskih prodajalnieah in trgovinah i jestvinauii in vinom. V najem se da v Ljubljani Cerkvene ulice štev. 1 Trnovo) od I. maja letos naprej za več let: Hlev za konje aii vole, velika lopa za vozove, podstrešje za shrambo mrve in 10 oralov travnikov. Več o tem poizve se k-lam. 287 4-3 se® rtjiKi JE! l'*J«,IJJ"jtj:ftj r>j ► j JJJ jfj> 1" SltNUBJ g S« H- ' v Ljubljani, Valvasorjev trg Af. 4, priporočam se prcčastiti duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. — Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las. Postrežba natančna. 49 48-22 Preklic in naznanilo. Podpisanec izjavljam, da me gospod J. Kraševec, meščan in bivši mizar v Ljubljani, v mojih kupčijskih zadevah ne zastopa več, in smatram vsako naročilo ali plačilo na moje ime njemu izročeno za neveljavno. Ob jednem slav. občinstvu uljudno naznanjam, da me odslej nadaljo zastopa v mojih kupčijskih zadevah gospod A. Hakrajšek ter prosim le-temu izročevati vsa naročila in plačila zame V Ljubljani, dne 28. marca 1900. 312 3-1 Anton Kvas. lepih in priljubljenih slovanskih napevov za citre s podloženim slovenskim in nemškim besedilom. Izredno navduševalni napevi, prirejeni v lahkem slogu. Knj ga ima 100 strani in stane 2 gld. 50 kr. ali 5 kron, po pošti 20 kr. ali 40 h. več. Na-lov : 307 1 -1 JOSIP SORGr v Zagrebu. mr Nirlljsi za ženske obleke se išče KoSizeju vrata štev. I. Več se izve v 314 1-1 mirnimi Varstvena znamka: Sidro, (iiiiiiiiiks $1 i .r. iz lekarne Richter jeve v Pragi, T | pripoznano izvrstno bolečine olaj-$ | šujoče mazilo je dobiti steklenica po = 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. T | Zahteva naj se to 509 23 sploh priljubljeno domače zdravilo - = vedno le v izvirnih steklenicah z našo jj« = varstveno znamko ..sidro" iz Richter-= jeve lekarne ter sprej ne iz previdnosti = le v steklenicah s to varstveno znamko = kot pristni izdelek. | Richterjeva lekarna pri zlatem levit v Pragi, Elizabethstrasae 5. ^ 1111IIIIII11111IIIIII11II11 lllll IIIII It 1111MI Iti III lil lil IIIIIII11 Našla seje tekom preteklega tedna v hranilničnem uradu svota 120 gld. v bankovcih. Oni, ki je ta znesek izgubil, oglasi naj se pri podpisani hranilnici. 311 s~2 Kranjska hran ilnica. V Ljubljani, dne 27 sušca 1900. Jako poceni in pod ugodnimi pogoji prodam velik muzikalni avtomat ,.l*olyfoii" z vjofamj primeren za reslavraterje, gostilničarje, sploh imeji-telje javnih lokalov. Ker je avlomat izmed največjih, svira godba precizno, krasno in tako močno, da je uporaben tudi za godbo pri plesa. Radi primanjkujočega shrambenega prostora prodam ga res po izredno nizki ceni. 74 10 — 9 •Tos. Kolar, trgovec s kolesi tn šivalnimi stroji _v Ljubljani, Glavni trg U stavbinsko sezOno! V Prulah se prodajo pod ugodnimi pogoji večje in manjše parcele, pripravne za stavbe. Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 212 4 Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena Jzgsp is smib i i (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more Sfbe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju, III., Steingasse 9, Z. Btoek, Th. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znirana, knjig je malo več. 1000 15 J. SOKIiIČ v Iijubljani, l*o«l Traučo 1 priporoča osobito preč. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na d. želi izborno svojo zalogo . j—« •» ^ n O *Cf "i tL rl a* po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hi5i gospe Wessnen~jeve 60 52-l£ sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strog-o umetniško Izvršenih lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soli od kamena r g i psa ali lesa Ud. Oltarne skupine iz različnega materijah. Priznano >im.