P oiamezne številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO » n*Uj» v M.ri*
boru, Jurčičem »lic* it* 4, L n o d str. UPRAVA »e nohaja v Jurčičevi
•Kai H, 4, pritličje deeno- Teic-foa it. 24. —- SHS postnočekovni tmema štev« 11.787«
N« Mrooila brca denarja ae ne oairm. — Rakopi« M ne vračajo-
"'C«i'wa 'danafnješfevi Din —“75
TABOR
Posamezne številke: N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1'—.
»TABOR- izbaja vsak dan, raaveti nedelje in praznikov, ob 18. uri x datumom naslednjega dne ter stanc mesečno po poiti D 10’—, za inozemstvo D 18*--, dostavljen na dom D 11’—, na izkaznice D10* — inserati po dogovoru. Naroča se pri opravi »TABORA-MARIBOR, Jurčičeva ulioa štev. i.
Uto: VII.
Maribor, četrtek 25. novembra 1926.
Številka: 268.
Radičeve! — nasprotniki oblastne samouorave
Stj. Radič bo zahteval, da nai Maksimovič umakne ukaz o razpisu volitev. — Radič trdi, da je bil sklep sprejet brez Sodelovanja HSS- Nove intrige Proti samoupravi.
Zagreb, 24. novembra.
Podpredsednik HSS Predavec je Včeraj stj. Radiču obsežno poročal o političnem položaju v Beogradu. Posebej sta razpravljala o Predlogu demokratskega poslanca Koste limotijevi-£a, ki je naperjen zoper volitve v oblastne skupščine- Tirno tli evič zastopa namreč stališče, da notranji minister nima pravnega pooblastila za razpis volitev, kar parlamentarni odbor še «i odločil gledo roka volitev. Za prvi raz-Pis oblastnih volitev je poklicana narodna skupščina ne pa notranji minister-Stj. Radič je danes sprejel vašega Poročevalca in mu izjavil, da bo bržkone še nocoj odpotoval v Beograd, kjer bo skušal na licu mesta rešiti, nekatera načelna politična vprašanja. — Ob tej priliki je zopet očital radikalom, da sistematično zatirajo Hrvate. Na Vprašanje, kaj misli o oblastnih volitvah jo izjavil, da je z zadevo zelo nezadovoljen in da se popolnoma strinja * Timotijevičem. Uplival bo na notranjega ministra, da tozadevni ukaz umakne. No soji ministrskega sveta, ki -16 ko ee je določilo, da bodo oblastne volitve dne 23. januarja, niso bili navzoči ministri dr- Krajag, Pucelj in Šu-Perina, dr. Šibenik Pa je prav takrat odšel iz posvetovalnice, ko so radikalski ministri sprejeli sklep o razpisu volitev. Potemtakem HSS pri stvari ni sodelovala. To je — je dejal Radič — ena i.z-J^fd številnih težkoč, ki jih radikali de-v. dajo seljnški stranki- Najprej so izzvali prepir glede likvidacije agrarnih odnosov v Dalmaciji, sedaj pa tudi radi .Vprašanja oblastnih volitev:.
Radičeva izjava dokazuje, da je HSS bsta, ki v tem trenutku zavlačuje in otežkoča izvedbo oblastne samouprave, s1 1° s stališča ljudske demokracije va-toda doslej še ne izvršena točka jdovdansko ustave, katero so radičev-C1 Priznali in katere reviziji so sc bili odpovedali. Radičevsko stališče je do-kaz, da. stranka čaka še nadal.inega razmeta političnih dogodkov v smer. ki bi ?h Prijala njenim tendencam in da t^ena sedanja politična uloga ni iskre-na- Radičevcem je sedanjo ustavno 5'anje oči vidno le prehodno.
Zagreb, 24. novembra.
Neki ugledni radičevski politik je izjavil vašemu poročevalcu, da se mora Pred volitvami v oblastno skupščino izvršiti pregrupacija oblasti. Med drugimi se mora karlovška oblast združiti z zagrebško.
