152. številka. Ljubljana, sredo 7. julija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Uhaja vsak dan i*vBemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po polti prejeman /.a avstro-ogerske dežele za celo leto 1« gl., k* pol leta 8 gl. M četrt leta 4 glđ. — Za Ljubljano brc* pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., n četrt let« 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. K) kr. Za poftiljunje na dom »e računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poitnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Aol.th in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 Kold. — Za oznanila se plačuje od četirmtonne peti t-vrste 6 kr, fie se oznanilo enkrat tiska, ft kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U red ni It v o je v Ljubljani v Franc Kolmunovej hisi St. 3 „ gledališka stolna". Oprivnietvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kohuanovej hiii. Gospoda deželnega glavarja najnovejši triumpf. V kranjskega deželnega zbora predvčeraj-Snjej seji je mej drugim prišlo tudi na vrsto poročilo finančnega odseka o delu poročila deželnega odbora, kjer je navedeno, kako se je ravnalo z novci za bosensko-hercegovske okupacije po deželi nabranimi v podporo družinam v boj išlih vojakov. Predno se je 0 tem predmetu pričelo razgovarjanjo, izroči gospod deželni glavar predsedništvo svojemu namestniku gosp. dr. Bleivveisu in otide iz dvorane. Poslanec vitez Vesteneck predlaga in na-Bvetuje, da se poročilo vzame na znanje, a razven tega: „naj slavni zbor sklene, da se gosp. deželnemu glavarju dr. Frideriku vitezu Kalteneggerju z ozirom na njega i.venredne zasluge za ustanovljenje in nabiranje zaklade v podporo reservistom, kakor tudi za njega vspešno nadzorstvo, da se je ta zaklada popotnem v pravem smislu uporabila, izreče zahvala „ dežele Kranjske". Proti temu predlogu se oglasi poslanec Svetee in pravi: „Kakor vidimo iz nasveta odborovega, so gospodje jako radodarni z „zahvalo kranjske dežele". Ites je, da kranjska dežela s hvaležnostjo nigdar ne zaostaja, kjer je ista na mestu, iu vedno se je hvala dajala onemu, kateremu je pristovala. Pogledimo pak, za kaj se ravna v tem slučaji. Deželni odbor se je ustanovil kakor odbor za podporo reservistom, deželni zbor sam je dovolil znatno svoto V ta namen in začeli so se tudi po deželi nabirati darovi. Nabralo se je vsega vkupe 9800 gld., od tega se je 8C0O gld. razdelilo, 1200 gld. pa je ostalo, (iospoda, zdaj vas pa Črni teklič. (l'o A r r i g o 11 o i t o - j i.) (Dalje*) Tom si je mislil tega tekliča kot zazna movano iiguro cele igre; v svojej plodovitej in močnej domišljiji je videl od nog tekliča dva pota raztezati se preko vseh ovir do obeh koncev bele partije. Kako mu je srce bilo, ko je mur čakal samo jednega potezljaja, da bi sovražnik s kraljem rokiral, a potem bi bil izvel svoj tajni načrt. Da nij Amerikanec izvršil tega potezljaja, bila bi vsa igra brez konca, slaba in podkopana, — a skoraj da se rjij mogel izogniti Anderssen temu po-tezljaju. Samo Tom je poznal in vedel, kje da je nastavljena past. Nasproti širokemu in harmoničnemu načrtu belih je imel mur tole •) Glej St. 143 „Slov. Naroda". I vprašam, kako pride g. deželni glavar do tega, I da bi za to žel „zahvalo dežele", ko vendar z J deželnim odborom vred nij storil druzega, nego svojo dolžnost. Pri tako malej svoti vendar nij manipulacija prizadjala toliko truda, in če ga je, gotovo imata deželni blagajnik, ki dan za dnevom šteje na sto in sto tisočev, ali pa deželni računovodja, ki računi vsako leto na milijone in milijone, gotovo mnogo več posla, in vendar nigdar nij prišlo nikomur na um tema gospodoma zaradi njiju „zaslug" izrekati „zahvalo dežele", kajti blagajnik in računovodja izpolnujeta tem načinom jedino svojo dolžnost. Ako bi se imeli mi komu v imenu „dežele" zahvaljevati, bi nam to bila lebka stvar, kajti mej soboj imamo moža, kateri je to zahvalo res in v polnej meri zaslužil, in to je gospod dr. Janez Bleivveis. Njemu je dežela kranjska v resnici zahvalo dolžna. Dr. Bleivveis je svoje dni deloval na to, da se je odpravila najdeniŠnica, in tako je prihranil deželi vsako leto 00.000 gld. Ko je šlo zato, koliku bode državni zaklad do-plačeval k zemljiščnej odvezi, bil je zopet dr. Bleivveis, kateri je s svojo nepromenljivo doslednostjo stvar dognal tako, da dežela kranjska od države namesto prej