Stev. 110. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: H celo leto K 144-— za pol leta K 72’— V Ljubljani, sreda, 18. maja 1921, PoStnlna platana v gotovini. Leto 1. Uredi,litvo In npnvnlStvo « Ko-pitarjeul ulici štev. 6 — Teleion uredništva štev. 50 — Telefon x= upravniitva štev. 328 c=a CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36,w ta en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K10’- |j"frf[ o kateri smo govorili v poglavju rok* On izroča ves kapital v niiho Slr^m sl°icm ter omejuje vrh tega hte v.° gospodarsko svobodo, kolikor zaide v*10 *° ^ružabne koristi. S tem pa pre-last 6S ap*tal če ne že v pravo družabno so' -Pa Ysai v nieno službo, tako da v n Cl*lističn e m gospodarstvu , ®°re biti govora o pravem ji^talizmu in kapitalistič-c In izkoriščanju niti delaven iti konsumentov, j.,, " ^tem obstoji ena najvažnejših razilt.?*d socialističnim in sedanjim kapita-lstl6nim gospodarskim redom, dočim se ostalih ozirih zelo približujeta drug dru-Moderna tehnika in ves gospodar-napredek naše dobe zahtevata z vso ^inostjo tako organizacijo gospodarskega lv*jenja, ki omogočuje snovanje velikih skl '1 olaišuie njehovo financiranje in ~/ePanfe finančnih, oziroma trgovskih ^ ez z drugimi podjetji ter pospešuje mo-,®rnim zahtevam in potrebam odgovarja-roc Pr omel ^asn° je torej, da tudi socialistično Uan?° S-V° seclanicm tehrtičnem, fine W *n Prome^nem razvoju nikakor bi moglo pogrešati najrazličnejših go-Mdanldh ustanov, ki se zdijo na prvi vi-(je? *0t najbolj karakteristični pojavi mo-kapitalizma, pa so v resnici samo liu <; a naPredka na gospodarskem po j j Semkaj soadaic ^iške družbe itd. aj spadajo zlasti borze, banke, Jntžbe itd. j, ”rez vsega tega — če tudi v primerno Ci^.en?®njeni obliki — v naši dobi tudi so-^ jstično gospodarstvo ne bi moglo niti dov ati* *e mani pa prospevati in napre-ve*a^‘ Razume se, da te ustanove ne bi *le osebnemu koristolovstvu, tem-da K- *ak° zasnovane in uravnane, ?e ki koristile predvsem splošnosti. Bor-t ->ke in druge take gospodarske insti-Cl)e so kakor pljuča, skozi katera diha lj.8 gospodarski organizem in brez katerih °i okorel in otopel. Zaradi tega jih socialistični gospodarski red ne mo-0 Pogrešati, marveč jih mora le tako pre-n- °vati in preurediti, da lahko služijo govemu namenu. vsega tega je razvidno, da je t u-v ®ocialistično gospodarstvo p.Sotovcm smislu besede »k a -:a 1* s t i č n o«. Kolikor gre namreč W'°' *2ra kapital v gospodarskem živ-guJ1* važno in v čisto gospodarskem po-t4j. “ celo odločilno vlogo, ni med kapi-HQi* lčnim in socialističnim gospodarstvom n *ne bistvene razlike. Ta razlika ob-g0,a edino le v tem, da je v kapital, r Q 8 P o d. sistemu kapital, o z i -njegov dohodek navad' faredini, gotovo pa zadnji sli. »or i ki odločuje v vseh sociali- ločuje dočim je v g j ^ a e m gospodarstvu prvo in n°IV° sPl°^na kor*ist, sploš-r u ^ ‘ a g ° s t a n j e , in le v okvi-cjj-eia, ki jih stavi ta splošni n ’vsega gospodarskega rav-vD,a in delovanja, odločuje s p ° c dinih primerih čisto go-PJ» i ,rski moment, to je ka-1* in njegov dobiček. Ufo .to točno in ne odgovarja prave-jo V^°im°vanju socializma, ako se smatra-vdoiS^ Podjetja, v katerih je investiran ali iw,e^jen večji kapital, za kapitalistična, in na način Mihovega gospodarstva s 0, ,!e “Prave. Kapitalizem kot na-°j,e. soc’a^zma znači le tako RospodarsUo organizacijo, ki sloni na Zk°rišcanju delavstva ali konsumentov. Kjer ni mogoče [Ha govriti o kapitalizmu tega trditi, tam se tudi ne pravem pomenu besede. Jngosiavifa ali SMS. Iz seje konšllfuante. Belgrad, dne 17. maja. Enaintrideseti redni sestanek ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 16.40. Odobril se je zapisnik zadnje seje, nakar so se prečitale prošnje in pritožbe ter od-kazale odsekom. Odobrili so se dopusti nekaterim poslancem, nakar se je sporočilo, da se jc posl. Mitar Braunovič iz vranjskega okrožja odpovedal mandatu. Nato so se prečital: