Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. IniStvO in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. lerc izhaja vsaki drugi petek, ■tiran 7. dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. kopisi se ne vračajo iu se morajo Jje dt> pondeljfca pred izdajo do-tične Številke vposlali. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat, Cena za oznanila za: J stran K 32.—, >/« strani K 16.— '/« strani K 8.—. '/„ strani K *.— '/,„ strani K 2.—, V« strani K. 1-Pri večkratnem oznanila posebno znižana cena. 17. 22. V Ptuju v nedeljo dne 3. novembra 1901. II. letnik. Kmetje pozor! v Kdor se hoče naroČiti na »Štajerca" celo prihodnje leto 1902, in nam z naro- luin ob enem tudi pošlje celo naročnino znesku 1 krono 20 vin. dobival bode Jetos i novega leta naš časnik zastonj. Shod vinorejeev. Ptuj dne 28. Oktobra 1901. Danes vršil se je led povabila tukajšnega poljedelskega društva in Iroustaoovljene tukajšne vinorejske zadruge izvan- ino dobro obiskan shod vinorejskih interesentov. leležili so se ga skoraj vsi mestni vinorejci in mnogi fctopniki okolice, kakor sosednih krajev, Onnuža, sv. la, Velike nedelje. Zaverča itd. Tudi gospodje du- rniki udeležili so se tega shoda, med njimi gospod K Fleck. Načelnik ptujskega poljedelskega društva gospod fcmmor pozdravi mnogoštevilne došlece najprisrčneje in podeli nato referentu gospodu Francu Girstmayer-ju iz Maribora besedo. Poročevalec izrazi svoje zadovoljstvo nad tem, da mu je privoščeno, enkrat o zgolj gospodarskih zadevah v Ptuju besedo spregovoriti. Znano je, da naši me-rodajni politikarji vseh strank nič kaj radi ne vidijo ako ljudstvo svoje zadeve samo v roke vzeme, ali ker nas ti visoki gospodje vedno le z visoko politiko sitijo. na drugi strani pa eila v mestu in na deželi od dneva do dneva narašča, ne izostaja torej nič druzega, kakor da si meščan in kmet podasta roki. da tako podlago državi skupno obdrži ta-: to je, kmetijski stan in meščanski stan. Govornik pride potem na glavni proizvoj Spodnjega Štajerja, na vinorejo in pribije, da se vinorejd od vseh stranij občutno oškodujejo. Filokserci, so vinskega proizvajalca spravili ob njegov kapital, drugo dela sedaj italijanska carinska klavzula, ogerska konkurenca in praktiki gotovih I vinskih trgovcev. Nalašč se je v listih poročalo, da je letos na j Štajerskem posebno bogate trgatve pričakovati, samo ; da se je cene doli potiskalo. Tudi o kakovosti vina Kako se je dohtar ženil. Ze enkrat od dohtarja sem vam prepeval, Pa nekaj še vendar na srcu imam, Sinoči pri peči sem se ogreval, Brez žene seveda popolnoma sam. Le to pa je vendar mi prišlo na misel, Da človek prav težko si Ženo vlovi, In letošnji mošt povsodi je kisel, Zato še letos z ženitvoj nič ni. Ar vendar tam notri v mesti pa biva En dohtar že mnogo let star, Katerega morda ženitva ne griva, Saj trikrat od njega mu mlajši je par, Horvačkega platna ona ne nosi, Zato pa — hrvate rada ima, Za njo ta dohtar mnogo potrosi Saj veste kaj Žida velja! To vendar pa kmetje morate znati, Kako je ta dohtar to ptičko vlovil, j Povedal vam bodem, ni se vam bati, Da bi lažnjivec jaz bil. 6. T. 10. In to pa vam hočem vse razodeti, Da bodete znali, kaj dela vaš d'nar, Zato pa vam moram od kraja začeti Kak6 se je neki spoznal ta par. Čitalnic veste, je mnogo nasveti, Al* vendar pa neki ena stoji, Pri tot i čitalnici moram začeti Sedaj pa poslušajte vsi! Naš dohtar pride prav zidane volje, Na svet'ga Skocjana v čitalnico pit Tam vino naroči tako kak olje, Pečenke pa štiri, da