nameravanih 150.000 gld. dobiva zdaj 175.000 gld. Gospoda, to hoče reči, da se ima kranjska dežela dr. Bleivveisu vsako leto zahvaliti za 85.000 gld., katere jej je on prihranil. A vendar mi nij znano, da bi se bila kdaj predlagala za dr. Bleivveisa kaka posebna zahvala. A vi u?e pri tako nevažnem predmetu vihtite kadilnico želeči tam dajati zahvalo vse dežele, kjer je čisto nič trebu nij. Meni se to početje zdi jako sumljivo, kajti mislim, da je vsa stvar le nekako iz trte izvita, in da hočete vi de- trdno idejo: označenega tekliča! Dobro pre-računjenej VBenavzočnosti belih stavili so črni svojo zmešano jed noto, odkritej in zdravej igri tajnost in zlobo. Anderssen se je boril z vednosljo in preračnnjenjem, T o m z mislijo in kakor mu je naneslo: se slučajem, jedni je bil bitko pri \Vatcrloo, drugi je osnav-Ijal revolucijo na San Dom in g o. Črni teklič je bil vodja tej revoluciji. Igra je uže trajala dve uri in bila je zdaj deveto. Nekatere gospe, ki so se gledati uže naveličale, šle so od igriške mize proč, iskat si druge zabave; jedna je vezla, druga vzela knjigo v roke ali časopis, a tretja vadila se je z onim malim samokresom v streljanji in si je s tem kratila čas. Nepremično sta sedela oba nasprotnika na svojih mestih. Amerikanec, ki šahmata še nij opazil in še zdaj nij sumil divje taktike murove, pričel se je dolgočasiti in uže se je kesal svoje prevelike udvornosti, ki ga je tirala želnemu glavarju se- strankarskega stališča vtihotapiti zaupnico. Zatorej mi je tem odločnejše temu protiviti se, ker ne vidim nobed-nega povoda, čemu bi se zaradi take malenkosti izrekala g. deželnemu glavarju zahvala. Jaz dakle predlagam, da se o tem predlogu preide na dnevni red." Dr. Poklukar: „ Vsa stvar je le provocirana, kajti zaupnice želi le ona stranka, katerej se menda dozdeva jako potrebna. Da se je ustanovila podporna zaloga za rezerviste, to je ukrenila še prejšnja narodna večina deželnega zbora, in koliko jo pri tem imela opraviti, dovolj kažejo akti. Izvenrednih „zaslug" pa pri tem delu t ij bilo nobenih, zaradi tega je zaupnica nepotrebna in jaz sem odločne proti njej. Ako jo votira denašnja večina deželnega zbora, se tudi dobro ve, da ne zastopa ona večina „kranjske dežele." Poslanec Navratil: „Tudi jaz se odločno opiram, da bi se sprejel od odseka nasveto-vani predlog. Ako bi se imela komu izreči zahval", bi to bilo jedino le dr. Bleivveisu, kateremu je slovenski narod v istini mnogo hvaležnosti dolžan, narod, ki ga imenuje svojega očeta. Deželni glavar, katerega velike uradniške sposobnosti nikakor nehčem zanikavati, pa nij sam ustanovil te zaklade, nego je to storil v družbi z deželnim odborom, in zatorej mu ne gre nobedna posebna zahvala. Ako imamo komu zahvalo dajati, je gotovo to treba našemu presvetlemu cesarju, kateri nas nepie-stano obsiplje z darovi, vladarju, kateri je take vrle može poklical v ministerstvo, ki se z vspehom trudijo izpolnjevati cesarjeve besede: „Naredite mir mej mojimi narodi!" Hvalo bi nadalje imeli izreči sedanjemu ministerstvu, ki do te partije. Na vsak način hotel jo je hitro završiti in ko bi jo tudi izgubil; a proti temu se je vspel ves ponos njegove pasme. Človek bele polti, ob jednem plemenitaš, naj bi pustil, da ga zmore suženj? Sicer mu pa uže tiimo-svest kot prvi igralec in njegovo dolgo šah-matno učenje nij pripuščalo, da bi storil kakšen nepremišljen korak. Pri petnajstem po-tezljaji je opazil, da še nij rokiral njegov kralj; vzdigne obe roki, z levo prime kralja, z de.-no stolp, in uže je hotel potegniti, kar zapazi, da se je oko muru zaiskrilo. Nij sicer vedel zakaj, držal je obe figuri nad šnhmatno desko in premišljal igro; potem pa jejel dvomiti in nij vedel, kaj bi storil. Tom je skrbno gledal, bal se in upal, opazoval najmanjše kretanje Ameri-kančevih rok, belih kakor slonova kost, katero sta držali. Anderssen je bil malo zmeden in je hotel obe figuri na njijni mesti postaviti, a živahno je vskliknil mur: „Pičce touchee, pioee jouee!" Dr. Schrev pravi, da je narodna stranka dosegla svoj namen v denašnjej debati, vihteča kadilnico svojemu možu, pri čemer je vsakako spretnejša od njegove stranke. Politični okus so temu predlogu narodnjaki samo zato prilepili, da v ceno mogo fraze delati. Dr. Vošnjak: „Meni se je zgolj čuditi, kako more stati v predlogu „den Dank des Landes Krain". Ta večina vendar ne zastopa večine prebivalcev „kranjske" dežele! S kakšnimi nelegalnimi sredstvi, s kakšmm vladnim pritiskom se je napravila denašnja večina pri volitvah 1. 