Radikali za novo agrarno politiko
Beograd, 24. nov.
. Radikali so sodeč po razpoloženju v Mihovih vrstah slejkorrej po večini za
to, da se odkloni zakonski osnutek o likvidaciji dalmatinskega ograrja, kakor ga je izdelal radičevski minister dr. Šibenik- Smatrajo, da je osnutek v Protislovju z ustavo in splošnimi načeli agrarne reforme ne oziraje se niti na mednarodne obveznosti in ovire- Radikali pravijo, da b,i se pritožbe pred Ha-škini sodiščem znatno pomnožile, če bi so sprejel ta zakon. Sploh se zdi, da so radikali izpremenili svoje nazorc_ o a-grarni reformi in da bodo skušali problem znova načeti, da se upelje enotno postopanje za vso državo.
Sfaljaftske intrig© v Albaniji
Razvoj vstaje katoliških plemen. — Za sedaj je vlada gospodar položaja.
Bcoffra d, 24. novembra.
Po vesteh iz Skadra je albanska revolucija uspešna. Vstaši so komaj dva kilometra oddaljeni od Skadra. Vlada je poslala nanje močne vojaške oddelke in se je razvil več ur trajajoči boj, v katerem so vladne čete uporabljale strojnice in topove. Vstaši so sc nekoliko umaknili v hribe, kjer so se zakopali v zemljo.
Po vseh vesteh se sklepa, da je vstajo organizirala Italija, ker ji ni po volji, da načeluje albanski državi Ahmed beg Zogu, ki je za prijateljsko razmerje med Albanijo in Jugoslavijo.
Davi je izdalo tudi beograjsko zunanje ministrstvo komunike, v katerem pravi, da so se v Albaniji uprla katoliška plemena. Namen upora je, da se Albanija razcepi in da postane severni del neodvisen. Albanska vlada je prepričana, da bo vstaja v kratkem zadušena. Zarotnike vodita Mu-stafa Krnjo in Hasan Priština. Vstaši so hoteli izprva pridobiti tudi muslimane in pravoslavne, kar pa jjm ni uspelo. Več zarotnikov je že pobegnilo čez jugoslovansko mejo, kjer so bili razoroženi in internirani.
Dnevna kronika
Velika poneverba pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju
Sv. Lovrenc na D. p. 23. nov.
V nedeljo dopoldan se .ic pri Sv-Lovrencu na Dravskem pokiu vršila seja načelstva tamkajšnje Posojilnice- Tajniške posle je opravljal šcntlovrcnški organist J- Pišler. Stanoval je yi Poslopju kjer imata svoje Prostore Posojilnica in. poštni urad. Nekateri člani načelstva so že del j časa slutili, da Pri posojilnici ni vse v redu in so v nedeljo zahtevali pojasnilo od tajnika, ki je spokor-no_ priznal ,da je uporabil 4000 Din po-sojilniškega denarja, da na bo denar po možnosti čim preje vrnil.
Načelstvo jo uvidelo njegovo zadrego in ga je pustilo v miru- Še istega večera pa je možakar izginil V ponedeljek zvečer, okrog 1]. ure pa je privozil
v Sv. Lovrenc tovorni avtomobil iz Maribora in se ustavil Pred Posojilnico-Z avtom sta prispela organistov sin, ki je čevljarski pomočnik v Mariboru in njegovi mojster z naročilom, da naložita vso bero in jo pripeljeta v Maribor Vreče z zrnjem Pa so se nahajale na podstrešju v šoli, kamor je šla organi stova hčerka kljub pozni uri prosit nad učitelja, da ji odPre podstrešje, ker rabijo žito. Nadučitelj _ ji je, nič slabega sluteč, odprl podstrešje odkoder so znosili vse na beri izprošeno zrnje. Nekaj so nalagali tudi pred posojilnico. Nemir in ropot v hiši pa je vzbudil pozornost poštarice, ki je ravnotam stanovala in je odšla na dom svojega očeta, ki je v Sv- Lovrencu posestnik in član upravnega sveta Posojilnice, ter mu zadevo opisala. Njen oče, ki je vedel za poneverbo, je takoj slutil, da ni nekaj v redu- Obvestil je soseda in so poslali v Cirkovce po orožnika, ki je takoj prišel na lice mesta in ukazal, da morajo blago zložiti z avtomobila. Zaprl je vso rodbino v hišo in se odpeljal z, čevljarskim mojstrom v Maribor, k.icr je na Policiji zvedel, da stanuje organist vi gostdni »Wi!son«. V gostilni je izvedel, da je o polnoči odpotoval, ker je tako tudi navedel v priglasnici, vendar o-rožnik ni imel miru, temveč je odšel pogledat v sobo, ki pa je bilo zaklenjena-Ko je Potrkal, je Prišel k vratom zasledovani organist in prestrašeno odprl vrata. Orožnik ga je takoj aretiral in odvedel v Cirkovce, od koder je bil sno-či prepeljan na okrajno sodišče v Ptuju, ki bo preiskavo nadaljevalo.