bode tud' sit. Potem pa je pil po stari navadi, Da spešajo kmalu kelnarce tri, Se drugi pomagajo piti mu radi, In skoraj seveda pijani so vsi! Zdaj dohtar pa vendar naenkrat ustane, Podpira prijazno ga šribarov pet, Nikamor pa vendar se dohtar ne gane, Saj veste od vinca je preveč razgret. — 2 — so se nalašč neugodna poročila raznašala, in ako bi se producenti ne bili tako energično branili, ostal bi jim bil ves pridelek ali bi ga pa morali prodati pod sramotno ceno, med tem pa se je lutenberški in za-verčki mošt prodajal v ogromnih množinah, čeprav v istih krajih še noben kmet ni grozdja obiral in se ga je že na vagone razposlalo čez mejo in prodalo pod imenom „lutenberžanu in „zavričer.H Preti tudi še francozka konkurenca, kjer se je vinska produkcija v zadnjih letih od 30 dO 60 in letos na 80 miljonov hektolitrov povišala, tako da tam hektoliter pitnega vina velja samo 4 franke. Ravno tako neugodno stoji z uporabo odpadkov. Vedno zviševanje davka na žganje posebno za ubožnejše kmete onemogoči proizvajo tropinovca, da prišlo je tako daleč, da kmetje svoje drevesa sliv posekajo in porabijo za kurjavo, samo da ne pridejo v skušnjavo žgati žganje, ker se vsako leto dodatni davki na žganje povišujejo katerega sploh ni. To dodatno obdačevanje pa se vporabi samo pri ubožcih ; veliki kapitalisti in miljo-narji se že znajo proti takemu oškodovanju zavarovati. Mali producent se pa potom oblasti dcvlje v nič. Gospod Jožef Fiirst konštatira, da dandanes Ogerska Štajerskemu vinorejstvu več škoduje kakor italijanska vinska carinska klavzula. Nezaslišano je kar se godi na meji. Komaj se ogerska meja prestopi, se že pride do ute, narejene iz desek, kjer je nastanjen veritabelni colninski urad. Ako ima kdo par steklenic vina pri sebi, mora tam takoj visoko carino odšteti. Iz Ogerskega pa vozijo v Avstrijo z vinom obloženi vozovi, kakor da bi šla procesija, brez carine in zaderžka. Taki odnošaji so se Že v Radgoni po g. deželnem poslancu Reiter-ju razjasnili ali to ne pomaga nič. Pri tem nam je konkurenca z Ogersko nemogoča, ker ogerska vlada vinorejo naravnost velikansko pospešuje. Pri nas na Štajerskem da vlada na primer letos prvokrat 80.000, preje 11. Naenkrat zagleda mlade dekline, Ki se tam v kotu od plesa hlade, Pijanšina enkrat dohtaru mine, In močno mu bije staro srce. 12. Tje k deklici prvi naš dohtar se ziblje, Globoko nakloni se starček pred njo, Al' jezik pa vendar so komaj mu giblje, Ko prosi njo, naj za ženo mu bo. 13. „Mam zlato, mam srebro, mam vsega zadosti, Le vzemi za moža me deklica ti, Čitalnico celo povabim na gosti, Naj šribar se zadnji z menoj veseli. 14. Saj res je, da kmet se včasih oguli, Pa kaj je to tebi deklica mar, In res je, da kmečki so žuli Vso zlato, vso srebro, — ves moj denar. 15. Ti dohtar, ti dohtar, jaz te bi vzela, Al' vendar mi bodeš kaporo dal, Jaz pesmice lepe zvečer ti bom pela, In ti pa boš sladko in mirno zaspal! 70.000 gld. za nove nasade; na Ogerskem s^ uničeni vinogradi uradnim potom preosnovljaj izdala vlada za to že 27l/a milijonov gld. Poročevalec gosp. Girstmayer meni, da vsaka poštena konkurenca še prenesla, ali pofi gotovih vinskih trgovcev mora vinorejstvo uniči dobavljajo svoja štajerska vina iz Ogerskega, torej konzumente in producentom potegnejd čez ušesa, ako izjemoma enkrat od njih njihoj dukt kupijo. Mora se tedaj pri vinski kupčiji d postava v varstso marke, tako kakor to ol^ industrijah. Dalje je v varstvo domače produkcije nuj trebno, da se vsepovsod ustanovije vinograške ali te bodejo zamogle le potem uspešno d ako bodejo od države s primernimi denarnimi d opremljene.