1877, to je menda vsakemu znnno. Ta veČina nikakor nij zastopnica večine prebivalstva kranjske dežele, nego le večine v deželnej tabli vpisanih velikih posestnikov in neke klike v mestih in trgih, katere kandi-datje so z vladnim pritiskom prišli v zbor. Narodna stranka je pri verifikacijah teh volitev 1. 1878 deželnega zbora nelegalnost do-velj jasno dokazala. Mi smo vlado prosili, naj razpusti ta zbor in naj se razpišejo nove volitve, potem se bode še le pokazalo, kdo ima pravo večino. Zaradi podkupa pri volitvi v sedanji zbor so se celo vršile sodnijske preiskave, a prejšnja vlada je napravila justico za hlapce val ko političnim namenom sedanje večine deželnega zbora. Poslanec Luckman trdi, da sta dr. Po-klukar in dr. Vošnjak v odseku glasovala za predlog, kar pa zdaj oba odločno zanikavata. Dr. Poklukar pravi, da je proti govoril in proti glasoval. Dr. Vošnjak pa vstane in odločno^ trdi, da je on tudi proti glasoval in pri tem še rekel: „Letos gospoda kaj radi dajejo „znamenja piidnosti". Poročevalec vitez Vesteneck prizna istino, da je dr. Poklukar proti govoril in proti glasoval, a trdi, da dr. Vošnjaka nij bilo pri glasovanji. (Dr. Vošnjak zavrne govornika z besedami: To je laž!) Nadalje graja g. Vesteneck poslanca Navratila, da je v debato vpletel osobo cesarjevo, kateri je ravno svoje zaupanje deželnemu glavarju izkazal s tem, da ga je zopet na to mesto poklical. Končno omenja, da ni ustavoverna ni narodna stranka ne bodeta delali zgodovine kranjske za 1. 1880, kajti prava zgodovina se dela sama, in ta bode — kakor zagotavlja poslanec vitez Vesteneck — ime Kalteneggerjevo z zlatimi črkami zapisala v svojo knjigo. (Glasno oporekanje in hrup.) Predlog Svetčev, naj se preide na dnevni red, se potem zavrže z 18 glasovi proti 15 glasom. Ko narodni poslanci za puste zbor« nico, se odsekov predlog sprejme. Deželni glavar vitez Kaltenegger pride zdaj ves bled in propaden zopet nazaj v dvorano. Skoraj nerazumljivo tiho izreče zbornici potem svojo zahvalo za čast, katera pa, kakor pravi sam, ne gre njemu samemu, ampak tudi deželnemu odboru. Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor. Iz Gradca 5. julija, flzv. dop.] V seji dne 5. julija je predlagal poslanec Žolgar, naj se § 11 postave za realne šole od leta 1874 primerno razglaša, da si bodo potem vedeli učenci deželne realke v Gradci izvoliti slovenščino ali angleščino kot obligaten pred* met. Iz nevednosti si volijo zdaj samo le angleščino, zato pa nij nobednega učenca in tudi nobednega učitelja za slovenščino na tej realki. Govornik je jasno dokazal, da ga k temu predlogu drugo ne naklanja nego misel, da bode marsikateii učenec te realke v poznejših letih slovenščine bolj potreboval kakor angleščine. Deželni namestnik g. Ktibeck je govoril tudi za Žolgarjev predlog ter rekel, da se ima saj učitelj za slovenščino nastaviti, kajti kjer nij učitelja za predmet, tudi učencev biti ne more. G. dr. Šuc je dokazoval, da je zahtevanje, naj se v graškej deželnej realki slovenščina kot predmet uči, popolnoma opravičeno, ker tudi Slovenci vzdržujejo to realko. Le g. Mosconu se je to nepotrebno zdelo, ker se v maribor-skej državnoj realki slovenščina kot neobligaten predmet uči. Da bi se zavoljo tega slovenščina v graškej deželnej realki opustiti morala, pač nobeden pameten človek sprevideti ne more. Kaj tacega si more misliti le Moscon in njegovi pajdaši. Pri glasovanji je padel Žolgarjev predlog. To glasovanje pričuje dovolj jasno, kaj imajo Slovenci od nemških liberalcev pričakovati. Še tega ne dovoljujejo, da bi se dotična postava razglašala! Drugi predlog, katerega je poslanec Žolgar stavil, se glasi, naj bi se v mariborskej vinogradskej Šoli zanaprej le taki učitelji nastavljali, ki so slovenščine in nemščine popolnoma zmožni, da morejo učence slovenskih staršev v slovenskem jeziku poučevati. Za ta predlog sta govorila tudi dr. Šuc in dr. Iiadaj, zoper njega pa grof VVurmbrand. Ta mož ima o ljudskej šoli popolnoma zmedene nazore, ker trdi, da se morejo slovenski dečki uže v do-mačej šoli toliko izučiti v nemščini, da se po- pošteno deluje na to, da bi v Avstriji zavladala mir in sporazumljenje; takisto smo dolžni svojo zahvalo izreči tudi našemu g. deželnemu predsedniku, ki v smislu te spravljive vlade naSej deželi