spisi o zahtevah po izročitvi nekaterih poslancev sodišču; Zatem so se čitale razne interpelacije in odgovori ministrov, pozdravi povodom glasovanja o ustavi, resolucije v prilog imenu Jugoslavija, ter protesti proti kakemu drugemu imenu. Skupščina Srbov iz Prilepa je poslala resolucijo, naj se država imenuje Velika Srbija. Zatem je zbornica prešla na dnevni red: Podrobna razprava o ustavnem načrtu. Poročevalec posl, dr. Laza Markovič je prečital I. poglavje ustave. Prvi jc govoril musliman pqsl. dr. Alif Hadžikadič, ki je poudarjal pogreške vladnega ustavnega načrta glede naziva naše države. Muslimani v Bosni so za jugosloven-sko ime, za odstranitev antagonizma med Srbi in Hrvati ter za vedno večje združenje v en šam narod. Vendar pa muslimani radi težkega položaja in resnega časa ne bodo glasovali proti imenu, kakor ga predlaga vlada. Odločili so se težkega srca proti svojemu prepričanju, da ne bi delali vladi neprilik pri uveljavljenju ustave. Zatem je govoril dr, Dominik M a z z i (Jugoslovenski klub), ki je predlagal v imenu svojega kluba, naj se naša država imenuje Jugoslavija, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dokazal je, da so vsi Jugosloveni imeli spočetka samo eno ime »Sloveni«. Pozneje je zadružno življenje med Jugosloveni ustvarilo več plemenskih imen, ki se pa niso vsa ohranila v narodu. Enotno ime nam je potrebno tudi radi tujega sveta. Nato je govoril zemljoradnik Iv, Lov-ričevič, ki je v imenu svojega kluba predlagal, naj se naša država imenuje Jugoslo-venska država Srbov, Hrvatov in Slovencev, za kar govori eden najvažnejših čini-teljev — ujedinjenje. V tem pogledu ne sme odločevati svojevoljnost posameznikov, temveč interes celote. Vsi so za edin^ stvo, tudi Radič, toda v praksi izgleda to drugače. Nato sta govorila še musliman Aljano-vič in član Jugoslovanskega kluba dr. Velimir Deželic, ki sta se oba izjavila za ime »»ugoslavija. — Seja se je končala ob 19.15 ter se bo nadaljevala jutri popoldne ob 16. Poslanec dr. D e ž e 1 i c je v teku svojega govora izjavil, da se Ljudska stranka ;oficielno ni izrekla ne za republiko, ne za monarhijo, temveč zahteva, naj to važno J vprašanje odloči ljudstvo samo v posebnem ljudskem glasovanju. Protilialilstflšiti opor a Sibiriji? LDU Pariz, 18. maja. (Brezžično.) *Ec-lair« javlja, da je vsa zapadna Sibirija po-zorišče protiboljševiškega pokreta. Rdeče čete iz okolice Čeljabinska so prestopile k upornikom. S porazom 26. divizije so utr- peli boljševiki hudo izgubo. Komunistični poslanci iz Sibirije, ki so hoteli odpotovati na komunistični kongres v Moskvo, so bili prisiljeni, svoje potovanje prekiniti. SEiriumsfi naile diplomacije. itnglšžfci parSesnent ie bolje informiran ko lusoslo- vanskl. Dr. Korošec je s tovariši Jugoslovanskega kluba dne 13. t. m. našemu zunanjemu ministru predložil sledeče vprašanje: V angleškem parlamentu je te dni neki delavski poslanec stavil interpelacijo na vlado, da li je isti znano, kake korake namerava kraljevina SHS podvzeti proti Bolgarom. Državni podtajnik je odgovoril, da so vladi znani nameni jugoslovanske vlade, pa jih Anglija ne b o o d o b r i 1 a, V slučaju, da ta vest odgovarja istini, se je pripravljala od naše strani proti Bolgarom resna akcija, o kateri ni bila obveščena ne ustavotvorna skupščina ne naša javnost. Ker ne moremo privoliti, da o naši zunanji politiki odločuje tajna diplomacija, mogoče sanio z znanjem vojaških'krogov in dvora, osobito ako gre za več nego samo za prosto diplomatično igro, i in ker zahteva čast in ugled ustavotvorne | skupščine, da je ona o namerah naše vlade j poučena vsaj toliko kakor angleški parlament, zato vprašamo gospoda ministra za zunanje zadeve: 1. Koliko je istine na gornji vesti iz angleškega parlamenta? 2. Ako je vest istinita, zakaj ni obvestil g. minister naše javnosti oziroma ustavotvorne skupščine o nameravanih korakih proti Bolgariji? 