= Na Dunaju delujeta takoim »Winzerkeller« in »Rathhauskeller« uspešno, v se pije v »Landhauskelleru« italijansko vino. j kaže se napačno delovanje našega deželnega Uzorna klet štajerskih vin v deželni hiši bil^ nas veliko dragocenejša kakor demostrativni -S kuropcijski vinogradi, kateri nam samo d plačila podražijo in poedine vplivajoče gospod| gatijo. Perovodja gosp. pl. Kalchberg predlaga te dečo peticijo na obe parlamentni zbornici: I Peticija. Visoka zbornica! Obupni položaj, v kojega je štajersko vinogq vsled upostošenja po trtni uši, kakor vsled italij in ogerske konkurence zabredlo, sili nas vpričo stoječe obnovitve carinske pogodbe stopiti pred ti zbornico in one nujne potrebe štajerskega vino nika navesti, brez kojih izpolnitve bi se naše i gradstvo, ki je nekedaj najpoglavitnejša in naju 16 17 Naš dohtar pa hitro iz žepa potegne, In deklici vzroči dvajsti tisoč Potem s čitalnice hitro pobegne, Je klical svetnike vse na pomoč. Seveda je kaporo škoda zgubiti, Zato pa je dohtar to deklico vzel, In Če se pa meni posreči žensko dobiti, Potem vam prihodnjič od nje bom zape! Kako je poldrugi Marko ljubil števil sedem. Zložil Franc Škerlec v Vičancih pri Veliki Nedelj. | 1. Zakaj so ga imenovali poldrugi Marko? govor: Ker je bil sedem šolnov dolg, in širok, bi nabasan nštrozoku, toraj poldrugi človek skoraiH 2. Zakaj je poldrugi Marko ljubil številko Odgovor: Ker se je rodil sedmi dan v tedno ob sedmi uri pod hišno število sedem, sedm to je sedmi mesec v letu; potem je zizal s zatoraj je tudi tako dolg in širok zrastel; — 3 — isi Inejša poljedelska kultura dežele bila se izročilo gotovi j» propasti >o- I. Mi zahtevamo povišanje carine na italjansko ■grozdje, žonto in vino, od najmanje 20 goldinarjev ^■na kektoliter, kakor je to pred vinske carinsko klau-■zulo bilo. II. Z ozirom na nizke cene v Franciji, kjer se ^Brsleri obilne trgatve zavžitna vinu po 4 do 5 frankov r<4hektoliter prodajajo, protestiramo mi proti vsakemu aa znižanju sedanje uvozne carine na francoska vina. III. Ogromni uvoz ogerskih umetnih in naravnih vin, grozdja in žonte, ki se bode predvidno od leta do leta še pomnožil, naj se po eni strani skoz strogo 'SJizvrševanje postave zoper ponarejanje živil, po drugi lt"l strani skoz nastavo primerne uvozne carine omeji. Bili protestiramo vendar energično proti sedajšnemu ^■tališču, da je avstrijska meja nasproti Ogerski de-■janski zaprta, med tem ko se uvoz ogerskih polje-^Kelskih pridelkov v Avstrijo na meji sploh ne ^Kontrolira. IV. Zahtevamo usnovo postave v varstvo marke, Hki vinske Trgovce in trgovce rta drobno prisili, da *1 naznanijo pri prodaji vina ki ga tržijo, produktivni •kraj, v smislu priloženega načrta za tako postavo. V. Konečno zahtevamo da se rekonstrukcija po "4trtii i usi uničenih vinogradov v največjem slogu skoz ■izdatno podelitev posojil (Nothstands-Darlehen) in Krepkim pospeškom kakor primerno financielno pod-Koro istim društvom, ki so nalogo za pospešitev ■"linogradstva prevzela, omogoči. Od gospoda Leop. Sorko-ta iz Zavriča predlagani eJMiit se glasi sledeče: Načrt postave proti neodkritosrčnemu tekmovanju *Kpri trgovini z vinom in točarinskem obrtu. § 1. Grozdni mošt ali vino pod kakim drugim Bnenom, kakor imenom dežele, kjer se je pridelalo &dem let v šolo, naučil se je sedem jezikov govoriti, jateri so bili vsi slovenski. Vstal je vsak dan ob edinih zjutraj, ako je bil dan ali ne; spat je šel J) sedmih