deld na korist. Gospod deželni glavar naj mi z akti dokaže, da v istini ljubi od cesarja priznane Slovence, naj mi pokaže častna odlikovanja slovenskih občin, potem bodem tudi jaz glasoval, da se mu izreče zahvala kranjske „dežele". Dr. Schafter hvali deželnega glavarja spretnost in delavnost, katere ne more otemniti nobedna kritika, a pravi, dn se hoče glavarju le tako v obče izreči zahvala. Dr. Zarnik: „Gospoda, ako bi g. deželni glavar ne bil strankarsk mož, bi jaz ne imel ničesar zoper to, ako bi se mu izrekla zahvala. Toda tukaj vam gre za strankarsko zahvalo, katero hočete dati svojemu vodji, a ne toliko deželnemu glavarju. Ko smo mi imeli večino v deželnem zboru, nam nij nikdar prišlo na um, izrekati dr. Blei\veisu zahvalo kranjske dežele in sicer zaradi tega ne, ker smo taktni in nijsmo hoteli predlagati znhvale možu, ki je strankar, kateri je naš vodja. Mi tudi nikdar nijsmo napravljali takih škandalov kakor ste jih vi v tej si ivnej zbornici. Ozrimo se na čas, ko je dr. Bleivveis več kakor pol leta namestoval deželnega glavarja, katerega vse posle je tudi vseskozi vestno in temeljito opravljal. Tedaj je zato svoje službovanje imel dr. Bleivveis dobiti 1500 gld. nagrade. Nasve-tovalo bo pa je, naj se mu za mnogi trud dovoli 500 gld. In kaj je takrat rekel jeden vaših vodij, katerega je nekoč „Tagblatt" imenoval „den markigen knorrigen Kromer" V Dejal je širokoustnež: „noch den Baronstitel soli er sich holen"; poleg tega ga je pa še drugače napadal zelo nesramno. Gospoda, to je bil škandal, katerega je učinil vaše stranke mož, in katerega poprej v deželnem zboru kranjskem nijsmo nikdar doživeli. Jaz deželnemu glavarju gotovo njegovih zaslug ne jemljem, a taktno nij bilo od vas, predlagati njemu zahvalo, zato ne, ker je strankarsk mož." Poslanec Svetec: „G. dr. Sehaflfjrju sem za njega izjavo zelo hvaležen. Jaz sem prej samo sumil, kar je zdaj dr. SchafTer sam na polna usta povedal, da namreč gospodje one stranke nehčejo „deželne" zahvalo votirati g. dež. glavarju za njegovo oskrbovanje zaklada za reser-viste, nego da jim je namera to izvršiti kakor strankarsko demonstracijo. Zatorej mi je tem odločnejše protestirati proti vsakemu takšnemu priznanju." „Dobro vem to", odgovori Amerikanec udvorno a hladno mej tem, ko je iskal kakega drugega pota in bi se temu potezljaju izognil, da si nij vedel, zakaj da tako dela; a v te.n slučaju dotaknil se je dveh figur, moral je obe igrati. A pravila o igri so govorila jasno in nijso dopuščala, da bi se kam izognil: ro-kirati je moral. Anderssen dakle rokira a la Gdabrista, kakor je igriški izraz, tako namreč, da je postavil kralja na konjičevo polje, stolp pa na tekličevo, potem pa je uprl svoje oči v nasprotnikove. Ko je mur videl, da je potezljnj završen, zamaknil se je zopet in še bolj v označenega teklića; njega tropična nrav in vzburjenje segrela sta ga tako, da nij niti več mislil na to, kako bi prikrival iskrenje svojih očij. Oko mu je divjalo od črnega tekliča do belega kralja in po istem potu zopet nazaj, nad dvadesetkrat na tak način, kakor da je hotel na šahmatnej deski tam narediti brazdo. Anderssen je to opazil, gledal za njego- vim pogledom in vse uganil: črni teklič je | imel nalog, da smrtno udari po belej partiji. A nič nij izdalo na njegovem obrazu te važne iznajdbe. Tom nij nigdar opazoval Amerikanca, njegova ideja ga je bolj in bolj prevladala. V sobi je videl samo jedno šahmatno desko, na njej samo jedno polje in na tem polju samo jedno liguro; razen tega malega četiri-kotnika in kosčeka ebenovine nij nič več videl. V vsakej roki je krčevito tiščal šop lasij, s komolcem se je naslonil na mizo in tako podpiral glavo, nagneno nad desko; ker je pa navzdol silila, nategnila se je koža na sencih navzgor tako, da se je videlo samo belo njegovih očij, čisto zasukano. Tako je čakal mur gotovo nad četirideset trenotkov in premišljal o svojem prvem daljnjem potezljaju. Nepremično, pohlepno iščoč je zmagovalno sedel — potem pa napadel. Vzel je nasprotnikovega kmetica in pretil njegovemu konjiču. Amerika-Inec se je nadejal tega, in boj se je pričel. Anderssen vzame muru kmeta in nameri na njegov stolp. Hitro in zagrizeno je sledilo pet ali šest potezljajev in vnel se je silen boj! Na desnej in levej so padali vojščaki — pobite so bile figure in kmetje. Obe armadi, ki sta si toliko Časa samo pretili, sta zdaj z vso silo skupaj