Inserati ae »prejemajo in veljf. Iristopna vratu
li kr., če se tisk« lkrat
,1 n it ti ^ »t 16 n tt tt tt ^ 'i
fri večkratnem tiskanji se ■ena primarno [manjša
Rokopisi
•e ne vračajo, netrankovan. pisma se ne sprejemajo
Niroinino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na gtarem trpu h. it, 16
Političen lisi za slovenski uarofl.
Po pošti	prejeman velja:
'U eeio leto	. • 1.0 gl. — kr
ea pol leta	. . »..—., r.H četrt leta • - n	it
V administraciji velja:
y.a eelo leto . . 8 gl. *<> kr. ku pol let.u .	^ n	tt
tu četrt letu . • '-n 1" n V I.jnbliani na dom pošiljko velj* 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je na Bregu inSua štev. 190.
Izhaja po trikrat nu teden in r v torek , četrtek in soboto,
Vabilo k naročevanju
„SLOVENG A".
„Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na doni pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman:
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 ,,
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
,, pol leta.....5 „ - „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
,< pol leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,, Naročnina se pošilja najceneje po poštnih akaznicah (Postanweisungen)
opravništvu,
Stari trg, hiš. štev 16
Pogled v prihodnost.
V prihodnost ne moremo videti, in gorenji naslov se ne sme tolmačiti tako, kakor da bi hoteli prerokovati ; mogoče pa nam je soditi, katera dela nas čakajo v bližnji prihodnosti , katera dela so najnujnejša za napredek slovenskega naroda, in po tem tudi lahko sklepamo, kake poslance potrebujemo v
prihodnjem kranjskem deželnem zboru, da bodo do njih stavljenim trjatvam zadostovali.
Ozrimo se najprej na poljedelstvo, ta glavni steber narodnega blagostanja. Tu brž vidimo, da je treba mnogo, mnogo storiti za kulturo zemlje, prej ko zamoremo reči, da smo vse storili, kar se je dalo, in da se več iz zemlje dobiti ne da. So dežele v Evropi, ki so nam v tem lahko v izgled, kjer se kmetijstvo in živinoreja umno in vsestransko marljivo vodi.
Na Kranjskem uas čakata dva velika in imenitna kulturna podvzetja: pogozdenje Krasa in pa izsušenje ljubljanskega mahu. Za ta dva velikanska dela treba je kapitala in odločnega domoljubja. Brez velikega denarja se tako delo še pričeti ne sme, in ker ga dežela nema, moral bo pomagati kdo drug. Ta se pa brani in odlaga reč „ad celendas graecas", ker se ne dado rade velike svote za slovanske dežele. Ako imamo v deželnem zboru večino nemšku-tarsko, bodo se ti možje vdali željam nekterih, za kras in za močvirje se pa ne bo nič storilo. Slovenski poslanci pa, da so v večini, ponavljali bodo svojo prošnjo leto na leto, dokler se ne vdado iu potrebnega kapitala ne dovolijo. Pri tej kakor pri vsakej drugej reči, ki globoko sega v koristi deželne, kaže se vnovič stara resnica, da le domači sinovi, rodoljubi ne odjenjajo poganjati se za deželne potrebe, med tem ko so nemčurski poslanci le kakor najemniki, ki čredo zapuste, kedar volk pride; kedar minister nejevoljen čelo zgrbanči, mine jih hitro vsa opozicija, vržejo zastavo svojih volilcev v goščo, in se vdajo Nemškutarskim poslancem je sploh vse eno, ali se kmetu dobro ali slabo godi, ali davke lahko ali težko plačuje. Da je „Tagblatt" za
čel v zadnjih časih pisati o prevelikih davkih, to je pač Batno zaradi volitev storil ; drugače pa ta list ni lahko pripoznal , da bi mi bili z davki preobloženi. „Tagblatt" je pač vsak dan zabavljal čez vse, kar je našemu narodu drago in sveto ; tega pa se ue vemo spominjati, da bi bil kedaj kako neumnost nemčur-sko-liberalne stranke grajal. Pa ne samo „Tag-blatt", cela stranka, ki za njim stoji, vsi nemčurski poslanci, in ko bi tudi večino zadobili, ne morejo resno varovati koristi deželnih, ker se vsa stranka le z vladno močjo vzdržuje, in ker je vsaki vladi ua Dunaji mogoče v š tirna j stih dneh celo našo nemškutarsko stranko vni-čiti, ako bi se ta predrznila, proti-stavljati se m i ni s te rs ki v o 1 j i. Nem-škutarje voliti se pravi pri nas, odpovedati se vstavnim pravicam, in vdati se brezpogojno nemčursko liberalni strauki. Od kar mačke miši lovč, se še ni slišalo, da bi si bili naši nemškutarji drznili v nasprotje stopiti s svojimi tovarši na Dunaji. Da bi tedaj taki poslanci ne bili dobri, to mora slepec sprevideti; moralo bi se samo misliti, da nemčurji vse najbolje store, iu da je njihova modrost vzvišena nad vsakim dvomom. Iu če bi to prav res bilo, moramo premisliti, da to, kar je za enega dobro, včasih ni dobro za druge, ali vsaj ne za vse. Slovenci na pr. potrebujemo višjih šol, in imamo pravico zahtevati vseučilišče v Ljubljani. To bi bilo od velike koristi za deželo sploh in za mesto ljubljansko posebej.
Zdaj pa hočejo tudi v Brnu univerzo, in v Olomucu bi jo tudi radi, v Solnogradu tudi]; v Gradcu pa bi se jezili, ko bi se ustanovilo vseučilišče v Ljubljani, ker bi tamošnje po
„Aman, aman Karadag"l
(Slika iz najnovejega boja.)