zvečer, ko je pa imel veliko dela, tedaj ja se je vlegel eno uro po šestih. Kadil je vsak dan edem pip duhana, če ga pa še ni imel dovolj, je adil še tri pipe predpoldan, in štiri popoldan. Za klobukom je nosil plehnato tablico z številko edem, in ako ga je kdo vprašal kaj da ta številka po- aeni, je odgovoril z močnim glasom: „Ker sem bil pri mi kompaniji, pri bežiregimentu numere sedem'" Imenovali so ga potem, „Zibmar". Ker še Marko ni bil oženjen, je mislil večkrat: Boveku ni samemu dobro biti. Poiskati si hočem ženo, Batera me bode v žalosti tolažila. Iskal jo je ter jo Ke le sedmo leto našel: takšno devico, katera je bila Kodi precej na sedem. Njo hočem nekoliko opisat. Bila je precej visoke po-triitave. [ ki suha kak žegntjna sol na peči. Barvo na obrazu je uSmela, kakor stara pura, ko more štiri tedne na jajcih I»eti, nos pa tako velik, da bi lahko debele orehe Knolala/Na kratko povedano, izgledala je kakor konjska ali iste meje oziroma enega dela taistega v trgovini prodajati ali točiti je prepovedano. § 2. Grozdni mošt ali vino kakšne produktivne dežele, ki je s takšnim tujim primeskom (vinom) pomešano bilo, sme se samo pod zaznambo »pomešano" (Verschnitt) pod navedbo pravega njegovega produktivnega kraja (dežele) ali njene meje, ali en del iste v trgovini prodajati oziroma točariti. § 3. Grozdni mošt ali vino, ki se pod imenom kakšne trtne vrste v trgovini prodaja, točari, more resnično iz te trtne vrste obstojati. Se-li takšno vrstno vino ali mošt s kakim drugim pomeša, je po takem ta „pomešanec" (Verschnitt) deklarirati. § 4. Pri slučajih §§ 2. 3. je označenje (ime) po-mešanca vedno ime istega grozdnega mošta ali vina spredaj postaviti, katerega je v pomešancu več, in razmerje množine navesti, § 5. Trgovci z vinom, trgovci z živili in krč-marji so primorani natančne naznambe vina svojega dobivanja voditi, pod zaznambo vinskih tip (vrst) v resnici se nahajajoča imena in prvi vir prejetega blaga označiti. §. 6, Kontrolo prometa grozdnega mošta in vina vodi država s svojimi pooblaščenimi uradniki pod privzetjern zvedencev. § 7. Odmerjenje kazni proti nasprotno delujočim i. t. d. Ta peticija kakor tudi njej priloženi načrt zakona se je v svrho nekih prememb po predlogu gg. Sad-nika, J. Leskoschegg-a in A. Perko-ta po daljši debati enoglasno sprejela. Ob enem se je sklenilo, na načelnika tukajšnega poljedelskega društva staviti prošnjo, da to peticijo vsem poljedelskim korporacijam spodnjega in srednjega Štajerja v svrho podpisov predloži. smrt. Na rokah je imela samo sedem prstov in na nogah si je izbila tri nohte, ker je bila precej cempasta. A jezik njeni je bil dobro nabrušen, kar se je Marku zelo dopadlo. Veliko si je poldrugi Markec prizadel, predno jo je nagovoril, da bi ga vzela. Ko se je gostovanje končalo, začela sta gospodariti, in res sta v sedmih letih 7 sinov prigospodarila. Enkrat je rekel svoji suhi Lizi: n Gospodarstvo nama dobro napreduje, in ker imaš ti tako dobro šlifan jezik, bodem nakupil vina in žganja ter bodema imela gostilno. Ti nisi več za nobeno rabo pri delu, toliko močna pa vendar si, da postreže« gostom s kako pijačo. „Dobrega si se domislil ljubi Markec", reče smehljaje Liza, „toraj poskusiva najino srečo." Markec je priskrbel takoj vse potrebno — in nastavila sta krčmo, Ljudje so radi zahajali v to novo gostilno, kajti Liza je bila tako zvita klepetulka, da jo je res lakho poslušal, ako bi bil že naspol mrtev. Žganje je točil en „ohtelctf (lU) litra po sedem krajcarjev, liter vina po sedem