trčili. Na obeh straneh so postajale vrste redkejše; zgubljena figura je potegnila drugo za soboj. Beli so se maščevali nad črnimi, črni nad belimi. Beli vojščak je udaril po črnem, a takoj je pal sam sovražniku v roke ; napadu je odgovarjal napad; kri je zahtevala krvi; smrt zopet smrt; še nigdar nij bil bolj neusmiljeno izvršen stavek: oko za oko, zob za zob, nego sta ga izvrševala Tom in Anderssen. Tudi ta je bil uže uzburjen. Preje je uže vse videl, preje uže vse kombinoval; ko jfl najdel sovražno past, je takoj, v onih četiri-desetih trenotkih, ko je Tom premišljal o svojem velevažnem potezljaju, z obraza čital Ame- tem v vinogradskej šoli lehko v nemščini pod-učujejo. Kaj ne, ta gospod pozna prav dobro namen ljudske šole? Kakor temeljit je v tem, jednako je tudi v drugih predmetih. On povsod mnogo govori, a ničesar ne pove. Liberalec v pravem pomenu besede, kakor si zdaj liberalce mislimo. Pri glasovanji je tudi ta predlog padel. Se Slovenci so glasovali vsi konservativci in tudi g. Kada. Politični razgled« !\'«»f runje dežele. V L j ubijani b. julija. Poreča se, da se bodo ta teden deželni zbori skleneni. Trije so uže dovršili svoje delo: goriški, isterski in moravski. V češkem deželnem zboru pride baje jutri na vrsto de bata o vladnej jezikovne) naredbi, potem pa se bode baje tudi zaključil. O našem kranjskem deželnem zboru pak je neverjetno, da bi še ta teden dovršil svoje delo. O popravljenji mlii!ster*tva piše „Poli tik": „Grof Taaffe je pri tej priliki zmernim ustavovercem še jedenkrat. dal svojo vizitko, ako se pa bodo ti Še dalje protivili novemu ministerstvu, potem postane vsekako kak avtonomist notranji minister, in naposled celo ministerstvo avtonomistiško. To pa bodo centralisti sami prouzročili". Finančni minister Dunajevski je nastopil osemdnevni dopust, da potuje na Gali ško. Tudi ministerski predsednik je zdaj na svojih posestvih na Češkem. Vodja novej opoziciji na lir* a<«kem je zagrebški župan Mrazovič. Ta opozicija, pri katerej prihaja na površje tudi dr. M a kanec, je v II. kotaru v soboto sklicala volilsk shod, pred katerim bi so moral zastopnik Andrijević opravičiti, zakaj da je v saboru glasoval zoper Mrazovičev predlog. Andrijević nij hotel priti in volilci so ga obsodili ter niu dali nezaupnico. Dr. Makanec je govoril, opozicija naj bode zmerna. V «16 ■■ J«' «lrx»T<>. Kakor smo uže poročili, je CJrdlca skli cala armadno reservo in na severnej meji ima užo 45.000 mož, ki bodo marširali v novo grško ozemlje, kjer so grški agentje tudi uže svoj nalog rešili. Poročila iz Carigrada pa so jako resna. Sultana imajo popolnem v oblasti takozvani Staroturki, ki ljudstvo ščujejo zoper sklepe berlinske konference. Sultan in turški vnanji minister pa ščujeta Albance zoper Grke. Albanski prostovoljci se zbirajo v Carigradu, vodje njim dobivajo od Abedina novcev. llolffarMka vlada je imenovala za svojega agenta v Stambulu M. Bala banova, na mesto dozdanjega agenta Kiroviča v Bel-gradu sofijskega prefekta Slave j kova. 1'raiiroNUa ima zopet teško položenje. Poleg teškoč, katere napravljajo nekatere sod-nije zoper izvajanje narodnih dekretov s tem, da sprejemajo tožbe jezuvitov, je senat tudi rikanec namere nasprotnikove in na njega prvi potezljaj odgovoril tako, da je bilo korak za korakom položenje črnih nedvomno boljše in zanimivejše. Amerikanec pa je hotel dovesti Toma v to položenje, da bi potem zgrabil jČrnega tekliča in ker je dobro vedel, da T o m brez tega ne bode mogel več nadaljevati igre. So take žuželke, ki se ne morejo dvakrat u presti, ljudje, ki se svoje ideje ne morejo z nova poprijeti, vojskovođi, ki ne znajo dobiti zgubljene bitke, — to je mislil Anderssen o svojem nasprotniku. Dospevši do soteske, kjer ga je Čakal Amerikanec, dvomil nij Tom ni treuotka, pusti svoje položenje, žrtvuje namesto tekliča jednega skakalca, prisili svojega nasprotnika, da sta menjala za kraljici, in tedaj je igra spremenila popolnem svoj obraz. Glavni boj ie bil s tem pri kraji, mrtveci bo ležali ob sovražnikovih robovih deske. Epi- vladno predlogo o amnestiji tako popravil, kakor je zbornica ne bode mogla vsprijeti. Iz IItrna se javlja 5. t. m.: Kardinal Nina bode moral baje odstopiti zarad dogo-djnja mej Belgijo in Vatikanom. Kardinal Nina je nasprotno delal, kakor pa je pape?, nameraval. Za zdaj se bode v Bruselj poslal neoti-cijalen poslovnik vatikansk. Dopisi. ? Iz LJnblfatie 