Poleg priznanja ,da je Poneveril 4000 Din, se je tudi ugotovilo, da manjka vložna knjižica na vcč.io vsoto denarja, ki ga je naložila Posojilnica pri. nekem denarnem zavodu- Ne ve pa sc, ali je denar dvignjen ali ne- Baje je, pa račun žita, ki ga je hotel prepeljati od doma v Maribor, že dvignil pri. nekem trgovcu 5000 Din, Pripoveduje so tudi da si je pri raznih prijateljih izposodil večje vsote denarja ter hotel pobegniti v Avstrijo.
Kobko je na tein resnice, bo dognala preiskava- Ugotovljeno je doslej samo to. da je v resnici poneveril kajti orožniku je izjavil, da mu nj žal za to. kar jo pri Posojilnici napravil, pač pa da mu Je žal, da so je p d s til prijeti.
— Pogajanja za vstop slovaških klerikalcev v češkoslovaško vlado so se
prekinila, ker v Pragi niso mogli ugoditi njihovim zahtevam, ki so šle za tem, da dobijo Hlinovci Slovaško v popolno eksploatacijo. Čehi pa se niso mogli odreči vsakršnemu vplivu na slovaške razmere.
Mariborske vesli
Maribor, 24- novembra-
Predavanje o zgodovini spolnih bolezni
V pondeljek zvečer je predaval na »Ljudski univerzi« v zelo dobro zasedeni dvorani naš znani dermatolog^ gosp. primarij dr. H- Robič o zgodovini spolnih bolezni- Predavatelj je opisal, da je glede teh živelo ljudstvo z najboljšimi
Že ocS danes naprej do sobote
NIČEVO /2"»
Apolo
Podmornica Atalanta
Tel. 121
mgmm&Zš.)tg]Dc@(gltel£ElCe)®®
strokovnjaki vred vse do novejšega časa v veliki zmoti. Bolezni so stare in spremljajo človeštvo že izza pradavnih1 časov- N.iih delikatnost in tudi zmerni zunanji simptomi pa so bili največja o-vira, da se niso bolezni bolj spoznale in proučile. Znano je, da je bila »spolna bolezen« v izvestnih dobah, ki so hkrati dobe velike moralno Pokvarjenosti, zelo razširjena, nihče pa ni dodobra poznal vseli posledic, ki so se pripisovale docela drugim vzrokom. Tako do novejšega časa niti največje zdravniške avtoritete niso ločile kapavico od mehkega čankarja in slednjega od sifilide ali luosa. Vse to so metali v,en koš- Zato pa nj bilo znano, da stotine in stotino otrok oslepi radi tega, ker so imele nijih matere kapavico, ki jo še danes smatrajo na deželi za kaj nedolžno bolezen; tudi niso vedeli, da je »nedolžna« kapavica vzrok marsikaterega nerodovitnega: zakona. Paralitiki so bili ljudem obsedenci hudega duha, niso po spoznali V, njih žrtev nesrečnega sifilisa.
gele v 19. stoletju, zlasti pa Po odkritju bakterij, se je pojasnilo, kaj je bistvo spolnih bolezjj] in so se bolezni ločile med sabo. Tako so bile ovržene tisočletne zmote. Tudi v delikatno temo teh bolezni je posinila luč znanosti jni so sc začele zdraviti.