,,Božja vera, Gospodar I — ali še kterega zarobiti ali pa poginiti1'.
Luka Eilipov Piper.
Znani naš lanjski junak iz Volčjega dola, Luka Filipov Piper, ki je ugrabil v tej slavni bitki Osman pašo živega, se je tudi sedaj junaka skazal. In če tudi se njegovo najnoveje junaško delo ne more primerjati po vspehu z lanjskim, je vendar ravno tiste slave vredno po načinu, s kterim je poveličal svoje junaštvo.
Svetli Gospodar mu je rekel, ko ga je nadaril 13. aprila s 100 cekini, te-le besede: „Evo Luka, hvala ti za junaštvo. Da bi bili srečni pri tebi in se pomnožili, samo dovedi mi še kterega pašo I — „Hvala svetli Gospodar i — božja ti je vera: ali poginem ali Ti pa dovedem še kterega, če — bi tudi ne bil paša", reče Luka, — „Ne, ne, Luka, glej, da mi zarobiš pašo in da mi ne pogineš, — ker jaz bi te rad še nadaril" — pristavi svetli Gospodar. — „Mene Bi dosti, v zdravje Tvoje,
nadaril; a glej za menoj deco, ta naj dela,| da jo boš nadaril11 ■— odgovori mirno Luka in poljubivši roko svojemu ljubeznjivemu Gospodarju odide, kličoč: Živio Gospodar! — Luka
reče inneoporeče, ne oporeče in spolni......
V ponedeljek 23. maja, ko so Piperji, naveličani z umikovanjem dalje Turke mamili, žejni boja, zavrtili se kakor blisk in zapodili Turke iz Gareviča, je bil tudi naš Luka, kakor se samo razumene, med prvimi. Njegovih 50 junaških let ga še ne zadržuje za pipersko mladino. S to mladino je bil on ob enem v sredi Turkov, kar enemu s krepkimi rokami stisne vrat. „Podaj se Turčine!" — zavpije Luka. — ,,Aman, aman Karadag"! — (milost, milost, Črnogorče,) zakriči prestrašeno muharae-danec.... Sname puško in drugo orožjejter izroči Luki, kakor se spodobi robu. „Aman (milost) ti je Turčine", reče Luka, in — obesi na se orožje turškega nizama., .Naprej Turčine"! reče Luka, pokazavši mu pot k stanišču glavnega vojskovodje. — „Bujrum, bujrum Karadag"! (bom, bom, črnogorče) in začne stopati pred Luko, kteri vpije iz vsega grla:
„Sve u slavu Boga velikoga A u zdravlje Knjeza čestitoga — Blago meni danas i do vieka. Kad sam Njemu riječ izpunio!" — Luka gre dalje in se še ne zmeni za
kroglje, ki so okoli njega žvižgale.....Gre
— pevajoč, a . . . . naenkrat .... zasrbi ga malo v bedru in nehote sede, ranila ga je turška ostroguša .... Turčin ostane, se obrne in vidi, kaj je, ter upre oči v Luko, ki ima pa že namerjeu šestoper (revolver). „Anian amau, Karadag"! - „Nosi me Turčine ali pa pogineš ! — „Bujrum , bujrum Karadag 1" in že je ranjeni Luka na Turčinovih krepkih ple, čili z namerjenim revolverjem. A Luka, če tudi ranjen, vendar nikdar srečneji v svojem življenji, kliče in popeva:
A u zdravlje knjaza Nikolaja! — Blago meni danas i do vieka, Kad sam Knjazu riječ izpunio! Kad sam roba živa uhvatiol Rob me knjazu ranjenoga nosi!" Turčin gre brez prenehanja, a na njem ranjeni Luka vpije. Že se primikata k glav-
tem mnogo poslušalcev zgubilo. Vsem tem se ne more vstreči, toda raje se bo vstreglo Nemcem, ko nam ; da imamo nemško večino v dež. zboru , morala bo ta s svojimi nemškimi brati glasovati, da se nam v tem oziru nikdar želja ne bo spolnila, ker je Gradec proti temu, drugi nemški kraji pa tudi; nem-škutarska večina bo rada glasovala zoper to, ker se bo bala, da bi Ljubljana potem ne dobila čisto slovenskega obraza in bi se vse javno mnenje in mišljenje v mestu ne pre-drugačilo na korist Slovenstvu; potem pa jej tudi ni za to, da bi Ljubljana postala velika in slavna, ker to bi bilo le Slovanstvu ua korist, česar pa oni nečejo. Ko bi Ljubljančani le količkaj možganov v glavi imeli, morali bi nemškutarske kandidate iz tempeljna ven spo diti, namesto voliti jih; kajti ravno Slovenci hočejo Ljubljano narediti za središče Slovenije, za glavno mesto precej velike dežele, ki bi segala od jadranskega morja do Drave; Slovenci hočejo v Ljubljani napraviti vseučilišče, in če mogoče tudi druga višja učihšča ; oni bi radi uapravili tu akademijo za lepe umetnosti in še marsikaj druzega. In kdo vsemu temu nasprotuje? Tisti nemškutarji, katere Ljubljančani vedno za svoje poslance volijo. Ko bi se to zgodilo, kar Slovenci hočejo, povzdignila bi se Ljubljana v desetih letih in uaši ljudje bi imeli zaslužka dovolj. Ker pa Ljubljančani sami nečejo spoznati, kdo jim dobro hoče, naj volijo še naprej svoje dosedanje nemškutarske zagovornike, ki za našo deželo še nič druzega storili niso, kakor to, da so čez nas zabavljali.