>tni;ku dovršena dolu 1 l*Hznahin pisma so na razpolago. -Domača tvrdka! ~ Hranilni in posojilni konsorcij uradniškega društva ima odslej v Krojaških nlicah štev. S v I. nadut,rop ju. Le-tu se dajo tudi vsa zahtevana pojasnila glede zavarovanja na življenje pri uradniškem društvu. Uradne ure: Od 1. do vštetega 5 dne v mesecu vsak dan od 4. do 6. ure popoldne. če je nedelja ali praznik, od II. do 12. ure dopoldne, sicer pa vsak torek, sredo in petek (izimši praznike) od 4 do 6. ure popoldne. Hranilni in posojilni konsorcij uradniškega društva v Ljubljani, dne 22. marca 1900. 305 3-2 Gostilna se da v najem „pri Kraljiču" v Šent-Vidu, postaja Vižmarje, 5*3 kilometrov od Ljubljane, najlepši sprehod. Več pove samo lastnik J. C. Prauiiseiss v S^j sablja sni, Glavni trg- štev. 1». g03 3—2 FEIjIMN TOMM kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 26, ima največjo zalogo OJli.6HtlW 286 6-2 od marmora, granita, švedskega sijenita in labradorja, lastnega Izdelka ter prevzame vsako stavbeno kamnoseško delo in se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje oltarjev, podob, prižnio, obha-Jilnikov, krstnih kamnov itd. po najnižjih cenah. Plošče za pohištvo, plošče za mozajlčni tlak itd. TV n. «*i »• t i i ti ceniki brezplačno. Sveže, lepe i ^ di tMJ 11 MoJ VJ v sra^n-ili •fc^žab. p o33,113e». olj 304 6 -2 J. O. Praunseiss, Ljubljana, Glavni trg štev. 19. m fSb.^mmu® vseli vrst priporoča tvrdka v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg št. 13. Semena so bila preizkušena na kmetijsko-kemiSnem preizkuševališ6u za Kranjsko v Ljubljani ter za prav zanesljiva in dobra spoznana. Trvdka j a m č i za normalno čistost in kaljivost semen, pri deteljah razun tega tudi. da so isti brez predenice. 308 3-2 M Bogdan Oblak, nrar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali popravo starh stolnnih ur. M je ure so iz najboljšega Idaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, iu ker so matematične natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 26-11 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. -i Pozor, kolesarji!_ Vsled bližajoče se spomladi nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljevl, kakih gSSff"" 400 komadov "^Bfti in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor: Pxxch, Meteor, Peugeot, Monarch, Seidl -Jfaumanu ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80-— naprej. W Peugeot - kolesa "H po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140'— do 230'—. A. Putrich, Ljubljnini, Dunajska cesta. 285 20 2 1 S (D t* P 5. co< K f> P* a s» < ts M" o > > fr fr fr fr fr 5 Razgias. 1 ■(> •'...'•ni"^:-^-) . A .St ;tSs< p # [KISLA' JI ar.5» II za Kranjsko : ael Kastner i krepčevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda Veliki teden v torek, 10 aprila 1900, dopoldne ob 8. uri se bodo pro stovoljno prodajali v graščini Rakovnik pri Ljubljani grad in druga poslopja, njive, travniki hi s;-ozdi. Kupci se uljudno vabijo. V Ljubljani, dne 31. marca 1D00. 313 3-1 Lastnik: l^ran Hren. Josip Kastelic, krojaški mojster, v lijiihljitiii, Vodnikov si. 4. priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne pa* HLŽT fatarjev, posebno V£*> snikn ird. Izdelujem birete, cingulum in vsakovrstne šeuii3ste, krtkor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po m°ri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da, bodem vedno skrbel, da i.vršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 9 Zunani* naročila tnčna — C«ne priro rno nizke. ■ /— s .V • •/-•.v .N ✓ >. w > / > S/> ■ > -. .\ / > ■■> ■'-/> v--.- . '> V .V. •/-!>'/~> • / 'A-a V A/. /> .N .\ />> .V. v ^ 'A-.\ { •VVs-.V:"/— to® .V>\/>>.V.-v V.V.