Predavatelj je_ nato opisal na kratko' zgodovino zdravljenja in označil njegovo sedanje stanje- Največji napredek zaznamuje zdravljenje najnevarnejše spolne bolezni luesa z Ehrlichovem odkritjem salvarazana (»Ehrlich 606«), kateremu sredstvu gre hvala — kljub siceršnjim njegovim lastnostim — da je sifilis na prvi stopnji sigurno ozdravljiva in da se tudi že v bolj zanemarjenem' stanju dosežejo dokaj zadovoljivi uspehi. —
Predavateljevo poljudno in vseskozi vzgojno predavanje je stalo vi znamenju boja proti spolnim boleznim,- Predavanje je bilo tem pomembnejše, ker ima baš predavatelj velike zaslugo, da se je to zlo v naši oblasti že precej zmanjšalo-	I
m Razstava akademskega slikarja Ante Trstenjaka- V soboto dopoldan bo v veliki kazinski dvorani otvorjena tretja umetnostna razstava znanega našega umetnika Ante Trstenjaka. Razstavljena bodo dela \z naših pokrajin, do-tpači motivi iz Prlekije in Slov. goric, kakor tudi nekatera izbrana dela z Jadrana. Razstava bo odprta samo teden dni.
m Osiješki umetnik v Mariboru. V
torek dne 7- decembra bo nastopil y kazinski dvorani Osiicnčan gosp- L um Plein, ki je znan koncertni tenorist- G* Plein je priredil že dolgo vrsto vtrlo u-spelih koncertov v vseh večjih mestih naše države, v tujini pa večkrat na Dunaju, v Berlinu, Pragi, Brnu, Solnogra-
Odol je pionir znan o s hi ! O dol je kulturno delo! Po današnjem slanju znanosti je Odol dokazljivo najboljše sredstvo za oeqo,zob in usl
m
m
M
m
držite m sksre mm/ode
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck.
du, Gradcu, Trstu, na Reki in drugod. Kritike iz vseh teh mest se glase zelo laskavo- Nastopa tudi na radio-postajah v Zagrebu in na Dunaju; v slednjem mestu je Pel s posebnim uspehom hrvatsko pesmi. — Muzikalni cercle- ki ga ho priredil v kazinski dvorani, bo obsegal skladatelje Škrjanca, Hatreja, Lhotke, Stepanova, Antunovica, Biireta, Puccinija, Leoncavalla, Verdija, .le usek a, Baumgartnerja in Hildache.
m Zelo zanimivo predavanje bo v petek dne 26- t. m- na Ljudski univerzi. Višji ravnatelj mariborske moške kaznilnice g. N. I. Vrabl bo predaval o Predmetu »Kazen v preteklosti in nje pomen v sedanjosti«. Predavatelj, ki je temeljit poznavalec sodobnih Pravnih vprašanj, bo sigurno obdelal ta zanimiv predmet tako rnikavo, da ga bo vsak z veseljem poslušal. Snov je že sama na sebi zanimiva. Predavanje se začne točno ob 20. uri.