Tudi v šolskih zadevah čaka deželni zbor še mnogo dela. On bo moral skrbeti za to, da se narod vedno bolj izobraži, pa ob enem tudi gledati, da revna dežela ne bo preobložena s plačili za šolo. Gledati bo moral dalje na to, da se bodo otroci podučevali v krščanskem duhu in v narodnem jeziku. Znano pa je, da nemškutarji upijejo po brezverski šoli, in da bi se jim take šole najbolj dopale, kjer bi se vse nemški podučevalo, in kjer bi se otrokom namesto krščanskega nauka razkladalo, kako se je iz opice človek razvil. Ti ljudje
nemu stanišču Gospodina Boža .... Poveljnik in njegovo spremstvo gledajo, kaj in kdo je Vsi mislijo, Črnogorec je slekel mrtvega Turčina in se oblekel v to obleko, ter nese ranjenika Vsi pozdravljajo Luko: „Zdrava ti rana, evola sokole 1"
Sedaj reče Luka: „Vrzi me Turčine! Vojvoda, evo robal" - Turčin pa: ,,Bujrum" bujrum, Karadag l1' — V tem trenutku vsi ostrme .... Gledajo, vidijo. Zdrav močan Turčin nese ranjenega Črnogorca v Črnogoro, gledajo ali ne verjamejo svojim očem- Ko jim pa Luka vse razloži, se začno vsi tako smejati, da bi bili kmalu od smeha pokali : „Zdrav Turčin nese ranjenega Črnogorca v Črnogoro!
—	Ilvala Bogu, tacega pa še ni bilo'1 — vpijejo Črnogorci čudeč se; — a Luka neprestano prepeva:
Blago meni danas i do vieka
Kad sam Knjazu riječ izpunio,
Kad me Ture ranjenoga nosi!"
Tovarši in zdravniki so Luki rano pregledali in rekli, da ni nevarna. Oprali so mu jo in zavili, Luka pa misli iti v desetih dneh
—	zopet za pašami na lov. Da bi ti pripustil Bog in rana, sokole Luka! Njegov zarobljenik Mujo mu zvesto streže in čuje pri njem, ker mu je daroval ,,Aman, aman Karadag
„Glas Črnogorca".
so nam pač živ dokaz, kako iz človeka brez vere — opica postane ; zato bi bila strašna nemarnost in pregrešna labkomišljeuost od nas, ko bi mi pripustili, da dobijo ti ljudje večino v deželnem zboru.
V deželne službe nastavljali bodo Slovenci domače ljudi, ki razmere po deželi poznajo, in jo tudi kot svojo domovino ljubijo ; če dobijo nemškutarji večino, že žugajo v „Tag-blattu'1, da bodo deželne vradnije pomedli, to se pravi, narodnjakom dali slovo in nastavili ljudi, kterim za nas in našo deželo ni nič mar, in ki nam bodo le od nemške slave na vsa ušesa trobili; domači ljudje, nič menj ue šo laui od onih, bodo pa morali ali doma kruha stradati, ali pa po širnem, nemilem svetu iti s trebuhom za kruhom!
Kranjski Slovenci! že iz tega, kar smo tukaj rekli, in k čemur bi se dalo še mnogo mnogo dostaviti , že iz tega si boste lahko sodbo naredili, kake poslance morate pri pri hodnjih volitvah voliti. Volite tedaj po pameti in po vesti, in potem boste prav volili
Cerkev in nji potrebne osebe.
(Konec.)
Duhovnik je služabnik cerkvin. ne pa — da-si državljan, državin. Pa vendar trdilo se je že mnogokrat in skušalo tudi vresničevati, da bi bili duhovni vradniki državini . seveda le od tacih , ki imajo državo za božanstvo in cerkev za podložnico njeno. So-li toraj res duhovni državni vradniki. duhovni ko taki, svoji cerkveni dostojnosti V Nikakor ne ; kajti nikjer ne najdemo med duhovščino in državo one razmere, ktera vlada med državo in njegovimi vradniki. Kjer se je poskušalo kaj tacega, je ali spodletelo in potem bila je cerkev prosta, ali pa, če se je posrečilo, nastal je bizantinizem, cerkev ni bila več cerkev bila je naprava državina. Država ne imenuje duhovnov, ampak cerkev jih posvečuje; oni toraj svoje veljave, svojega poklica, svojega pomena nimajo od države. Država ne more nastavljati duhovnov, ue more jih odstavljati; oni nimajo svetnega opravila , svetne službe, njihova opravila imajo vse višji namen, kakor da bi služila državi; duhovni se v spolnovanji svojih dolžnosti ne ravnajo po državnem zakoniku in po ministerskih ukazih in župnijskih določbah, ampak po svetem evangeliju in cerkvenih postavah, duhovni od svojih opravil niso odgovorni okrajnemu glavarju ali mini-sterstvu ali drugi svetni oblasti, ampak cerkvenim predstojnikom iu Bogu; tudi plačuje jih prav za prav ne država, ampak cerkev, kajti iz cerkvenih posestev se je nabral denar, kteri se daje duhovščini. In zdaj, kje najdemo iz vsega tega c. kr. vraduika ? Pri katoliškem duhovnu toraj ne najdemo prav nič vsega onega, kar pripada k pojmu državnega služabnika.
Duhovni so toraj služabniki svete cerkve in edino svete corkve, duhovni ko taki ; seveda morejo tudi sprejeti državno službo, kolikor ne nasprotuje njihovemu vzvišenemu stanu in poveljem njihovih zakonitih predstojnikov. Le cerkev toraj ima principijelno pravico odbirati in zaznamnjevati duhovne zato ali ono službo; ona ima pravico jih prestavljati, poviševati iu poniževati. Škof, ko višji pastir je odgovoren za irzročeno mu čedo; njegovi namestniki so fajmoštri in njihovi pomočniki so kaplanje. Zato mora imeti tudi škof praivco to ali uno faro izročiti sposobnemu duhovnu ; kajti, kako bi on mogel biti odgovoren za duhovna, kterega je nastavila sama država ? Škof ima pa tudi dolžnost in pravico buditi in gojiti pravega
duha med svojimi duhovni; on mora biti toraj tudi v izbiranji sredestev v ta namen prost.