rabljev, pravi slovenski guleš, pol porcije, — 4 — Drugače govorijo pa drugače delajo. Tako nekako predbacivajo nam klerikalci, oziroma „Fihposovci.a Mi bodemo pa danes našim bralcem korenito dokazali, da ravno oni drugače pišejo in govorijo, kakor pa delajo. Kdor politiko vsaj nekoliko zasleduje in bere več časnikov, ta itak dobro ve, po čem stremijo klerikalci, za t« ni ta članek potreben, pač pa je potreben nižjim slojem, da tudi oni sčasoma sprevidijo, kako klerikalna stranka svoje ljudi vodi le za nos. Predno bo mogoče našega ubogega, zapeljanega kmeta toliko razbistriti, da bode razumel tudi o višji politiki razsojevati, kar mu je ravno tako v korist kakor drugim stanovom, bode sicer še veliko vode skoz naš mili Spodnji Štajer poteklo, ali upamo trdno, da se bode tudi to posrečilo, da konečno vendarle odpremo našim kmečkim trpinom oči. Poglejmo torej malo višje, tje do poljedelskega • ministerskega prestola, tam kjer se najvažnejše reči rešujejo, tam, kjer sedi sedaj naš jako klerikalni minister grof Giovanelli, tam bodemo spoznali naše svetohlinske klerikalce v pravi luči. Mnogo slovenskih in nemških napredn jaških (recimo liberalnih) listov se bavi danes s to nečuveno krivico, ki jo kmet vsled klerikalne višje politike trpeti more, ker ravno tam se odločuje njegova usoda. In res, tam kjer imajo klerikalci v višji politiki odločilno besedo, tam obrnejo zatiranemu kmetu hrbet in potegnejo s kapitalisti (to so tisti ljudje, ki imajo že itak vsega preveč). Danes bodemo samo eden taki slučaj povedali: Te dni je naš jako klerikalen poljedelski minister grof Giovanelli dobil slovesno nezaupnico, a dala mu jo je združitev kmetskih poslancev. Ta združitev ima namen, zastopati kmetske koristi, ne glede na narodne, politične, verske in samo sedem krajcerjev. To je bilo veselje. Ta čas so njima sinovi zrastli. Ker sta si že toliko prihranila, sta njim kupila novo obleko. Mas-kus Beus Kvedus je dal vsem sedmim narediti pisane prosliČke (lajbiče) kakoršnega je imel egiptovski Jožef ter na vsak proslik sedem rudečih gump prišiti, ter na hrbtu zeleno številko sedem. Tako so se toraj spoznali od spredaj in zadej. Poglejmo kako je zgledala gostilna poldrugega Marka od zunaj. Stena je bila rumeno poštrihana. Okna so skoraj tako velika, kak cerkvena vrata. Nad durmi, skozi katere se v gostilno gre, visi tabla z napisom: nGostilna pri sedemkrat sedem.1" Ko je kak gost mislil, izpil ga bodem en Bfrakl" ali dva, potem pa šel domov, se je presneto zmotil, ker prišlo je drugače. Naenkrat je začela dobra Liza kaj noviga pripovedovati in tako se je na dom pozabilo. Ker ni upal pri praznem glažu sedeti, naročil je še tretjega, potem četrtega i. t. d. da je spravil do sedmega. Kadar je gospod Marko take zvijače čul in videl, se je smejal tak na široko, kakor bi kletko odprl. Mislil si je, žal mi pa vendar ni, da sem si druge nekmetijske reči. K tej združitvi pripi kmetski poslanci raznih strank in ta združitev, po ostri, za poljskega ministra malo laskavi razpi sklenila izreči mu nezaupnico, in zaradi njegovi postopanja v zadevi kupčije s poljskimi pridelki žitni borzi. Ta način kupčije je za kmetski stan prava sreča, kajti vsled nje se prodaja in kupuje na b žito, ne da bi bodisi prodajalec, bodisi kupec le videl kako žitno zrno. Zdaj pa poslušajmo, kaj so klerikalci nato govorili: Spisali so ti, kmeta za nos vodeči klerik^ neko „Malo politično ogledalo", ki se imenuje »ogledalo klerikalne Iažnjivosti", s tem stvar pojasnili tako-le: „Kako malo se ozira