m Ker bi lahko po našem poročilu o krstni slavi 45 pešpolka kdo sklepal, da Sokolstvo ni bilo zastopano, bodi omenjeno, da je bilo v poročilu pomotoma izpuščeno ime sokolskega staroste gosp. J. Novaka, ki je zastopal Marib- sokolsko župo-
m Nasvet, ki bi bil vreden upošteva, nja. Ker je ob raznih pomembnejših prireditvah tako pri nas kakor drugod navada, da se v Poročilih, ki izidejo v dnevnih listih, navedejo imena predsta-viiteljev oblasti in večjih organizacij, bi bilo umestno, če bi se za take prilike u-peljalo tudi pri nas to, kar je upeljano -v velikih mestih- Vsak udeleženec, ki koga zastopa, se vpiše v prezenčno listo, ki se da potem na razpolago poročevalcem listov, da omenijo v svojih poročilih uglednejše zastopnike. Za pre-zenčno listo skrbi seve prireditelj. Danes se imena sicer objavljajo, todavča-si prav nepopolno, kar da nekaterim povod, da govore o kakem slabem namenu poročevalca. Seveda dela s tem poročevalcu krivico, ker je za inteligentnega časnikarja preveč mučno, da bi hodil iz kota v kot in popisoval ljudi ter povpraševal po imenih onih, ki jih ne pozna. Kdor toga ne dela, izgubi v trenutku naglega poročanja rnarsikogar iz spomina, drugega pa sploh ne omeni, ker ga ne Pozna- Krivo je to, da se pri nas take reči zahtevajo, prezenčne liste pa so neznane.
m Film o češkoslovaški armadi, ki se bo vprizoril v »Grajskem kinu« in ki ga je preskrbela Jugoslov-češkosl o vaška liga, je vzbudil sum, da gre za nekako militaristično propagando s strani lige. To pa nikakor ne drži. Film ima tudi veliko pokrajinskih slik. Glavno dejanje so prvi manevri češkoslovaške vojske, ki so prav tako zanimivi, kakor parade kakih nemških alj drugih armad, ki so se že ponovno kazale v naših ki-no-gledališčih. Nikakor ne kaže očitati češkoslovaški armadi ofenzivnih namenov; da pa je v današnjih razmerah, ko tako Počasi napreduje rasnična duhovna in dejanska razorožitev, tudi češkoslovaški državi potrebna obrambna vojska, to Priznavajo celo pacifisti- Saj ni nikjer zapisano, da bi morala baš Češkoslovaška prva razpustiti svojo armado. Na čelu Češkoslovaške stoji Masa-ryk, ki je po svoji preteklosti in sedanjosti brez dvoma večji pacifist in kozmopolit nego Hindenburg, in ki ne bo dopustil militarizma, kakor še vedno cvete v Nemčiji, se razvija na Poljskem in prožema vse življenje vi Italiji in Španiji. Ni pa še militarizem, če se govori o armadi; to vedo najbolj povedati ruski komunisti. Kar so tiče mladine, menimo, da je ta film ne bo navdušil za vojno. Pogled na tanke lahko k večjemu razbjine marsikako iluzijo o vojni, ki se je brez takih filmov, z drugimi sredstvi, vcepila v mlade glave. Vsekakor ne bo ta film prav nič škodoval pravemu pacifizmu, to se pa že mora pustiti češkoslovaški državi, da ume zavarovati svoj obstoj in imeti svojo vojsko- če jo smemo imet j tudi mi!
m Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je preložen ta teden
v Mariboru od srede na soboto dne 27.
t. m. dopoldne. — Trgovski gremij.
m Opozorilo trgovcem! Prejeli smo: Jutri dne 25. t. in. ob 9. uri se vrši v 1. in 2- skladišču tukajšnje carinarnice licitacijska prodaja raznega blaga kot kočije. poljedelskih strojev, sladkorja, o-troških igrač, nove in stare obleke itd., na kar se interesentje opozarjajo. — Trgovski gremij.
m Nesreča na krstni slavi 45. pešpolka. Na krstno slavo 45. pešpolka, ki se je vršila včeraj v Meljski vojašnici, je voznik Mestnega Pogrebnega zavoda, Franc Novak pripeljal tudi Predstavite-1 je mestne občine in ostal na vozu- kjer .ie hotel počakati na njih Povratek- Med proslavo pa so pričele pokati strojnice, kar je splašilo Novakove konje, ki so pri glavnem vhodu zdirjali na Meljsko cesto. Radi preostrega ovinka se je voz prevrnil in kočijaža pokopal pod sabo-K sreči so se konji takoj ustavili, sicer bi se bila lahko pripetila večja nesreča. Kočijaž je dobil le lažje poškodbe na obrazu in rokah- Vojaška sanitetna pa-trola mu je nudila prvo pomoč, nakar so ga predali v domačo oskrbo.