Določil sem ob kratkem v velicih obrisih pravice cerkvene, kar se tiče nji potrebnih služabnikov. Da si je država pridobila inarsi-ktere pravice, ktere omejujejo to cerkveno prostost, ne tajimo; seveda, zgodilo se je to ob onih časih, ko so še državniki iskali prijateljstvo cerkveno in ko je bila država še krščanska, ali pa v časih, ko je morala tlačena cerkev prepustiti mauje pravice, da ui popolnoma zgubila svoje prostosti, to je, v kon-kordatih. Tako je za sedaj po historičnih pri-godkih cerkvi omenjena v svoji prosti, kakoršna bi ji šla poleg principa. A glavne reči ostale so neomejene; cerkev mora imeti pravico do semenišč, ona mora imeti oblast do svojih duhovnov, ki nikakor niso iu ne morejo biti državni vradniki; nepravične bi bile vsi postave, pa božjemu, cerkvemu in naravnemu pravu nasprotne, ktere cerkev proti njeni volji omejujejo v izboru, odgoji iu vladi njene duhovščine. In gorje cerkvi tam, kjer bi njeni duhovni postali sužnji države, kjer bi ona nehala hiti njihov pravi gaspodar; njen vpliv bil bi vničen, vničena njena prostost, cerkev bi ne bila več cerkev Kristusova, ampak pododdelek ministerstva za uk in bogočaslje, bila bi policijska naprava in bi imela ž njo isto nravno veljavo!
Borin.
Z bojišč«.
Novica, da so Rusi na dveh krajih prekoračili Donavo, se potrdi. Do 23. t. m. bilo jih je G000 prešlo na turško stran, kjer so se po hudim boju z bašibozuki nastavili na višinah pri Mačinu. To je silne važnosti, ker bodo sedaj lahko branili most pri Braili in drugi vojski dali priliko brez vse skrbi iti čez most, kterega varuje tudi 8 pri Giacitu nastavljenih topov. Tudi so več ladjic s topovi nastavili tam blizo in jih obili z lesovjem s strelnimi linami, skoz ktere bodo vojaki tudi s puškami lahko streljali. Včeraj je imel car Aleksander priti v Brailo, da bi bil priča prehoda glavnega oddelka svoje armade. Neki Turški parnik pri Ituščuku je 20. t. m. jel streljati na nasproti stoječe ruske šalupe. častnik Skridolov se je s svojo šalupo bližal parniku in je izpustil proti ujemu torped. Ker so pa turške krogle poškodovale drat, se torped ni razpočil, Skridolov pa se je moral vrniti, ker je bila tudi njegova šalupo nekoliko poškodovana.
Turki se marljivo pripravljajo na upor; ker se pri Donavi ne bodo mogli dolgo držati, vtrjujejo Solijo in so na cesti 10 do 12 kilometrov pred mestom naredili podkope. Ker tudi mirnim besedam Srbije ne zaupajo, naznanil je turški poročnik ua Dunaju grotu Andrassyu, da bodo najbrže Srbijo Turki prijeli, preden bode Rusom mogoče čez deželo srbsko marši-rati na Turško. Srbski listi, zlasti ,,Istok", res govore, da mora Srbija zopet pričeti vojsko s Turkom iu na pomoč hiteti premaganim Črnogorcem. V ta namen hočejo tik hercego-vinske meje pri Javoru nastaviti en del svoje armade. To je prav lepo, da Srbi nočejo zapustiti svojih nekdanjih zaveznikov Črnogorcev; da bi bili pa Črnogorci premagani, ni res. Pač so se umaknili pred silno armado Sulei-manovo, proti Poviji in Bogetiču, pa kmalo so zaprli Suleimanu pot, in iz Carigrada se je poročalo, da Suleiman ne more več naprej. Tržaškemu listu „Cittadinu" se je pa iz Ko-tora telegrafiralo, da tudi nazaj več ne more
bi
in da je od Črnogorcev z vso armado zajet, iu se jim bo moral ali vdati, ali pa bo z vso vojno svojo uničen. Neki telegram iz Cetinja od 23. t. m. poroča, da je po 6 dnevnem hudem boju, v kterem je zgubil 7000 ljudi iu mnogo streliva, 23. t. m. šel na levo stran reke čete, ter se bode skušal pri Spužu ze-diniti z ostanki od Boža Petroviča potolčene armade Ali Saib-paše. ,,Reut. Off." ravno tistega dne naznanja, da se je to res zgodilo, in da zedi njena armada maršira proti Cetinju (?) Tudi v prejšnjih vojskah so Turki že večkrat marširali proti Cetinju iu prišli že v soteske Miške, in Kruše, pa vrnili se uiso več, ampak so bili tam od Črnogorcev potolčeni.
Ob grški meji Turki s prebivalci počenjajo enake grozovitosti, kakor lansko leto na Bul-garskem, in vlada grška ima lepo priliko vsled tega Turkom vojsko napovedati. Ljudje so dosedaj še brez vse pomoči in si morajo po magati sami. Kes se jih je nekaj že vzdignilo zoper Turke s kterimi so imeli že več prask. Ker je vojni minister grški sklenil oborožiti še 20.000 pešcev in 8000 konjikov, sodijo, da bode tudi Grška kmalo pričela vojsko s Turčinom. Da bode poravnala stroške, za obo-roženje vojakov, sklenila je vlada še 40 milijonov frankov na posodo vzeti.