3. Kateri koraki in zakaj so bili namerjeni proti Bolgariji? To vprašanje dr. Korošca nam odpira celo niz. drugih vprašanj, ki tičejo režima naše države. V imenu celotnega ljudstva moramo protestirati proti metodam sedanje vlade, ki ne pomenijo le centralizma, marveč najhujši absolutizem od zgoraj! Baf za SSezgo. LDU Opole, 17. maja. (Wolff) Položaj v gornješlezkem uporniškem ozemlju je po nocojnjih vesteh v bistvu neizpremenjen, V Katowicah so ustaši odpeljali s kolodvora, ki je zaseedn po francoskih četah, 14 lokomotiv. Zasedbene čete niso posegle vmes, LDU Berlin, 18. maja. (Dun, KU) Kakor javlja »Vossische Zeitung«, je Korfanty hkrati z brzojavko medzaveznlški komisiji izdal upornikom proglas, v katerem odobrava demobilizacijo moštva in pozivlje ono moštvo, ki ni nič več potrebno, naj se vrne k delu. Da se vzpostavi gospodarsko življenje, je potrebno, da uradniki prevzamejo zopet svoje dolžnosti. V nasprotju s tem proglasom poroča »Lokalanzeiger«: Poljaki napadajo od snoči Klučborg. Glavni udarec je vsmerjen na Gole, LDU Katovice, 16. maja. (DunKU) Nemške stranke in strokovne organizacije so danes poslale roedzavezniški komisiji v Opolah nastopno brzojavko: Poljski uporniki vzdržujejo v Rodzinu in Bagnu fkato- viško okrožje) taborišče za internirance, kjer je ujetih več stotin z uporniškega ozemlja odvedenih nemških mož, žena in otrok, Vstaši imajo sestavljene posebne liste, na podlagi katerih odvajajo različne neljube jim osebe. Prisilni potni listi, katere so uvedli, imajo na ta način posebno ozadje. V Jožefovem je dal dne 14, maja poveljnik poljskih upornikov Krosecki nemške delavce, ki so bili pripravljeni, nastopiti delo, prijeti in bičati, O podobnih slučajih javljajo iz Lipin in nekaterih .drugih krajev, Vstaši izganjajo nemške delavce iz delavnic, pri čemer jih pretepajo in jim groze. Doslej nismo opazili znaka, da i *jnec^zavezniška komisija kaj ukrenila glede teh strahovitih razmer. Ugotavljamo samo, da je nemškemu časopisju onemogo- čeno točno poročanje, da svet ne dobi jas- ne slike o resničnem položaju v Gornji Sleziji, Sedaj ko traja upor 14 dni, ponovno vprašujemo medzavezniško komisijo, kaj namerava storiti glede obrambe miroljubnega prebivalstva. Ne polagamo najmanjše cene na gole obljube, temveč zahtevamo deianjv Hnzmeilimm Stomsifa LDU Ljubljana, 18. maja. Predsedntlc jugoslovanske delegacije razmejitvene komisije general MaisteT je danes odpotoval v Opatijo h konferenci razmejitvene komisije. B9csihb posojilo do dock miiilard. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Včeraj so pričele konference med zastopniki bančnih podjetij in finančnim ministrom glede posojila dveh milijard, ki bi se obrestovalo po 7 od sto, Vlada je dala v tem oziru fin. ministru dr. Kumanudiju popolnoma proste roke. Srbski muslimani proti oiadL Belgrad, 18. maja. (Izv.) Z ozirom na napade nekih belgrajskih listov so podali muslimani iz južne Srbije izjavo, da so njihove zahteve glede rešitve agrarnega vprašanja in tudi druge minimalne. Od teh svojih zahtev ne odstopijo in bodo glasovali proti vladi; če se jim ne ugodi. mi S8IH ... Po vsem, kar zadnji čas vidimo in slišimo v našem državnem središču in njego- vi okolici, v konstituanti, po vsem, kar doživljamo doma ped vlado centralističnih hlapcev, si moramo biti vsi končnoveljav-no na jasnem, da vladajočim zaenkrat ni mar narodnp edinstvo. V srbskem narodu so pod pogubonosnim vplivom prečanske, ljudskim težnjam od nekdaj tuje liberalne inteligence prevladovale velikosrbske, he-gemonijske težnje. Ta država, ki se je porodila iz iskrene, čiste ljubezni vseh treh bratskih plemen — to državo hočejo sedaj urediti kot velikosrbsko državo z dvovrstnimi državljani: eni, ki vladajo in ukazu,-jejo, druga, ki molče ubogajo, služijo in nosijo bremena. O kakem bratstvu ali narodnem edinstvu ni več govora, grozi nam usoda državljanov druge vrste, To je dejstvo, s katerim moramo računati in nasproti kateremu moramo zavzeti svoje stališče. Predvsem moramo odgovoriti