liberalizem na km vidite najbolj iz liberalnega gospodarstva borzi. Ubogi kmet se muči v potu svojega ob da pridela zemske sadove. A sam jim ne določati cene, ampak judje na borzi delajo poljskim pridelkom. Kadar kmet prodaja s sadove, takrat judje ceno potisnejo, kadar k kupuje, jo pa povzdignejo. Tako pribarantajo j na borzi vsako leto milijone. Poleg tega imajo „ minsko igro" s pšenico. Na papirju kupujejo-tisoč stotov pšenice, a je nima oni, ki jo prodaja, oni je ne dobi, ki jo kupuje, ampak dogovority le, da si bosta razloček v cenah izplačala gotov To je navadna brezvestna igra za dobiček. stranki se borita tako vedno: ena žene gor, druga jih pritiska dol — in kakršne c se določijo v ti igri judovskih špekulantov, mora kmet kupovati in prodajati. Glejte, velika krivica, da vsi drugi odločujejo v kme stvareh, le kmet ne. Zato se pa krščanski že leta in leta trudijo, da to kvarljivo igro stranijo, liberalci jo pa branijo, ker so jid kakš drug da s pred kaza kle o d s oš vzel to nosasto babico, boljše rjkelnarce" nima niU kajti ta meni s svojim jezikom denar dela. Pra dolgo so trajale te norije. Marko s sedmimi šoljni se postaral, naposled smrtno zbolel. Ali smrt je inw brigo ž njim, kajti sedem dni je vlekla dušo ž njq in naposled jo še pretrgala na sedem kosov. T kosi so šli v pekel, štirje pa v nebesa, zato je pottj mogel prestati sedem let v vicah. Zadnje besede poldrugega Marka so bile, ko poklical svojo suho soprogo: »Zahvalim se ti, ll Liza za vse muke, ki si jih imela z menoj, in vse dobrote, katere si mi podelila. Poglej sedem čl. me že smrt natezuje, Liza, Liza, kaj bode pa s tebo ^^ Tvoj jezik pa bodeta še dva močna moža en dan smrti klala." Bumst — smrt je iztrgala dušo Markovo in m je bil ne za šalo, ampak za resnico, za vselej. Letos mega julija, smo obhajali sedemdesetletnico Marfc poroke. Njegova gostilnica se potem ni več imenom „ Gostilna pri sedemkrat sedem", ampak ^Gostilna Scdmicu ves eš6 ede cčir ko pal stvu in 1 šef I dove tova špek 100 leri olj 6 ajti žido1 rikal Ha r t;i s1 rikal da y borz sprej ročil kar janc* seje Vrh Jsme' tijsk sprej zope sveti klori pokr pravi neko dajo 7 je travi vega i na ne-)orzi kdaj od-alcij ploh i to leta, na 5 — »vala i pri tudi liberalci in pod enim klobukom delajo". Pazi tedaj ubogi kmetic in sprevidel bodeš, skšni hinavci so ti ljudje, ki drugače govorijo, pa ugače delajo. Škoda, ki jo dela borza, je res dobro označena. la se pa ta krivda nam, ki mislimo naprednjaŠko, ■edbaciva, je neosnovano, to se je prav sedaj po-izalo. Dognalo se je namreč, da so ravno erikalci tisti, ki hočejo preprečiti dstranitevteigre mej tem ko se vsi oš te nji liberalci za to trudijo. Dokazano je, da so vsled kupčije z žitom na rzi cene v letih od 1878, do 1895. padle za celih i odstotkov. Vsled pritožeb deželnih zborov in etijskih družeb se je vlada začela za stvar zani-ati. Mej tem pa, ko se je v sosedni Nemčiji ta irzna sleparija kratkomalo prepovedala, se pri nas i tako postopalo. Lansko leto je vlada sklicala razne Teščake" na posvetovanje, kaj naj se zgodi. Te eščake je izbralo poljedelsko ministerstvo, v katerem de sami klerikalci. Toda klerikalni minister je izbral [činoma same borzijance in nekaj učenjakov ter le ko malo kmetovalcev, ministerstvo samo pa je zasto-il največji klerikalec v celem poljedelskem minister-k, pokrovitelj dr. Šušteršiča, kranjskih konsumov i Vencajzovega vinogradniškega društva, sekcijski I f baron Beck. Ta baron Beck je v svaštvu z ži-ovskimi borznimi špekulanti