Iz Azije poročajo listi o prvi veliki bitvi 16. t. m. pri Saidakanu, kjer je bilo 12.000 Turkov od 20.000 llusov popolnoma, potolčenih Bitva je trpela od zjutraj do dveh popoludne Turki so zgubili GOO mož in so se morali proti Delibabi nazaj pomakniti. Tudi turški povelj nik Ferik Mehmed paša je bil ubit; angleški vojaški pooblaščenec Kemball pa je bil prišel v hudo zadrego in je moral bežati pred Ko zaki. Muktar paša je pri Keprikeji.
Kakor uni dan glede Ardahana, tako so bili sedaj Turki raznesli novico, da so Kurdi Rusom vzeli Bajazid. Kmalo so pa iz Cari grada naznanjali, da se ta novica ne potrd vkljub temu pa sedaj zopet trdijo, da so Ba jazid vendar le osvojili in vjeli del ruske po sadke. če bi jim le kdo hotel verjeti I Kars Rusi bombardirajo, pri Frzerumu pa je, kakor trdi neki telegram iz Carigrada, boj med Muk tar pašo in Rusi. Beguni iz Karsa poročajo, da je v mestu komaj 15.000 vojakov in da so le do srede julija preskerbljeni z živežem. Črnajevje načelnik Dagestanove brigade, ktere je prej vodil knez Čelokajev.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 25. junija.
Dunaja se piše berlinski ,,Germa-niji", da je poročilo (nuncij) avstrijske depu-tacije hudo razžalilo Ogre in ob enem v nevarnost pripravilo ministerstvo Auerspergovo, ker ne sprejme od ministerstvo zbornici na-svetovanega načina glede povračila nekterih davkov. Ministerstvo hoče namreč zbornici dati na izvoljo, da sprejme njegove nasvete o omenjenem povračilu, ali pa da ministerstvo odstopi. Iz Pešta se celo poroča, da je Tisza Auerspergu hudo očital, da v regnikolarni de putaciji ni pokazal nobene stauovitnosti. Pa Auersperg se je boje izgovarjal, da k sejam ni bil povabljen, pri kterih se je to sklenilo. V Budapešti sodijo, da je na Dunaju ministerska kriza neizogibljiva.
la Tirolskem je pri volitvah za državni zbor v Briksenu, Liencu in Kalteruu zmagal konservativni kandidat baron Dipauli s 486 glasovi proti 129, ktere je vjel vladni kandidat dr. Gapp. Vradna .,Presse" se izgovarja s tem, da se večina liberalcev volitve
ni vdeležila. Vedno ista pesem, samo da je nihče, menda tudi „Presse" sama ue verjame.
\ ogerskem zboru sklenila je libe-alna stranka resolucijo, da se Turčija ne sme razkosati. Nenavadna zveza in bratenje Madjarov s Turki je krivo, da v Avstriji še zdaj ne vedo, kaj bi počeli. Od vseh strani se čujejo glasi, da Avstrija obrožuje vojno, da so obili častniki že povelje pripravljenim biti, a se bode Bosna zasedla, toda nihče ne ve, kom in proti komu se bode boj pričel. Turki za trdno uadejajo, da bode Avstrija Bosno zasedla kot prijateljica in jim dala priliko vso armado tem laglje poslati v boj zoper Itusa iu Črnogorca Če je to res, utegnile bf vsled tega za Avstrijo nastati osodopolne nanje homatije. Pa tudi glede notranje sprave bilo to za Avstrijo silno nevarno, ker večina narodov o tem noče nič vedeti, da bi Avstrija peščici Madjarov na ljubav podpirala Turka. To tudi v merodajnih krogih sprevi-dijo in že govore, da bo pogodba, ki bi imela sicer do konca oktobra dovršena biti, le začasna (provizoričua). V drugem poročilu ogerska deputacija dokazuje, da je avstrijska deputacija dcdiodke ogerske za 45 milijonov previsoko nastavila, ker je tudi priklado za zem Ijišno odvezo prištevala k direktnim davkom Glede povračila davkov iu skupnih stroškov ponavlja prejšnje nasvete in priporoča, da naj se osnuje pododsek, ki bode morebiti pora zumljenje dognal.
Vnanje države.
Francoski senat je s 150 glasovi proti 130 sklenil razpust narodne skupščine ker se ljudem čedalje bolj oči odpirajo, da Gambettovci bi v silno nevarnost pripravili državo, ki miru želi in ga tudi jako potrebuje Iz zgolj želje po kulturni borbi Gambetta
ne
gleda, da bi vstregel Franciji, ampak da bi dopadel Bismarku. Namesto da bi rekel, da se vnanje države nimajo vtikati v notranje za deve Francoske, ozira se na pisarije vnanjih t. j. liberalnih listov, ter napada ministerstvo ne kakor da bi Francija z njim ne bila zadovoljua ampak ker boje Nemci in Lahi z njim niso zadovoljni, če imajo Francozi le še kaj na rodnega ponosa in ljubezni do domovine svoje bodo pri prihodnjih volitvah dali potepeno pismo ljudem, ki hočejo Francijo ponižati tako daleč, da bi za vsak čin, in za vsako premembo še le Bismarka prosila, ali to sme ali ne. Zmernejši republikanci delajo na to, da bi skupščina, preden se razide, dovolila še pobi ranje davkov. — Novica, da bo šel pariški nadškof Guibert v posebnih zadevah v Rim se preklicuje.