na vprašanje, kakšno bodi naše razmerje do te države; Alj sovražno, zanikalno, kakor je bilo do prejšnje Avstro-Ogrske aili pa drugačno? Predno odgovorimo na to, moramo ostro ločiti to dvoje: državo in njen režim. Tu na prvi pogled spoznamo, da je naža nova država naravna, po božjih in človeških zakonih najsrečnejše zasnovana skupna domovina treh bratskih plemen, da bi bil največji zločin, to državo razbiti, da za nas Slovence (in Hrvate) ni drugega mesta na zemlji, nego v tej domovini, ker bi bili v vsaki drugi državi tujci in sužnji. Tako sta mislila in čustvovala veliki Mahnič in Krek, to je sveta dediščina, ki jo je ves naš narod prevzel za njima. Zato je za vsakogar izmed nas jasno in nesporno: tej državi zvestoba in ljubezen! Nekaj drugega pa je režim- Ta ni drugega nego volja politične klike, ki je bila brezvestna dovolj, da je prezrla in pogazila vse ozire na državno blaginjo in se v neizogibni začetni zmedi državnega1 življenja preko volje dveh delov naroda polastila oblasti. Nasproti temu režimu je naše stališče bistro in odločno samo eno: Boj do konca, boj z vsemi sredstvi. Tu nam daje najlepši zgled srbski narod. Najpriprostejši Srb je zaveden državljan. najpriprostejši kmet je tako živo zrast el z državno mislijo, da mu je država naj-lastnejša stvaT, da je pripravljen za državo vsak hip žrtvovati premoženje in kri, kar je na slaven, nepozabljiv način pokazal tekom svetovne vojne, Toda isti srbski narod i® najbrezobztrnej&i, najneizprosnejši sovražnik slabega državnega režima, Nekaj časa sicer potrpi, opazuje, da priliko, da režim do dobra pokale, kaj zna. Toda, kadar sprevidi, da je režim v resnici slab, da je v sebi samem gnW, tedaj obračuna z njim na način, ki gre do korenin: iztrebi ga! Zato smemo biti prepričani, da nam bo v našem boju proti sedanjemu, režimu prej-alislej priskočil na pomoč naš srbski brat. Kajti tudi on se bo moral prepričati da. je Stran Z *ta režim, dasi sc njemu laska in se navidezno izvršuje na njegovo korist — dejansko pogubonosen, nesrečen tudi zanj. Srbija ni Švica, Balkan ni zapadna Evropa. Še bo viharjev in potresov tu doli, predno se razmere politično in kulturno razčistijo in ustaile. Vrhu tega vodi pot na tajnostni vshod, za katerega se pripravlja gigantska borba — preko naših dežela, preko Balkana. V teh viharjih bo srbski narod ravno tako — ako ne bolj — potreboval nas, kakor mi njega. Samo složni bomo vsi troji obstali. A sloga je mogoča le temeljem sporazuma. Srbski narod, ki ima politično tako izostren pogled, mora to izprevideti in ravno njegova velika, brezpogojna ljubezen do države ga more nagniti do tega, da zavrže sedanji nasilni hegemonijski režim in sklene s Hrvati in Slovenci sporazum. Potem pride čas narodnega edinstva v tej državi. Tedaj bomo delali v tej državi složno vsi za enega, eden za vse. Ali je še daleč ta srečna doba ali je blizu? Nočemo prerokovati, samo to vemo, da mora priti in da mora biti vera v njen prihod temelj vsej naši politiki, V ostalem pa moramo zaenkrat zidali na temelju samoobrambe in samopomoči na vseh popriiščih. Mi vemo, da bomo ostali zdravi in krepki v nravnem, kulturnem in gospodarskem pogledu le, ako ostanemo zvesti svojemu jedru, ako ostanemo katoliški in slovenski. Kdor nas hoče izneveriti temu in nas čez noč pretvoriti v Srbe — a to hočejo naši centralisti, ki jim je jugoslovanstvo, v kolikor se tega sploh poslužujejo, zgolj krinka — ta je slep ali malopriden. Ali moramo kulturno ostati enota, individualnost, ali pa bomo razpadli v brezspolno maso brez vsake kulturne vrednosti in pomena. Da s tem ne izključujemo razvoja v tej smeri, da pridemo polagoma do skupnega književnega jezika, je ob sebi umljivo. Torej: slovensko judstvo mora tudi poslej hoditi dalje po poti samoobrambe in samopomoči, na kateri se je pod tujci tako čudovito razvilo in okrepilo. Ta pot ga je vodala v osvobojenje, ta pot bo osvobojenega vodila do novega napredka, do nove moči in mu med