in je na tistem posvečanju pokazal, da je nasprotnik odprave borzni | ekulacije. To posvetovanje je veljalo davkoplačevalce tisoč goldinarjev, a pokazala je samo, da stoji ferikalno poljedelsko ministerstvo ne na strani Ijedelcev, ampak na strani borznih špekulantov, jti resnega uspeha storjeni sklepi niso imeli. Sklepi tega posvetovanja so bili naperjeni proti lovski slepariji na borzi. To pa ni bilo všeč kle-fcalnemu baronu Becku in upregel je kmetski svet, bi stvar oškodil. Ker se je pa bilo bati, da se svet izreče za odpravo borznega švindla, je kle-ftalni baron z raznimi spletkami izposloval sklep, i je napravil dve poročili, jedno proti slepariji na zi. drugo pa zanjo. Dne 6. maja t. 1. je odsek kejel poročilo, liberalca Roberta Sanda, katero po-ilo se je izreklo za odpravo borznega švindla, na r je prof. Schullern umaknil svoje, v korist borzi-cem spisano poročilo. A, glejte, kaj se je zgodilo. V zapisniku dotične je je poleg Sandovega poročila natisnjeno tudi naknjeno in niti prečitano Schullernovo poročilo, rh tega pa še 16, v prid špekulantov in v škodo meta govorečih predlogov, kateri niso bili v kme-Ijskem svetu nikdar stavljeni in seveda tndi nikdar (prejeti. Tako se je skušalo podkopati in oslabiti »per borzni švindel naperjeni izrek kmetijskega pta. In mož, ki je te karte mešal, je prvi zaupnik prikalnega poljedelskega ministra, ta mož je goreči ptrovitelj klerikalcev gosp. baron Beck. Posledica vseh teh spletk je, da vlada neče od- riti borznega švindla, ampak da hoče izvršiti le premembo. To je dalo povod, da je zgoraj omenjena združitev izrekla klerikalnemu poljedelskemu ministru nezaupnico. Na dotičnem shodu te združitve pa so se oglasili zopet le liberalni kmetski poslanci, mej tem ko so klerikalci zlezli pod klop, in nečejo nič vedeti o tej zadevi, ker se boje zamere pri klerikalnem poljedelskem ministru in še 'bolj pri klerikalnem sekcijskem šefu baronu Becku, ki jih sicer tako vstrajno podpirata, kadar se ne gre za ljudsko korist. Iz tega pojasnila razvidijo čitatelji, kako stoji ta zadeva, iz njega razvidijo, kako klaverno ulogo igrajo v tej za kmetski stan velevažni zadevi klerikalni poslanci. Pojasnili smo pa to stvar, da prisilimo naše klerikalce zavzemati se v tej stvari za korist kmetskega stanu, da jih prisilimo, glasovati z drugimi kmetskimi poslanci za odpravo borznega švindla, če tudi to volilnim klerikalnim krogom ni po volji. Videti hočemo, če bodo imeli pogum igrati tudi v drž. zboru tisto vlogo, kakor jo igrajo doma, ko na jedni strani mečejo ljudstvu pesek v oči s tem, da upijejo, da so liberalci za nič, da ne delajo za odpravo te sleparije, na drugi strani pa oni (klerikalci) sami branijo to borzno sleparsko špekulacijo. No, ubožec zapeljani, ali sedaj veš, kdo je na tvoji strani in kdo ti boljšega kruha privošči. Vojna v Južni Afriki. 23. oktobra se je vršila v Balmoralu pod predsedstvom kralja Edvarda ministrska seja radi brez-končnosti vojne ter radi sredstev, katere uporablja Kitchener proti Barom. O uspehu te seje ni še nobenih poročil, a možno je, da se je pojavila prvikrat v tej seji opozicija proti Chamberlainovi politiki. Kriigerju je došlo poročilo Schalk-Burgerja, da se je dvignilo za Bure 15.000 Holandcev na Kapu. Kriiger je dobil od neznane strani 2 milijona frankov v angleškem denarju s posvetilom: „Prispevek za oboro-ženje in streljivo junaškim Burom." Kitchener javlja iz Pretorije, da je do 14 oktobra padlo 25 Burov, 18 jih je bilo ranjenih, 190 ujetih in 50 se jih je udalo. Bothove