Oil papeža so bili 22. t. m. v kon-zistoriji za kardinale imenovani: Nadškofa dunajski in zagrebški, Kučker in Mihalovič, pa škof bolognski Parochi. Tudi so izvolili več škofov in nadškofov. V svojem ogovoru do kardinalov so so zahvalili za slovesnosti o petdesetletnici in za vdanost vernega ljudstva, ki je nekaka odškoduina za britkosti, ki se jim prizadevajo. Govorili so tudi o spridenem času in povdarjali moč sv. cerkve. 23. t. m. so novo izvoljenim kardinalom podelili baret. Dunajski nadškof se boje že v četrtek zopet vrne ua Dunaj in bode v petek že kot kardinal imel prvo veliko mašo. — Mac-Mahon se je papežu ueki pismeno zahvalil za Pijev red.
Izvirni dopisi.
IK Kamnika, 21. junija. Stara slovenska navada že je, da se k dnevu sv. Reš njega telesa pred hišami, kjer nesejo sv. Rešuje telo, postavljajo različne drevesa, iu fantje si
izbero kak prostor, ki je'naj priličneji za velik mlaj, ki ga uavadno ua vrhu kinča zastava.
Tudi pri nas ue opuščamo take lepesta-ronavadne šege, iu tudi naši vrli fantje imajo navado, da postavijo mlaj, na kterega nataknejo veliko trobarveno slovensko zastavo, ki spričuje, da kamniška mladina bode narodu še mnogo lepega sadu obrodila ter ne mislila in delala tako kakor naši starokopitneži, kterih je sram biti Slovenci; in ker se jim studi tudi nemškutar, hočejo naši mestjani v jako pičlem številu biti le „Kranjci". Ti Kranjci nemšku-tarski hočejo dokazati, da njih jezik je le kranjski. Ko sem pa enkrat enega „Kraujca" vprašal, kteri jezik govori pa Hočevar, se je pri tej priliki vjel in je sprevidei, da 011 ne trdi prave. Tudi letos je na našem mlaji vihrala slovenska zastava in še predno je bila postavljena, smo vedeli, da bode marsikterega oči bodla, kar je pa najočitnejši dokazal neki nemškutar, ki je našim fantom prigovarjal, da jim da 5 gld., ako na mlaj nataknejo nemško zastavo, našo pa odpravijo.
Za volitev jeli smo se jako gibati, iu kakor je razvidno in kakor smo pričeli, bona vsak način zmaga na naši strani, da le tudi vi dragi Itadolški in Tržiški volilci, delate kakor mi. Nasprotni kandidat Kecelj je celemu svetu znan, da za poslanca ni sposoben, in vsi se smejamo, celo naši Nemci so o tej reči z nami ene misli. Posebna agitatorja sta tukaj gg. Prelesnik in Herman, oba zadnjič še na naši strani, ki pa sedaj posedata po krčmah ter ljudem prigovarjata in hvalita g. Keceljna, koliko da je že storil kot župan v našem mestu. Kot župan naš je v treh letih samo dvakrat sejo sklical in to še le na pritisk in siljenje odbornikov.
fr zatlškc okolice, 23, junija. Sijajna zmaga nad Vestenekom. V šentviški fari izvoljenih je 14 narodnih volilnih mož, pravih korenjakov, le v dveh sosekah je Vestenek zmagal, (ki imate 3 volilne može), a na tak način, da jutri vložimo protest pri deželnem predsedništvu. Pri volitvah je imel ta mož priliko spoznati, da ni vse tako, kakor je nemčurski „Tagblatt" trobil.
Veselje ljudstva je nepopisljivo; oči sc mu odpirajo. Naj deželni zbor le še razpuste, zmagali bomo še z večo edinostjo. Nemčur-skih agitatorjev je sram do jeter, da so se tako sramotno opekli in da njihovi oklici „kmetje" nič niso pomagali. V šentviški soseski je bilo volilcev 62. Narodnjaki so dobili po 42 glasov, nemčurji le po 20, večidel za-tiških škricev, šentviškega zdravnika Lukana, 2 učitelja in nekterih zatiških ničel. Šentviška fara je čista, katoliška, narodna. Živio I
tz TCaiuliJc |>W Ifovein mestu.
F. P. (Srečen izid volitev — nemčurska strast.) Prvotne volitve naše. velike občine so se izvrstno sponesle, zmaga je naša, vseh 14 volilnih mož, ki jih je volila naša srenja, je cvet značaja in neomahljivosti slovenske. Nemčurji pa so vkljub najhujši agitaciji grdo propadli, zato je grozna jeza in javkanje v njihovem taboru. Pred volitvijo so se sladko prilizovali pripro-stim kmetičem, po volitvi pa, ker niso volili v njihovem smislu, jih grdo zmerjali z raznimi psovkami. Da pa s takim surovim rohnenjem nemčurstvu niso nič pomagali, ampak mu naproti še za prihodnost veliko škodovali , ker so s svojim obnašanjem tudi najbolj pripro-stemu človeku oči odprli, da njihovemu prili-zovanji nikdar ne. bo več veroval in se jim preslepiti dal — tega mi ni treba dokazovati. Nemčurji se sami po glavi bijejo.
Našim vrlim iu poštenim volilcem iz Smi-
helsko-Stopiške srenje iu tudi našim zuačajnim volilnim možem pa: slava! Po vsih občinah so do zdaj pri prvotnih volitvah slavno zmagali Slovenci! (Celo v Kadeča h, kjer so bili dozdaj zmerom voljeni nemčurji, so 25. t. m. zmagali narodnjaki. Vred.)
Domače novice.
V Ljubljani 26. junija.
(Na kresni večer) zbralo se je bilo na Drenikovem vrhu veliko ljudi, ki bi se bili gotovo izvrstno zabavali, da bi se ne bil nenadoma vlil dež, ki je nektere dobro napral in zapodil domu. Na Šmarni gori je neki med hudim vremenom v neko kajžo trešilo in jo zažgalo, da je vsa pogorela.