brati zagotovila tisto mesto, ki mu gre. PRIJET TIHOTAPEC PONAREJENIH BANKOVCEV. LDU Budimpešta, 17. maja. (MKU) Večerni listi poročajo: Policija je na zaupen način izvedela, da hočejo tihotapci iz Dunaja spraviti v Budimpešto popotni Išovčeg z bankovci bivše avstro-ogrske banke, ki nosijo ponarejene žige. Detektivom se je posrečilo, da so včeraj popoldne na vlaku, ki je prišel z Dunaja, prijeli človeka, ki je imel s seboj kovčeg, v katerem je bilo za osem milijonov kron napačno žigosanih bankovcev. Ugotovilo se je, da je aretiranec, ki se piše Arpad Deutsch, prejšnji teden prinesel v Budimpešto tri in pol milijona bankovcev avstro-ogrske banke, ki jih je hotel zamenjati za nove madžarske državne novča-nice. Ugotovilo pa se je, da so nosili ti bankovci ponarejene žige, Deutsch se je izgovarjal, da je dobil ta denar v Budimpešti. OVCE ZA VOJNO ODŠKODNINO. LDU Belgrad, 15. maja. (ZNU) Komisija za sprejemanje živine %d Bolgarske je dne 14. t. m. v Zaječaru sprejela od Bolgarske na račun vojne odškodnine 1500 ovac. jOvce se prodajo na javni dražbi dne 21. t. m. v Zaječaru. Z izkupičkom se ustanovi fond za izplačilo živine, ki so jo lastniki izgubili v vojni leta 1912. 0 ft Bulvar: Posigffep slt!555? g « PompEph. • % »Resnica! Resnica! O Vespij!« je zaklical pesnik in se pridružil skupini. »Meni se tudi tako zdi.« »Tebi?« je odgovoril postavni vojak in z neizrekljivim preziranjem gledal majhno postavo pesnika. »V kateri legiji si služil?« i »Moj plen zamoreš videti na foru samem!« je odvrnil pesnik in pomenljivo pogledal ženske. »Služil sem med contuber« nales velikega Mantuanca samega.« »Jaz ne poznam nobenega generala iz Mantue,« je rekel vojak resno. *V kateri vojski si služil?« »Vi oni na Helikonu!« Nikdar nisem cul o njej!« »Ne, Vespij, oni se samo šali,« je rekla Julija in se nasmejala. »Šalil Pri Martu! Ali sem jaz človek, * katerim se je šaliti?« »Da. Mars sam je ljubil šale,« je rekel pesnik nekoliko vznemirjeno. »Vedi torej, o Vespij, da sem jaz pesnik Fulvij, pesnik, ki ©vekovečujein vojake!« »•Bogovi naj odvrnejo!« je zašepetal Salust Juliji. »Ako bi ovekovečil Ves-jpija, kakšen vzorec dolgočasnega bahača bi uročil pozaejšipi rjod.oy.ojQl.«. . ________________»Novi čas«, 3i politični dogodki. -f Zaupniki ljudske Stranke, pazite! Pred županskimi volitvami trosijo nasprotniki vse mogoče laži, Pravijo, da bo vlada razveljavila volitev župana, če bo izvoljen pristaš SLS, da bodo postavili ge-renta itd. Naši odborniki naj ne gredo takim in enakim lažem na lim. Svetujemo pa tole: Takoj po volitvah občinskega zastopstva, naj se snidejo novoizvoljeni odborniki, ki so pristaši SLS in naj določijo svoje kandidate za župana in svetovalce. Potem pa volijo kot en mož te kandidate, brez ozira na desno ali levo. Lažem in intrigam ne verjemite. -f Zaplemba. V dokaz, da živimo pod demokratičnim režimom, je oblast v soboto zaplenila članek >Novega časa<, ki je grajal pisavo >Slov. Naroda«. »Slov. Narod« je namreč smel pisati, naj se >separatistič-no< gibanje na Hrvatskem v »krvi zaduši«. Mi pa nismo smeli obsojati take pisave. + Značilno veselje. Na včerajšnji seji konstituante je dr. Ribar prečital čestitke, ki jih je predsedništvo ustavotvome skupščine prejelo zaradi izida načelnega glasovanja o ustavi. Kdo je dal iniciativo za te čestitke, lahko vidimo iz dejstva, da so v Subotici in drugih mestih v Vojvodini hodili policaji od hiše do hiše in zahtevali, da se morajo v znak radosti radi ^srečne« amage centralistov nad separatisti razobesiti zastave. Res prav iskreno veselje! Na zdravje taki demokraciji! -j- Posianci-bankirji. Po volivnem redu nihče, ki sodeluje v kaki banki, ne more biti poslanec. Gospodje pa so to stvar radevolje prezrli. Sedaj je verifikacijski odsek sklenil, da moraio vsi taki poslanci tekom 3 dni odložiti svoje posle pri bankah ali pa se odpovedati mandatu. Težka odločitev za demokratske bankirje! + Komunistični poslanci so izročili Pašiču