0. julija. [I/.v. dopis.) Da ste videli, kako je grmelo v z.ulnjej seji našega deželnega zbora in kako je bliskalo! Kako so bila lica prepadena, ne lica naših po slancev, ne ona poslušalcev, katerih se je bilo več zbralo na galeriji in v parteru, nego se je nekim dopalo, nego slaba vest se je na nemškutarskih obrazih videla. Ne na vseh. G. Kocelj se je globoko zamislil in zrl v plafond dvorano, a na njegovem jeklenem, interesant-nem obrazu se nij premenila niti žilica ne. Čemu tudi ? Nemškutarska večina je predla gala zahvalo „kranjske dežele" g. Kalteneggerju, morala je uže vedeti zakaj, mislil si je g. de-posedirani župan kameniški. A Boga mi, kakšni revčki so bili drugi nemškutarski članovi slavne zbornice! Res da so se mi smilili, ko so naši poslanci neusmiljeno po njih udarjali, ko so odkrivali stare grehe zdanje večine deželnega zbora, in so jim povedali v obraz, da ta predlagana „zahvala" Kalteneggerju je samo demonstracija zoper narodno manjšino deželnega zbora, da ta mož vse preje zasluži, nego zahvalo „kranjske dežele". Poročevalec Veste-nek je grizel svinčnik in si hitro delal notice, dr. Schreva in Gariboldija so krepke besede narodnih zastopnikov kar s prostora vzdigavale, drugi so delali nemir, da bi se narodni zastopniki ne čuli, za kar jih je moral dr. Blei-weis grajati javno. Nemškutarji so se branili. Potisnili so naprej dr. Schrevja, ta naj bi jih izvlekel iz Mata. Nij šlo, pa nij šlo, kajti kar je dokazano, ne da se zbirati s praznimi frazami. Vitez Vestenek se je popel do „opravičeno razserjenega" „Jupitra tonansa", in vil se v prahu Kalteneggerjevih zaslug, — govoril je celo nežni dr. Schaffer — a kaj je vse to pomagalo proti silnim udarcem, ki so padali od narodne stranke na glave večine deželnega zbora in na g. Kalteneggerja. Z nova je ta mož stigmatiziran od narodne stranke, narod slovenski ne ve ničesa o njegovih zaslugah, dobro pa se spominja, koliko je imel pretrpeti pod njegovim strastnim nemškim strankarstvom. Narodni poslanci so izrazili popolnem mnenje slovenskega naroda, ki brezmejno sovraži strankarja Kalteneggerja. čnej divjosti mnogobrojnih čet je sledila plemenita srditost ostalih, bitka je postala bolj dvoboj in šahmatna deska se je skoraj izpraznila. Delim sta ostala dva konjiča, jeden stolp in kraljev teklič, črnim trije kmetje in označeni teklič. Jednajst je bila ura. Tom bi moral zdaj vsekako igro pustiti kot zgubljeno, kar so sodili tudi okolo stoječi gledalci, ki so čestitali Anderssenu, poslovili se od obeh igralcev, potem pa poiskali vsak svoje prenočišče. Tom in Anderssen :ita ostala sama. Anderssen vpraša mura: „ Dosti?" Ta je skoraj tulil, ko je odgovoril „Ne!" in je nepremišljeno potegnil v svojej razburjenosti. Anderssen pa mu ironično prepove: „Če se polja dotakne, potem ostane figura." Tom uboga, in z nova nastane prejšnji nočni mir. Gotovost na zmago je storila An- I / TMta 5. julija, [far, dop.] Minolega tedna doživeli smo na slovanskej Adriji male pomorsko bitko. Avstrijske ribiče bolj in botf pritiska trgovinska pogodba, mojsterski čin renegata slovenskega g. Sch\vegla, ker imajo laški ribiči, jedno morsko miljo od knija pravico ribe lovit; po našem je to 20 minut hola. L:iški ribiči Čožoti, katerih je v Trstu na stotine, love ribe pred nosom naših domačinov. Odkar pa se je v državnem zboru dr. Bulat za to potegnil, so se odprle oči tudi Istrija-nom. Minoli teden je blizu Pirana več Čožotov ribe lovilo; ondotni domaČi ribiči videvši to, zasedejo svoje barčice in hajd nadnje. Ko so Čožoti to zapazili, hoteli so svoje velike mreže iz morja potegniti, pa nij bilo časa; porezali so vrvi in mreže popustili, ter se rešili v Trst. Mi priznamo, da to nij prav, ali po drugej strani pa se godi avstrijskemu ribiču in zlasti našim okoličanom iz Križu in Kontovela velika krivica, a to zna imeti hudih nasledkov, ker se je uže pripetilo, da so na furlanskih obalih v Gradu celo s puškami streljali na Čožote. „Slovansko delavsko društvo" je pri vče-rajšnem občnem zboru, ki je bil obilo obiskan, predrugačilo nekatere pravil, ter volilo Se nekatere odbornike. Izvoljeni so bili do malega soglasno v odbor gg. Nahergoj, Dolenec, dr. Mundič inžener Živic, Polič, Žitko in Schmid. Za namestnike pa inžener Kocijančič, .letina, Klemenoc, Padar, Hajn in Skabar. Zbor je bil živahen, debata burne, kajti na krmilo društva priti je nameravala neka stranka, katere