m Pozor vouii invalidi in vdove! Vsi orni vojni invalidi in vdove mariborskega okrožja, ki so že prejeli potom okr. sodišč sklepe in priznanja glede invalidskih Pokojnin v smislu invalidskega zak- čl. 39—45 in 98, se Pozivajo, da se v lastnem interese zglase v pisarni U-druženja vojnih invalidov v Mariboru, med uradnimi urami vsako sredo, soboto in nedeljo od 9—ll. ure na Rotovškem trgu 6.
m Srečke dobrodelne loterije. Prejeli smo: Udrženje vojnih invalidov Mariboru je prejelo od, Oblastnega odbora UVI v Sarajevu nekaj komadov Prečk velike dobrodelna loterije- Žrebanje se vrši dne 17. decembra 1926, na rojstni dan Njegovega Veličanstva kra-ljalja Aleksandra I. Glavni dobitki so hiša v vrednosti 120-000 Din, dva avtomobila, dva glasovirja, razni predmeti iz zlatnine in srebrnine, kakor tudi druge vrednostne stvari- Srečka stane 20 Din, in se dobi pri g. Antonu Golež-u v Mariboru, Aleksandrova c. 42- Interesentje se opozarjajo na to redko priliko-da si srečke pravočasno preskrbe, ker jih je dospelo le malo število-
m Krizanteinni večer v Veliki kavarni je preložen.
m Grajska klet. Danes, v sredo veliki umetniški koncert s plesom. Začetek ob 8- uri.	2451
m Lea in Jonnv. »Velika kavarna«. V sredo velik elitni koncert, na katerem bo gostoval famozni Plesni parček Lea in Jonny, kakor tudi ruska pevka ga Bostovskaia. Koncertu bodo sledili moderni plesi.	2448
m Palais de Danse- Vsak dan nastopa-ta Lea in Jonny.	2419
x Mesto grozot. Ko so Angleži 1- 1897 zasedli s svojo kazensko ekspedicijo dotlej neznano glavno mesto stare afriške države Benini- so je pokazalo, da je bila čudovita kultura tega mesta združena s tako krutostjo im. surovostjo, da je bilo ozračje, ki .ie velo nad Prekrasnimi ostanki davne stavbene umetnosti, u-prav: zastrupljeno od najstrahotnejšega pekla, ki se je kedaj v taki grozi odprl pred ljudmi. Bela knjiga poveljnika Ba-co-re, ki je zasedel Benimo, izpoveduje med drugim sledeče; »Trajen spomin na Beniin bo zame grozen smrad- Na množico križanih 1'judli, razmesarjenih trupel in na ostale grozote se lahko do neke mere navadim, ali tega groznega smradu je bilo toliko, da živd belega človeka popolnoma odrečejo. Zdi se, da je bilo v tem mestu ubijanje ljudi vsakdanji posel in kdor si ni mogel pridobiti človeške žrtve, je žrtvoval bogovom živali in jih je Pustil gniti pred hišami. Ra di tega je preveval vse mesto kužen zrak. In potem jame, napolnjene z mrliči! Iz ene izmed njih smo potegnili dečka, ki je ležal pet dni med trupli;
uprav neverjetno se zdi- da je mogel t,a zamorec toliko časa ostati živ. Vse je bilo na gosto poškropljeno s krvjo: bronasta soha, mestni zidovi, hiše — na vsem lePi kri, ki se je tu Prelivala brez vsakršnega ozira skozi dolga stoletja. Pred vljodom v kraljevo palačo sta viseli dve križani trupli, pod velikim drevesom je bilo sedemnajst malo pred tem ubitih ljudi, nekoliko dalje pa se je sedemnajst trupel razpadalo- Tik Pri vhodu je bila križana neka ženska in štiri zajetne moške postave. Na trgu je ležalo stosedemdeset trupel, od katerih je prihajal tak smrad, da