spomenico, v kateri zahtevajo od vlade, naj zopet dopusti njihove organizacije. Če se to ne zgodi, bodo začeli v kon-stituanti obstrukcijo ali pa se bodo odstranili iz parlamenta. + Za centralistično ustavo in proti njej. Današnji »Slovenec« poroča, da se je narodno-socialistični poslanec Deržič odtegnil glasovanju o ustavi. Današnja »Jugoslavija«, strankarsko glasilo narodnih socialistov pa pravi, da se Deržič ni res odtegnil glasovanju, marveč je moral na kongres narodnih socialistov v Prago. Nam se zdi, da je vprašanje ustave naše države vendar le nekoliko važnejše kot kongres narodnih socialistov v Pragi. Vsled tega bi bila dolžnost gospoda Deržiča, da bi se bil udeležil glasovanja. Saj je bil izvoljen zato, da se udeležuje sej konstituante, in ne zato, da se udeležuje strankarskih kongresov v Pragi. Če je poslanec Deržič resno proti centralistični ustavi, bi bil moral glasovati proti njej; če je za centralizem, bi bil dolžan glasovati zanj; ob času zgodovinskega glasovanja pa hoditi v Prago na razne kongrese, pa kaže le, da so taki kongresi v Pragi za gospoda bolj važni kot ustava lastne države. Tako postopanje kaže premalo ognja za avtonomistično misel, ki jo proglašajo listi Deržičeve stranke. + Med Rusijo in Poljsko. Zadnji čas se je med Rusi vseh strank začelo neko zbliževanje. Vsakega pravega Rusa je ranil mir, ki ga je Poljska s Francijo za hrbtom v Rigi diktirala Rusiji. Sploh so začeli tudi antiboljševiški Rusi spoznavati, da Rusija od Francije in drugih ententnih držav nima ničesar pričakovati. Zato so sc začeli tudi ruski politični begunci v Parizu in drugod odločno nagibati domovini, najsi tudi boljševiški in se izjavljati proti Vojak je bil v precejšnji zadregi, ko se je v neskončno tolažbo njega in njegovih tovarišev začulo znamenje, da se pojedina začne. Ker smo že v Glavkovi hiši videli, kako se je vršila gostija, preidemo tukaj popisovanje jedil in načina, kako so jih nosili na mizo. Diomed, ki je bjl velik prijatelj ceremonij, je določil nomenklatorja, ki je vsakemu gostu nakazal sedež. Čitatelju je znano, da je bila slavnostna miza sestavljena iz treh delov; ena se je nahajala v sredi in po ena na vsakem krilu. Gostje so sedeli samo ob zunanji strani teh miz, notranji prostor so pustili nezaseden radi večje udobnosti strežajev ali ministri. Skrajni konec enc^a krila je bil določen Juliji kot gospodinji, poleg nje pa je bil prostor Diomeda. Na enem vogalu srednje mize je sedel edil, na nasprotnem vogalu pa rimski senator — te dve mesti sta bili častni mesti. Ostali gostje so bili tako razdeljeni, da so sedeli mladi (možki in ženske) drug poleg drugega, bolj priletni pa zopet skupaj. Taka razdelitev po starosti je bila zelo ugodna, vendar je morala pogosto žaliti one, ki so želeli velati za mlajše. Stol Jone se je nahajal poleg Glavko-vega ležišča.1 Sedeži so bili obloženi z 1 Pri svečanih pojedinah so ženske sedele na stolih, molki so pa ležali. - 18. maja. 1921. tujim intrigam v Rusiji. Ljenin je dovolj da-lekoviden, da zna ta preobrat izkoristiti ter je pred kratkim pozval menjševika Čer-nova, ki je bil od boljševikov obsojen na smrt, iz Pariza v Moskvo, kjer mu je izročil komisarijat za pojedelštvo. 3)nevni dogodki — f Škof Jura j Carič. Split, 18. maja. (Izv.) Včeraj ob 6. uri zjutraj je umrl škof dr. Juraj Caric. Pokopan bo v petek dne 20. t. m. — Župan na Viču. Vič: Včeraj 17. t. m. je bil izvoljen za župana občine Vič republikanec g. Rudolf Gale. Svetovalci: 3 SLS, 1 socialist, 2 gospodarske liste. — Lastno hčer je umoril. Včeraj 17. t. m. se je zgodil v Stranjah jbri Kamniku velik zločin: oče je ubil s sekiro svojo lastno hčer. Zločin se je zgodil tako: čevljar Štirn živi v večnem prepiru s svojo ženo in hčerjo, ker ima razmerje z drugo. Včeraj je prišel v Kamnik kupovat usnje ter se je pri tem nekoliko opil. Ko je prišel domov, je začel takoj, prepir z ženo. Vmes je posegla 17 letna edina hči. To pa je Štirna tako razburilo, da