kolovodji še društvenega živenja ne poznajo in so novinci. Da je pa večina društva trezna, pokazala je volitev. Kakor je predsednik poročal, začel se bode z novim letom tudi žensk oddelek delavskega društva, torej pozor Slovenke v Trstu in okolici! Slovenskej inteligenci pa kličemo: vstopite kot ustanovniki ali podporniki v to važno društvo, katero ima v bodočnosti še veliko nalogo v Trstu. Domače stvari. — (Izlet v Kamnik) napravijo v nedeljo dno 11. julija 1880 v spomin tisočletnice slovanske liturgije ljubljanska narodna društva; „Čitalnica" (pevski zbor), „Sokol" in „dramatično društvo". Društva so zbirajo pred G. uro zjutraj v čitalnici, kjer čakajo vozovi in mestna godba pod vodstvom gospoda Zornerja. Odhod iz Ljubljane v Kamnik z društvenimi zastavami ob šestih zjutraj. Tri četrt na osem zajutrek v Mengši. Odhod iz Mengša v Kamnik ob polu devetih. Prihod v Kamnik ob polu desetih. Ob desetih slovesna sv. maša, poje jo derssena zaspanega, glava je bila teška, ker uže davnaj je minil čas, o katerem je imel navado hodit v posteljo. Mur pa je bil bolj in bolj trezen, razgret iu molčeč. Črni teklič je stal sredi šahmatne deske, a ostal je sam, zapuščen od svojih prijateljev; simo jeden kmet je stal poleg njega, da ga je branil pred stolpom, druga dva kmeta sta uže daleč naprej ušla, jeden je stal celo uže na predzadnjoj vrsti. Tom je premišljeval. Sve-tiljke so ugaševale po dvorani, nij se čulo dru-zega, razen velike ure, kakor da bi molk merila. Polunoči je udarilo, ko je ugasnila zadnja luč. Široko dvorano je razsvitljala samo jedna sveča na igriškej mizi. Postajalo je hladno, in to je čutil Anderssen. Tom nasprotno se je potil in divji smrad črne pasmine je neprijetno drezal Amerikančev nos. (Konec prih.) „čitalniški pevski zbor". Po maši razgled oko lice. Ob jednoj uri popoludue skupen obed. Ob polu petih velik konceit s petjem, godbo in telovadbo v vrtu pivovarne na korist po toči in povodnjih poškodovanim Dolenjcem. Ob devetoj uri odhod v Ljubljano. K obilnej udeležbi pljuiluo vabi odbor. — (Minister Dunajevski), kateremu je o njega imenovanji v imenu kluba narodnih poslancev njega predsednik g. dr. J. Bleiweis v nedeljo telegrahčno izrazil posebno spoštovanje in popolno zaupanje, je na poslanej mu čestitki istim potom v ponedeljek najprijaznejše zahvalil se klubu slovenskih narodnih poslancev in njega g. predsedniku. — (Zoper odvezo bire) so se pri deželnem zboru dozdaj oglasile občine: Križ pri Tržiči, Cerklje, Št. Jurij, Smlednik, Naklo, Stražišče in Predoslje. — (Ustno maturo) bodo delali abi-turijenti na gimnaziji ljubljanskej od 14.—17. julija, na realki pak od dne 19. t. m. dalje. — (Konec šolskega leta) ter slovesno zahvalno sv. mašo v stolnej cerkvi imajo tukajšnje srednje šole, učiteljska pripravnica in vadnica dne 15. t. m. Drugim ljubljanskim učilnicam začnejo počitnice okolo 23.—30. t. m. — (Za kanonika pri ljubljanskej stolnici) sta imenovana semeniški vodja in profesor dr. Čebašek in profesor bogoslovja g. A. Zamejec. Častna kanonika pak sta postala gimnazijski profesor dr. J. Gogala in vodja knezoškohjskej pisarni g. M. Pogačar. — (V duhovnike posvečeval) bode ljubljanski gospod knezoškof letos devet gospodov, in sicer pet četrtoletnikov in štiri tretje-letnike. Dne 24. t. m. bodo dotičniki prejeli subdijakonat, dne 2G. dijakonat, a dne 27. julija presbiterat. — (V pohorskih gorah) na spodnjem Štajerskem so po mnogih grapah zasledili mej plastmi bliščnikovimi s piritom pomešani gnjas ter mnogo srebra imejoče kocke svinčnega avetljaka. — (Popravek.) V dr. Zarnikovem govoru, katerega smo včeraj priobčili, urinili sta se nam dve napaki, kateri naj spoštovani čitatelji blagovoli popraviti, in sicer: letnica 1879 naj se namesti z ono 1. 