(Narodna čitalnica v Bizaviku) napravi ljubljanskemu telovadnemu društvu „Sokolu" na čast, v nedeljo dne 1. julija t. 1. ob I/33, uri popoldne besedo z jako zanimivim programom. Na to veselico, katere se bode tudi „Sokol" udeležil kot društvo, opozorujemo vse ljubljanske domoljube in želimo, da bi se jih nje tudi mnogo vdeležilo.
(„Ein musterhafter Kandidat") je naslov nekemu spisu v „Agramer Presse" št. 132 od 21 t. m., v kterem se jako čudne reči pripovedujejo o kandidatu nemčurskem za Kamnik — Radolico — Tržič. Če to kar se v omenjenem spisu kamniškemu županu, g. Kecelju, očita, ni resnično, bode moral list tožiti zarad žaljenja časti; če je pa resnično, potem bi bilo jako čudno, če bi ga Kamuičani, Ra-doličaniiu Tržičani izvolili za svojega poslanca.
(Tagblattova „modrost", „olika" in „lju-bezen" do našega naroda.) „Tagblatt" 21. rožn. pravi, da so slovenski poslanci zato in-terpelirali v oziru na prehudo iztirjevauje davkov na Dolenjskem, da bi se dolenjskim volivcem prikupili. Tudi v drugem spisku (,,Ab-wehr nationaler Klagerufe") kaže ta list, da mu omenjena interpelacija ui všeč. Omenjeno je že bilo v enem naših listov, da ti nasprotniki se toliko bolj izdajo ter pokažejo, kakošni da so, kolikor več pišejo in govorijo. Ako ta list naš narod tako „čudno" ljubi, ni čudo, da ima do narodovega duhovstva še ,,čudnišo ljubezen". V ravno tem listu napada celo milgosp. škofa, zakaj „župnikom in kaplanom, ki bo pod njihovo strahovavno oblastjo (Disci-pliuargevvalt)" z vso resnobo ne prepovedo agitacij pri volitvah. Ti „liberalni vitezi" si mislijo škofa kakor kacega turškega „aga", ki je le zato postavljen, da bi s korobačem mahal po duhovnih, kteri ue morajo liberalcem („den Freisinnigen"? I) pustiti na voljo, da bi volili samo take poslance, kteri v zbornici psujejo svetinje katoliške cerkve in slovenskega naroda, jezuite in zvesto „katoliško" duhov-stvo. Ta „kulturkilmpierski" list tudi prav „olikano" traktira duhovske narodnjake, n. pr.: „heissbliitige nationale Hetz- in Kampf-hiihne , national - klerikale Sippschaft, Hetz kaplan". — Na prederzno natolcevanje, ravno tam izrečeno, bode „hetzkaplan" zaupljivo sam odgovoril.
Razne reči.
—	Vratislavski škof dr. Forster se je 19. t. m. odpeljal v laške toplice na Štajarskem.
—	Za popravo kapucinskega sa-mastaua in cerkve v Kopru so cesar podelili 220 gld., za popravo cerkve B. D. M. od angelov v Poreču pa 200 gld.
—	Samoumor. Iz Celja se nam piše: V rimskih toplicah (blizo zidanega mosta) so našli 19. t. m. dr. Karola Henna, posestnika v
Vojuiku iu lastnika radvinske kisle vode pri Radgoni, mrtvega v postelji. Na mizici poleg njegove postelje je stala steklenica, v kteri je bilo še nekoliko cijankalija — gotovo znamenje, da se je sam vstrupil. Pravijo, da zastarana bolezen, ktero dalje prenašati se mu je pre-težavno zdelo, je bila vzrok, da si je končal svoje življenje. Star je bil že 74 let.
—	Zagrebško vseučilišče je za prihodnje leto najprej za rektorja izvolililo dr. Brestiinskega, ko se je pa ta tej časti odrekel, bil je izvoljen dr. Costa Vojnovič.
—	Tiskovna pravda. „Edinost" piše: Zoper vrednika našega lista, kakor je Tries-terca 19. t. m. pisala, vložena je pri deželni, kakor tiskovni Bodniji, tožba zoper naš list žaljenja časti in sicer od nekega okrajnega glavarja in nekega župnika tržaške okolice. Mi do danes nismo še uikakoršnega poziva od sodnije dobili, radovedni smo, kedo sta ta dva korenjaka pregledali smo vse liste in nismo našli nika-košnega žaljenja kake osebe.
Čudimo se pa tolikoveč stvari, da ptuji časniki prej o tožbi znajo, nego mi, ki bi imeli vendar prej znati.