je planil v hčer in jo začel daviti. Nato je zgrabil sekiro ter ž njo usekal z vso močjo hčer čez hrbet. Presekal ji je ves hrbet, da je bilo vse telo odprto. Nato jo je mrtvo vrgel v klet. P o storjenem zločinu je šel povedat ženi, kaj je storil. Mati je prenesla truplo mrtve hčere iz kleti in je zmivala. Oče pa je pobegnil v gozd, kjer so ga orožniki včeraj zvečer aretirali. Predno je pobegnil od doma v gozd, je še rekel ženi, da mu je sedaj žal, da je to storil. Zločinca so zvečer v mraku pripeljali v kamniške zapore. — Češkoslovaška republika za časnikarje. češkoslovaška vlada je izdelala poseben zakonski načrt, s katerim naj se zavarujejo socialne in gospodarske koristi časnikarjev. Zakon določa, da se mora razmerje med vsakim posameznim časnikarjem in njegovim delodajalcem določiti temeljem natančne pismene pogodbe. Zakon določa najnižje plačilne pogoje, pravico na dopust in ureja vprašanje odpovedi. Pri izpovedi dovoljuje zakon časnikarjem nasproti delodajalcem* velike prednosti. V prvem letu mora delodajalec odpovedati časnikarjem na tri mesece, do petega leta na šest mesecev in za vsako nadaljnje leto mora dovoliti časnikarju še po en mesec odpovednega roka. Časnikar sme odpovedati službo na Uri mesece. Ako pa list spremeni smer, smejo uredniki brez odpovedi odstopiti, a izdajatelj lista jim mora za izgubo službe plačati odškodnino. Razen tega namerava češkoslovaška vlada ustanoviti časnikarske zbornice kot stanovska zastopstva, v katerih bodo sicer tudi zastopniki delodajalcev, a se pretežje na vsak način zagotovi časnikarjem. Zbornice bodo imele tudi disciplinarno oblast in pravico do se-sestave razsodišč. V zakonu o socialnem zavarovanju se zagotovi časnikarjem prednostno stališče pred vsemi drugimi inteligenčnimi poklici. Vlada že tudi dela priprave za ustanovitev doma za časnikarje. Veliko skrb bo češkoslovaška vlada posvetila nadaljnji izobrazbi časnikarjev in izobrazbi časnikarskega naraščaja. V to svr-ho se na modroslovni in pravni fakulteti v Pragi ustanove časnikarski tečaji, ki se razdele v politično, narOdno-gospodarsko in feuilletonistično skupino. Tečaji bodo trajali štiri semestre in se bodo dovršili z državnim izpitom, ki bo opravičeval med drugim do državnih štipendij v študijske svrhe. Upajmo, da se bo tudi jugoslovanska država spomnila svojih dolžnosti nasproti časnikarjem. želvovino in pokriti s pernatimi blazinami in okrašeni z dragocenim vezenjem. Kot namizni okras so služili bronasti, slonokoščeni in srebrni kip! bogov. Sveta solnica in domači Lari nisp bili pozabljeni, Nad mizo in sedeži se je nahajalo na stropu bogato nebo. Na vsakem koncu mize so stali visoki svetilniki — kajti sobana je bila temna, četudi je bilo še zgodaj popoldne —, s trinožnikov pa, ki so bili razpostavljeni po sobi, se je razširjal duh kadila in mire; na abaku (abacus) ali stranski mizi so se nahajale velike vaze in različni srebrni okraski, razpostavljeni z isto bahavostjo, vendar mnogo večjim okusom, kakor jih najdemo pri modernih gostijah. Mesto molitve so vedno zavzemale daritve bogovom in prVa je veljala Vesti, kraljici domačih bogov. Ko je bila ta ceremonija končana, so sužnji potresali cvetlice na počivalnik in po tleh ter ovenčali vsakega gosta z venci iz rož,' ki so bile prepletene s trakovi in zvezane z lipovo skorjo, in v vsakem vencu se je nahajal vpleten bršljan ali ametist — o katerih so mislili, da obvarujejo pred vplivom vina; v vencily žensk ni bilo teh poslednjih stvari, ker ni bila navada, da bi javno pile vino. Sedaj se je zdelo Diomedu umestno, da imenuje bazileja (basileus) ali voditelja pojedine — važno službo, katero so včasih oddali po žrebu, včasih pa, kakor v našem slučaju, jo jc oddal gostitelj sam. _______________________________Btev, m .1 — Madjarsko ženstvo za dostojno modo. Zveza madžarskih ženskih društev je te dni priredila v Budimpešti velik javen shod proti nedostojni modi. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da naj se proti ženskam, ki se nedostojno oblačijo, na najostrejši način uporabljajo zakoni proti nravnosti. Policija naj nosi s seboj palice, na katerih so zaznamovani centimetri. Vsaka ženska, ki nosi krajša krila nego 25 cm od tal, se mora ovaditi in policijsko kaznovati. Razen tega je grofica Dessewffy zahtevala, naj družba bojkotira vse moške, ki hodijo v družbi z ženskami, ki so nedostojno oblečene. Shodu je predsedovala grofica Apponyi. — Tudi pri nas se videvajo ženska bitja, ki jim krila segajo komaj še do kolen in tudi pri nas ne manjka moških, ki se ne sramujejo iti v takf družbi. — Organizirano krščansko delavstvo v Evropi. Po mednarodni statistiki u»a Belgija 150.000 članov, Francoska 140.000, Nemška in Italijanska po 1,250.000, Ogrska 190.000, Španska 60.000, Avstrijska 59.000, Češkoslovaška 7.500, Švica 17.000« Nizozemska 240.000 v dveh zvezah, v krščanski in katoliški. To predstavlja arma* do 3 in pol milijona mož. — Pospešenje zakonskih ločitev v Avstriji. Avstrijska vlada je narodni skupščini predložila zakonski načrt, glasom katerega naj se poslej v pravdah za ločitev zakona razpiše namesto dosedanjih treh samo en narok za poravnavo. Izkušnja j? namreč dokazala, da zavlačevanje navadno nima nobenega uspeha in le otežuje posip* vanje sgdišč. Na Dunaju je bilo v minolen* letu 3850 pravd za ločitev zkona. — Konopišt in Chlumetz se ne vrneta* Kakor poročajo češki listi,-se posestvi Ko* oopišt in Chlumetz ne vrneta Fran Ferdinandovim otrokom, marveč ostaneta državna lastnina. V Konopištu se najbržje uredJ muzej. £jubljanski dogodki. lj Volitev župana v Ljubljani je še vedno odprto vprašanje. Sedaj že toliko tednov nimamo župana, pa Ljubljanica še vedno ne teče nazaj. Zato so gospodje demokrati mnenja, da se še vedno nič mudi. Vse gorske vasice bodo kmalu ime' le svoje župane, Ljubljani ga seveda treba. Ali liberalec — ali pa nič, pravijc gospodje. Mi pravimo, da je oboje enako vredno. lj Nošilec komunistične list« g, Ve® cajz je baje izstopil iz komunistične stranke, kakor smo čitali v nekem listu. lj Umrli so v Ljubljani: S. Mafija Basi-lisa Intihar, usmiljenka, 23 let. — Peter Kopač, bivši mlinar, 75 let. — Elizabeta Sluga, zasebnica, 77 let. — Janez Kokalj« kmet, 55 let. — Josipina Osredkar, premo-garjeva žena, 40 let. — Fran Krese, šolski učenec, 9 let. — Frančiška Balon, hči krojaškega pomočnika, 6 tednov. — Josip Margreiter, občinski ubožec, 60 let. " Fran Plahutnik, krojačev sin, 9 dni. — Marija Pihler, delavčeva vdova, 80 let. — Afl' ton Troha^ posestnik, 51 let. — Marica Vidmar, hči štabnega narednika, 17 mesecev. Odgovorni urednik Anton Marinčsk, Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubija*!, Gradbeno podjetje « ing. DulcU 1 UUBUA&m, ResSieva cesta 9. 'I | ss priporoča za vsa v to stroko spadajo&a dela. Jf ........... gs Diomed je bil v nemali zadregi, koga naj izvoli za to mesto. Bolehni senator jo bil preveč resen in preveč slaboten, da bi mogel primemo izvrševati svojo nalogo, edil Panza je bil zelo pripraven za to mesto, vendar bi razžalil senatorja, ako bi izvolil za stopinjo nižje stoječega. Ko j* tako preudarjal prednosti enega in druge« ga, so se srečale njegove oči z veselim pogledom Salusta, in kakor po nenadnem navdihnjenju je imenoval veselega epiku* rejca voditelja gostije, ki so ga imenovali arbiter bibendi. Salust je sprejel imenovanje s primer* no ponižnostjo. »Usmiljen kralj bom,« je rekel, »na* sproti onim, ki veliko pijejo, nasproti upornim naj bo sam Minos manj neizprosen. Pazite!« Sužnji so začeli podajati okrogle umivalnice z dišečo vodo in po umivanju sc je pričela pojedina; in sedaj so mize ječale pod prvo jedjo. Ker je bil v začetku pogovor povrŽeO in raztresen, sta se mogla Glavk in Jone pogovarjati v onem sladkem šepetajočem glasu, ki je več vredno kakor vsa zgovornost sveta. Julija jih je žarečih oči opazo vala. »Kako kmalu bode njeno mesto mojef* si je mislila. (Dalje.)