1809, tedaj je namreč narodna stranka napravila zakon o ustanovitvi glavnih občin. Kjer se navaja Kropa, se ima čitati Kamna gorica. IluKiic vesti. * (Srbski list „Zastava"), v Novem Sadu izhajajoč, je bil te dni prepovedan za cislejtanske deželo. * (Sokob na morji.) Pred tednom dnij sta v Long Island Sundu vkupe trčila parnika „Narrngansett" in „Stonington". Okolo 30 do 40 osob je utonilo, druge je srečno otel iz valov na pomoč prihitevši parnik. * („Stara mati", ki ima samo 2G let.) Iz Novega Jorka v Ameriki se piše, da živi v Emanuelu Counti, v deželi Georgija, murka, katera je užc v svojem 13. letu rodila dekletce. Hči je bila zdrava in čvrsta, ter ima tudi zdaj, ko je jedva izpolnila 13 let, prvega otroka. * (Najnovejša iznajdba.) Krojaški mojster Kichard v Parizu je napravil stojalo, na katero se postavi psa; na jedno stran se dene voda, na drugo razsekano meso in kadar pes seza po tem ali onem, se jame stojalo zibati in tem načinom vrti kolo šivalnemu stroju. Jedi in pijače more vsakikrat pes samo nekoliko doseči, ker ga stojalo takoj zopet nazaj potegne. Francoski list, javljajoč to novico, pravi: „zdaj se ne ve, ali takšen pes spada mej tiste ki vlačijo, ali ne. V prvem slučaji bi trebalo zanj odrajtovati davek, v poslednjem je prost." ( uirli no ▼ Ijiilftljttiil: 2. jnlija: Marija Ajte, šivilja, 24 I., na av. Para cesti it 22, za vročinsko boleznijo. .'{.julija: Trat c Pavlic, delavec, 37 L na »v. Petra cesti St. 70, za jetiko. 4. julija: Helena Remec, kajžarjeva hči, 5»/9 !.< v Ilauptmanci na barji it. 2. se ju utopila v vodnjaku. V deželni j bolnici: 5. jnlija: Katra Demšar, dninarja hči, 2 m., za pljučno vnetico. — Meta Zurl ni, želuzniškoga izpre-vodnika žena, 44 L za črevesnim lurtudom. — Simon .Jauže, dninar, Wž L, za pljučno vnetico. V vojaškej bolu ci: 2. julija: Janez Durija, vojak 17. pcipolka, 24 L za pljučno sušico. Dunajska borza G. julija. (Izvirno telegrafieno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 73 *Id. 35 £notni dri. dolg v srebru ... 74 Zlata renta.........88 IHtfO dri. posojilo......133 Akcije narodne banko .... 832 Kreditne akcijo.......281 London..........117 Srebro.........._ Napol...........9 0. kr, cekini........f> Državne marke.......57 25 45 75 80 65 86 55 70 m V Ker nam nij možno pri vseh znancih, prijateljih ^ in podpornikih osobno posloviti se, smo prisiljeni po novinah obče zaklicati vsem svoj srčni: zdravstvujteT Obitelj Sternova. Stanovanje na KarlovnkeJ cesti h*. IO s 3 sobami, 2 kuhinjama, hlevom m pripravo, s porabo vrta, je k sv. Mi-helu za oddati. (298—3) Stanovanje, sestoječe iz treh sob, da se v najem od nv. Mlhela 1. ihho, t Ljubljani 11 a poljanskem nasipu st. 40. (297 —3) Natančnejo pri dvorniku v rafineriji za sladkor. V Ljubljani, dne 30. junija 1880. Neveste išče 28 leten trgovec. Mož je brdak in Ijubez-njiv ter ima v kroji blizu velikega mesta svojo trgovino, katera mu vsako leto daje 3000 do 4000 gld. dohodkov. Gospodičine — ne preko 22 let — imejoče blago srce in dovoljno izo-braženje in hoteče dobre žene in vrle gospodinje biti, naj izvolijo svoje dopise sč slikami do 15. t. m. poslati pod naslovom: F. 14.. opravništvu „Slovenskega Naroda". (304—1) Mo-turške vojne gledališče se vidi vsak dan na cesarja Josipa trgu. Natančneje izveščajo oglasi na uličnih vogalih. (308 - 3) I r« j i >o • i o« N i b ~ 1 < Mi . ta ps.a B n M 5 * I O a d b S c" ►> M js S 11 M o 2 •=-» .2 1« U Ji rt .5 "S m m a o Q 3 i—1 »q s« .2 — h: ■ G .2 «5^ M Velikostransko izrečenim željam in vprašanjem kupovajočetra občinstva vstreči, smo z imenom „Slovenska narodna W novo vrsto surogatne kavo kupčiji podali, katera se jednako odlikuje po svojem prijetnem okusu, kakor po niske] ceni in po priietnei vnanjej opravi. r J J Ta s posebno pozornostjo izdelan BUTOgat, ki bo dobiva po vseh večjih špecerijskih prodajalnieah, moremo vsem družinam, katere varčno hočejo gospodariti, najgorkeje priporočati, — prepričani, da si bo ta izdelek zavolj svojih dobrih lastnostij pri vseh, ki hočejo z njim po-skušnjo napraviti, največjo hvalo in odločno prednost pridobil pred podobnimi tujimi izdelki. (3oi_2) Aug. Tschinkel-novi sinovi. Ogersko-francosko zavarovalno delniško društvo (Franco -1 Ion z delniškim kapitalom 8 milijonov goldinarjev v zlatu, na katere je 4 milijone glil. v zlatu plačano v gotovini, zoper škodo po ognji, streli ter eksploziji po sopuhu in plinu, proti choniage, t. j., škodo po oilvzetji dela ali izgu-bitvi dohodkov vsled požara in eksplodiranja. če se je zrkalo utrlo. 4. zoper škodo pri prevažanji po suhem in po vodi. 3 G. na valore, to je, pošilja-tve vrednostnih papirjev vsake vrste, gotovi denar itd. s pošto po suhem in po morji. 7. na človeško življenje, na glavnice s«1 anticipativ-nim vplačanjem zavarovane svote, ali brez njega, na rente in pokojnino in na balo. Znatna delniška glavnica družbena daje zavarovancem popolno poroštvo. Škode se bodo točno iu koulantno izvr sevale in izplačevale, in se onim, ki se hote zavarovati, dovolijo veliki poboljški. l*oiiu