se jim moja sanitetna patrulja sploh ni mogla Približati. V južnem delu mesta smo našli šest strašno zmrcvarjenih trupel, za kraljevsko palačo nadaljnih šest. Pred mestnimi vrati je ležalo 11 mrličev, ki so bili še pred kratkim ubiti. In tako naprej. Na drugi strani kraljeve palače .ie bilo več jam, ki so bile do vrha napolnjene z razkrajajočimi se človeškimi trupli, med njimi pa je bilo nekaj živili in več umirajočih ljudi. Šest smo jih rešili, nato pa sem dal jame zasuti z zemljo.«
x Navade Kanibalov v srednji Ameriki. V londonskem City Temple je predaval PoPotnik MStschell-Hodges o skupnem popotovanju z lady Richmond Brownovo po srednji 'Ameriki. Najzanimivejši spomin je prinesel v majhnem usnjatem kovčku,_ Na grozo slušateljev je Potegnil iz njega majhne človeške glave, nič večje od' glav lutk- ki se ž njimi igrajo otroci. Bile so glave odraslih mož in žena- stare nemara več tisoč let- Našel jih je v pokopališkem mestu Labatum- Kako so bile te glave zmanjšane, to je_ skrivnost, ki je danes povsem neumljiva- Vse do najmanjših podrobnosti je popolno: tudi lasje so Primemo zmanjšani. Možgani so bili od-vf/:®; kanibali so najbrže mSsiili, da bodo postali tako modri kot so bile njih žrtve, če snedo njihove možgane.
x Podnebje in nahod. Nahod je menda najpogostejša izmed vseh bolezni, ki lahko človeka zadenejo- Čeprav nahod, ki se omejuje na nosno in ustno duplino ter grlo, sam na sebi nj nevarna bolezen, se vendgr lahko razvije v razne komplikacije, če jo zanemarimo in post ure nlfaej upednat. Zanimivo .ie. da ga ni človeka, ki bi mogel tako kljubovat; nahodu- da ga ne bi nikdar nalezel; večina ljudi trPi za pogostimi reei-divami, iz česa sledi, da r^hod ne pozna imunitete. Dasi se doslej Še ni posrečilo izslediti pravi vzrok toga obolenja, se zdi najverjetnejša domneva, da nastane nahod,• če Prodro bacili v nosno sluznico. To potrjuje dejstvo, da se nahod silno lahko prenaša od osebe na osebo- Sigurno je, da ima prehlad pri tem veliko odoorno moč človeškega organizma- Med strokovnjaki je prevladovalo mnenje, da ima pri nahodu važno vlogo podnebje. Ko bi bila ta teorija Pravilna, bi moral biti nahod v pokrajinah z zmernim podnebjem veliko redkejša prikazen kot je v resnici. — Ameriška statistična centrala pa jp dokazala s številkami, da glede nahoda ni razlike med solnenim poibrežicm Kalifi t 'u'e in meglenimi pokrajinami na vzhodu. Iz tega sledi, da podnebje ne odločuje pri verniku katarjev v nosu in grlu- Tudi to ni odločilno, če je vzduh nasičen z bacili ali ne. Dognano je, da se je nahod nairlotna razširil celo v naj-skrbneie ventiliranih prostorih. Gre samo za oddaljenost med obolelim in zdravim človekom- Zato se nahorl najlažje naleze v vlaku- tramvaju ali v u-radu, kjer je vedno kdo, ki je pravkar zbolel za nahodom in pri kihanju in kašljanju polni arak z bacili-
Narodno gSedaiijifi
REPERTOAR.
Sreda. 24- novembra ob 20- uri >L.iub<> zen«. Premijera. Gostovanje ge. »vi trove gg. Rogoza in Šesta.
Četrtek, 25. novembra ob 20. »Miss Hobbs« ab. B- Zadnjič v sezoni* Petek, 26. novembra. Zaprto.