—■ Dalmatinsko akademično društvo na Dunaji je hotelo t. m. obhajati tri-letnico svojega obstanka. Dvorana vrtnarskega društva bila je v ta namen sijajno okinčana, a poleg cesarske zastave bila je videti tudi slovanska trobojua zastava ceio nad podobo cesarjevo. Ko ces. komisar to zagleda , pišejo dunajski listi, vpraša odbor, kdo da je to dovolil ? Odgovorilo se mu je , da še ulice, skoz ktere so se cesar peljali, so bile okinčane z nemškimi zastavami, ne da bi se bila policija nad njim spotikovala , kako tedaj , da bi v oči zbadala zastava slovanska nad 20 milijonov državljanov. Mize posameznih društev, ki so se vdeležila slovesnosti, bile so bile so okinčane s prelepimi trakovi, na kterih bi bilo z zlatimi črkami zapisano: „Osvetba k svobodi. Narodi ue zginejo, dokler njihov jezik živi." Ko je komisar te trakove zagledal, je zopet odbor prijel zarad panslovanske agitacije in trakove konfisciral. Ko je naposled predsednik društva ,,JediUOst" naznanil, da morajo ua povelje komisarjeve iz programa izpustiti 5 toček, med drugimi neki hrovaški marš, kterega pa vse vojaške godbe igrajo, pesem v boj, ki se je pa nedavno z dovoljenjem policije pela v Dbbliugu, in tudi prolog, ki ga komisar še poznal ui, nastalo je splošno godrnjanje , ki je komisarja pripravilo, da je slovesnost prepovedal. Ko so mu dijaki rekli, da se je sicer prej opominjevalo , odgovoril je komisar, da je sedaj iz priličuih vzrokov drugači ravnal. Tudi več državnih poslancev je bilo povabljenih , ki so skušali posredovati in komisarja potolažiti; dalmatinski poslanec Pavlinovič je celo rekel, da bode o tej reči interpeliral v državnem zboru, pa vse je bilo bob ob steno in zbrani so se morali raziti nemudoma. -- Skoraj nekaj enakega se je zgodilo te dni na Občini. „Edinost" namreč piše : „Na Občinah so imeli mladenči ob priliki narodnega plesa (sagra,) ko so z godbo hodili okrog, slovensko trobojnico na drogu; tega se je tamošnji žandarski vodja tako prestrašil, da je ukazal, takoj jo raz droga vzeti. Lepo se godi z našo zastavo, ktera je v državnem zboru pripoznana, da jo policijski organi za-branjujejo nositi in izobešati. Ako bi bili Open-ski mladenči imeli turško ali angleško zastavo, ali katero drugo si bodi, ne bi bili žandarji je nositi branili. Okoličani in tržaški Slovenci, vsak, kdor le ped zemlje premore, naj vsadi drog in naj vsako nedeljo in praznik izobesi
slovensko zastavo, da pokažemo, da smo n» naši zemlji mi gospodarji, ni treba se bati, da je kedo zabrani izobesiti; pri krčmah iu društvih pa je zapovedano zraven narodne zastave še cesaroka ali pa rumenočrui trakovi. Urednik našega lista ima vsako nedeljo in praznik na svojem posestvu trobojnico izobešeno, posnemajte to drugi Slovenci."
Poslano.
Dopisnik v ,,LaibacJier Tagblatt" 20. jun. t. 1. Štev. 139 pod rubriko: Lokal- und Pro-vinzialangelegenheiten — (IVahlmanbver) podtika meni, da sem svoj predlog, kako bi se glede silnega izterjevanja davkov in vedno rastočih eksekutivnih prodaj kmetij na Dolenjskem daljnemu propadu posestev v okom prišlo in odpomagalo — sprožil le kot volilni manever itd.
Na to sledeče stvarno pojasnilo:
1.	Kot ud davkarskega odseka sem jaz mcseca aprila 1877 o priliki, ko se je v odseku posvetovalo o odmerjenji zemljiškega davka naznanil uačelniku svoj predlog, da se za Kranjsko z ozirom na notorično preob-loženje z grutnimi davki odmeri nižji percent od čistega karastr. dohodka, kakor za druge dežele. Iz formalnih obzirov mi je odseka načeleik g. baron Eichhofl'na voljo dal, stopiti s svojim predlogom pred zbornico. To se je godilo meseca a p rila t. 1., tedaj ob času, ko še nij bil razpuščen kranjski deželni zbor in še nij bilo potrebno misliti na volilne manevre.
Posvetovanje o reformi direktnega davka — kakor znano — bi se imelo pričeti v zbornici v tekočem mesecu, pri kteri priliki bi bil jaz sprožil, uložil in utemeljil svoj znani predlog, se je odložilo za dalje časa. Kedaj ta čas pride, je negotovo, tedaj bi nevestno izpolnjeval dolžnost poslanca, ko bi še dalje se ta važna stvar zavlekla in naša dežela še dalje prenašala breme, konštatirano preobloženja z gruntnimi davki.
2.	V izpeljavi predloga sem nasvetoval praktična sredstva: da se primerno zniža zem-ljišni davek, da se davki izterjujejo o pravem času, na primer v vinogradskih krajih v jeseni, ne pa po leti, in da se občinam naklonijo brezobrestna posojila za posestnike, kteri bi si nakupili potrebno živino.
Če so to fraze ali realni pripomočki, naj razsodijo čestiti bralci sami.
3.	Privolitev nasvetovanih sredstev spada po mojem mnenji v delokrog državnega zbora.
Končno dopisniku v tolažbo povem, da imajo Dolenjci do mene še zaupanje, ktero si hočem tudi dalje ohraniti s tem, da se pote-zujem vsikdar za njih blagor, ne gledč na to, če se enemu ali drugemu mameluku zamerim.
Na Dunaji, 22. junija 1877.
Viljem Pfe ifer.
Umrli so:
Od 21. do 23. junija: Vencel Urbane, jetnik 42 I., za razsed. krvi. Pavla Tomazin, pek. poin. o. 2 '/3 )., za vnetico vratu. Alojzi Gros, ključar 57 I., za vodenico. Miroslav Čik, kupčev sin 171j) 1., za jetiko. Janez Jerič, del. 48 1., za šušico.
Loterijske številke 23. junija. Na Dunaju: 52, 30, 23, 3, 9. V Gradcu: 40, 69, 27, 60, 15.
Telegratične denarne rene 25. junija.
Papirna renta 60.16 — Srebrna renta 65.66 — Zlata renta 71.70. — 18601etno državno posojilo 110 50 Bankine akoije778 — Kreditne akcije 139.90 — London 126.75 — Srebro 11155,— Ces. kr cekini 5.98-20-frankov 10 12.