^.V.vAv,. ^.V/V^.v.1'. Nove Nove loar V o I i .s k u n c > 3 y\, RZGIiEDjUCE ----- Velikonočni pozdrav! ^ Sveta družina spojni/i poleg Zjubljane s primernimi napisi in kiticami dobe sc pri knjigarju A. TURK-U v Ljubljani na Dunajski cesti. '../.V. II/, sv V--.S /--"A iliii Vsakemu bode že znano, da se je železtiina in druge reči, kakor tudi kmetijski stroji jako podražili, navzlic t oni u zs moremo Se vsakemu posestniku, kateri si želi kupiti dobro in zanesljivo slamoreznico, mlatilnico, qepelj. čistilnico ali druge stroje, po dosedanji, vsem znano, znižani cerii prodati, ker smo se ž,; popred z več 100 stroji priskrlieli, zalo ne zamudi nihče to priložnost, si potrebne stroje priskrbeti. Ker pri kmetiji delavci zmiraj bolj pomanjkujejo, bodemo imeli od sedaj naprej še vse druge, jnko koristne stroje na skladišču, s katerimi si hode zamogel vsak hitro in pravilno obdelovati njive, kakor: železne pluge, katere ni treba držati, s katerim lahko en sam mladi deček dela, in so tudi za porabo pri krompirju, turširi in celo v vinogradih itd.; stroje za sejati, vsakemu kmetu jako koristni, ker si prihrani seme, čas in delavcev; stroje za travo in žito kosit), vleio lahko 1 konj, in se celo v neravnih tleh rabi; stroje 7.a seno obračati, pelje 1 konj in naredi več kakor 8 mož, ter trava se polovico hitreje suši; stroji za mlekarstvo, iz najboljših tovaren. Končno tudi siamoreznloe, katere imajo ležišče na kroglje in so brez koles i. t. d. ' g_g\ Vsak stroj se dobi na poskušnjo in pod jamstvom pri tvrdki Širok brhki d. SCHNEIDER & VEROVŠEK Ljubljana. Dunajska cesta št. iS. HL NAJLEPŠE VELIKONOČNO DARILO! DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA POEZIJE ILUSTRIRANA IZDAJA. CENA: MEHKO VEZANA 5 K. V PLATNO VEZ. 6 40 K, V SVINJSKEM USNJU VEZANA 9 K, PO POŠTI 30 H VEČ. IG. PL. KLEINMAYR & FED. BAMBERG 316 3-i A A A ZALOŽNA KNJIGARNA V LJUBLJANI. - - - mrMm mm g. Iv-? Sp P m-" i, ■p T*! w* a, -s m, p M 35- The Mutual", zavarovalna družba za življenje v New-Jerku. gTjr* Popuiuuma vzajorniia. "^Pff Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Konečne številke bi lame za l. 1898: Denarno stanje..........................1.369.576,698-29 kron Zavezan sti na račun lastnikov polic.....1,150.168,487 79 » Prebitek na račun lastnikov polic...... 219.408,20550 » Zavarovalno stanje vštevši telesne rento .... 4,795.509,175'81 » Dohodki leta 1898 ........... 299.660,000 — » Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c:. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne dividende. — V polici sami zajamčena posojila in odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daje 858 26 -12 generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstr. Zadruga hm cev, frizerjev m lasisičai fev V Ljllhlfasii dovoljuje si uljudno naznaniti, da se vsled sklepa vseh članov z dne S. marca igoo cene pri brivskem, frizerskem in lasni- čarskem obrtu povikšajo. Minimalne cene za vse vrste postrežbe bodo v vsaki posamezni brivnici razvidne. — Razglas stopi v veljavo s 1. aprilom. 264 (5-6) je že nad HO let sploh znano domače zdravila, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi. ureja žttlodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika stekl. I gld.. mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje iu bolečine lajša in hlad i. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. 8 varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. Glavna zaloga: lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. zaL, v Pragi, >Iitlsi »!,»•!« ust, vognl Spornerjeve ulice. gfigir Se vsak dan razpošilja. "^Bg V LJubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trrkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer, ter v vsuh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 760 26 —15 Andr. Druškovič-a naslednik $ Mestni trg io. trgovec z železnino v Ljubljani, založnik zveze avslr. c. kr. drž. uradnikov, priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo hišne in kuhinjske oprave, vse v Btavbinsko stroko spadajoče predmete , nadalje trombe, cevi za vodnjake, Portland- in Roman cement itd itd. 283 3 2 Velilva zaloga pristno pozlačenih nagrobnih Icrižev. C^.ur^j^Er.«, Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. m Št. Vid nad Ljubljano L*. fejil ji hrt K? K S ti V A ss f h izdeluje in ima v zal^tri cerkvene svetilnice aii stalnice, dve po: iz kosi-taria 12, 15. 18, 20 Vid., iz medenine 22. 24, 28. 32 gld., iz t o m p a k a 40, 50 gld.; obh&jilne svetilnice iz k osi t ar j a po 2 gld., iz medenine iS d K U po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz k o si t a rja po y JjuS gld. 1-50, iz medenine po 5 ti Id.; štedilna železna ognjišča, vsa železna fjL in tudi razna za vzidanje. 30 13 ^' W Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. ^ M g ~ = A Ij? Razne železne ogra je, vrata, omrež/a, za pokopališča, itd. zvonikov prevzema, ob jednem tesarska dela. ------------ " —^»v-^ar? h. n K^jkl^MH^' .. S*. S kritevjo rp z*-*™ gb."**" ssskA 1 > ii ii aj s a i" i 1 i a 1 li a Hranilne vloge na knjižice s 4%- Menjalnica, horzno posredovanje, posojila n vrednostne papirje, menični eskympt, vinkuliranje in 984 41 razvinfculiranje obligacij. mi i., 'rmipiss« 12. Glavnice v akcijah 20.000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K Centrala v Pragi. Podružnice v Emu, Piznju. Budojevicah, Parduliic«^ Taboru, Beriesavi Iglavi. Moravski Ostravi. O o ii a. J Hi a £> o r ® a i>ne 31. marca. ■'»kupci državni dolg v notar, . iupiii državni dolg v srebru .... Vvstrijska zlata renta 4 °/0 ...... Avstrijska kronska renta 4°,„, 200 kron . jgerska zlata renta 4";„ .... Igerska kronska renta 4%, 200 . . \vstro-ogeiske bančne delnice, 600 «ld. . ireditne delnice, 160 gld..... jondon vista ........ JemJiki dri. bankovci z* 100 m. nem. dri ve i 9930 99 06 98 10 99'55 97 — 'SA-10 127 25 234-90 242-95 118-60 "20 aiark....... ... 20 tankov (napoieorido*) Italijanski bankovci . . . C. kr. cekini ... ....... JOn^ 30. marca 3-2°,0 državne srečke i. ltto-V. 250 gid.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po kroa Tisme srečke i.°/0, 10< > gld...... Donavske vravnavne srečke 5" 23-69 19-27 90-15 11-38 164 — 160-— 2i0 90 95-80 141-60 256 75 Dunavako vravnavno posojilo 1. 1878 . ).(8-— Zastavna pisma av. osr.iem.-kred.banke-i . 95-50 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 87 — > > južne teleznice. 3"/„ 69 70 > t južne železnice 5°/„ . 99-— - dolenjskih železnic 4"/0 . 99 25 Kreditne arečke, 100 gld..............396 — 4°/0 arečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . :i35-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 ^1't ■ 42 50 Ogerskega > „ » 5 » . 2175 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13-20 Rudolfove srečke, 10 cld. 65- — Salmove srečke, 40 gld. St. Gen6is srečke, 40 gld..... \Valdsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke....... Akcije anglo avstrijske bamce, 20') gld. Akcije Ferdinandove sev. žele.'.., 1000 gl. si- ^ Akcije tržaškega Lloyda. 500 i{id. . Akcije južne lolezalCe, 800 gld- sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . Trboveljska premo^arska družba. 70 gld. Papirnih rubljev 100....... gur STdkup ln prodaja »sukovrstnil a*žav»!fc papirjev, srtik. denarjev itd. Sevu-rovaiija agube pri l.rdbaajih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Src»JXie«i0 v<■ 1 »ako žrebanje K u U ii i n a izvršitev naročil na. boril. Menjarnicna rfelnieka družba m m c tj !., ViloilziilB 10 in 13, Dunaj, i., Strobelgasse 'L m** 172-50 182— 17H'— 50 -124 7'. 294 — 79 10 24 80 97-75 261 75 324 — •256 — P«1c.«aila"SS& v vseh ^"ssodarskih in (Ininfinih <«»•< potem o' kuninih vrednostih vseh špekulacijskiii vs-ednostnlh j;aplrjov m »estnl sveti za dosego kolikor je mogoče vioocosa obrestovanja pri popolni varnosti sij,*- m alo ■>. e Tli i h ' H v i» s <•