Sobota, 27- novembra ob 20. »LcPa lena«, ab. A-Nedelja, 28. novembra ob 20. uri »Crro-ca Marica«.	.	j
Trije ljubljanski gosti v mar.'"?.r dratni. Da napravi repertoar cin M„r. ster in zanimiv, se .ie uprava	<
skega gledališča odločila, da P°z° ® ločilne ljubljanske igralce, go Win in g- Šesta jn Rogoza, da s^ostUJC3 . glavnih vlogah v Wildgansovi tra2 . »Ljubezen«, katera se vprizori v * g. Prof- Šesta v sredo, 24- novem • Razven imenovanih gostov nastopu^,
ga Bukšekova. j,n Savinova, gdc. iv ^ ljeva in Starčeva ter g. Železnik. Vkljub velikim izdatkom veljaj0 ® gg nekoliko Povišane dramske cene. o omogoči obisk čim širšim sloJeffl- gg je pričakovati zelo veliko zanima®) vrši premijera izven abonma (beli ki veljajo). Predstava je mladini neP merna.	_________________
/porfi
: ISSK Maribor — plesna šola. N°c?'
24- t- m- se vrši v mali dvorani Nar nega doma druga Plesna vaja, h k so vabljeni člani vseh odsekov U-a. tennis-nogomet-hazena in atletika;, kor tudi prijatelji kluba.
,	: V poročilu o	tekmi
kur-Rapid je bilo pomotoma ^avljeitf da je branil Merkurjeva vrata rionj-Vratar, ki_ se je tokrat jako dobro sel in rešil številne nevarne sanacije-bil mladi, talentirani Geiser- Z» -iJJ kur« ,ie Prvič nastopil tudi bivši c ' »RaPida« Hardinka in oredvedel J ^ koristno igro. Pri »Rapidu« je
najboljšega moža Pavlin (levo kri-bivši član TRK Merkurja.
: MOLNP. Na željo večine khi^J v hotelu »Pri zamorcu« sestanek vse^1
MO se vrši v petek 26. t. m- ob
načelnikov in predsednikov klubov-
Dne 28. t. m. vrši nadzorniško služb0 Mariboru g. Šepec.
$>■
Kino
KINO »DIANA« STUDENCI
Od srede 24. do vključno petka novembra
HAROLD LLOYD
On in njegov atito- On v spalnem Kinopubliki najpriljubljenejši humorja.
GRAJSKI KINO
predvaja v torek 23- in sredo 24.
»MACISTE IN ŠEIK«. Putolovna drama morskih roparji sedmih napetih dejanjih-
IJO**
eč<*o
APOLO KINO
predvaja samo še danes jako posrec šaloigro, ki vzbuja 6alve smeha-
»LJUBAVNA KLETKA« j
film iz Lee P a r r y v glavni 11 ^ se bo predvajal samo še nocoj- ^e-jei0, mudite izredno priliko ..in si oglejte ( ki je žeto v vseh kinoglediščih obilo P znašla.
Pristopajte CMD 3
»Maribor**' Ti«ke*ra** * Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, rav
*rede4a?5alk;	Špindler,
Nova opremljena soba
z elektr. raz-sTetliavo in prostim vhodom se odda boljšemu flo^podu. Vprniati v trgovini Iv. Kravos, Aleksandrova c«sta 13.	2433
Miklavževa darila
se dobi poceni pri I. 1RPIN> Glavni trg, in sicer belo platno h 7 Din, ia rjuhe ii 22 Din, volnene robce k 10 Din plete A 40 Din. Velur za damske plašče oi 80 Din naprej, naj-finejsi kamjjarn a 180 Din. Ne zamudite prilike, oglejte si pred nakupom.	2401
Proda se
IV. nadstr.
usnjata *ul^*
Maistrova uH« Q
Trnovski pomočniki
ako želite biti *edno m
dobro
postreženi, obidite brivnic Fran. Novak, Aleksandro^ cesta 22. Kn ob.sk zadoni ostanete stalen narotmK. 2409-(>
da
natelj. Urednik Bo f i r* n novinar. Vsi ▼ Maribora.
Borko, aonriaar. i*dajat*lj: Konaonoii »Tabor*«