čete so sedaj pri Ermelu in Angleži so jim za petami. Treme je trajno neugodno in dela velike ovire angleškim četam. Lord Kitchener nima Konjenikov! Generalni nadzornik konjeništva> general Grant, je dognal, da je na razpolago le 3000 mož na konjih. Zato zahteva Kitchener nemudoma 10.000 konjenikov. Ali vojni urad je odgovoril, da mu more za sedaj poslati samo 3000 mož. Tako bo imel toraj Kitchener komaj 5000 porabnih konjenikov in s tem naj dožene vojno! Kakor znano, pešcev v boju z Buri skoraj sploh niti upoštevati ni, kajti Buri so vedno na konjih, ter se rabijo zategadelj angleški pešci le kot posadke in straže. Listi objavljajo sedaj proklamacijo Bothe kot odgovor na proklamacijo Kitchenerja. V tej prokla-maciji ukazuje Botha, da je po 15. septembru ustreliti vsakega Angleža v orožju. Buri pa so toli plemeniti, da tega vzlic ukazu svojega nadpoveljnika ne — 6 delajo, dočim rabijo Angleži Burke in burske otroke kot Ščite proti burskim krogljam ter streljajo, obešajo, bičajo in mečejo v ječe junaške nasprotnike. Angleži zbujajo smeh in zaničevanje vsega sveta! Angležko vojno sodišče obsodilo je celo vrsto burskih deklet v starosti 15—20 let radi „veleizdajstvatf v ječo za mesec dnij. Sedaj je ta veleizdajski zločin tudi pojasnjen. S čim so se pregrešile uboge burske deklice tako, da morajo v podzemeljske kleti? Iz Londona poročajo: „Bile so nesramne v besedi in dejanju/ Ali vojno sodišče vendar ne sodi vlačug! Toda ne, nesramnost Burk se je kazala v tem, da so „ govorile zaničljivo o angleški kroni ter da so bile nevarne (!!!) redu v Kaplandiji 8 tem, da so neki burski oddelek, ki je vdrl v Maraisburg, pozdravile in objele!" Veleizdajstvo je toraj, ker so Burke svoje očete, brate, ženine in sorodnike ali vsaj svoje krajane kot rešitelje pozdravile in jih objemale!" O burskem generalu Dewetu se govorijo različne stvari. Eni pravijo, da je mrtev, drugi zopet da ne. Tako je iz Pretorije dospelo pred dvema mesecema pismo, v katerem se poroča: „Dewet je strašno trpel, predno je umrl. Granaten kos ga je ranil na rami, rana se je prisadila, ker je bila obvezana z umazano cunjo." Tudi pet, v Komathitalu ujetih Burov je povedalo, da je Dewet umrl. Vzrok smrti so pa navedli različen. Neki Bur, katerega so ujeli Angleži v Kaplandiji, je povedal, da je Dewet odpotoval v inozemstvo. Drugi Buri pa so zopet izjavili, da je Dewet zdrav in da so še pred kratkim govorili ž njim. O resnici toraj ni zanesljivih podatkov. O Bothi se poroča, da je bil na svojem maršu zadržan, ter da je sedaj v Pietersdorpu. Veliko število Burov je skritih v gozdu Windberga. Angleži upajo, da jih kolone Walterja in Kitchenerja zajemajo. Iz Londona poročajo, da želi kralj, da se končaj vojna pred njegovim kronanjem. Iz taborišč ujetih Burov se poročajo zopet strašne vesti. V teh taboriščih 109.418 ujetnikov, med temi 54.326 otrok. Zadnji mesec — september, je umrlo 2421 ujetnikov, med temi 1964 otrok. Gotovo je, da umre v taboriščih več Burov, kakor jih pade na bojiščih. Razne stvari. Cirkovce na Dravskem polji dobile so poštni nabiralnik, ki je začel poslovati 1. oktobra t. I. Vsak-dnevno zvezo ima s pošto na Pragerskem. Zdaj je želeti, da bodo tamošnji naročniki „ Štajerca" bolj redno dobivali kakor poprej. Nasprotniki tega časnika so ga dostikrat iz poštne torbe ukradli, ker ni bila zaprta, skrbeli so za to, da so slugo upijanili ako-ravno je trdil, da ni nič pil, zdaj pa njim je odklen-kalo za vselej. Zaradi kaj takega in dragih dejanj je sicer dobro, da je višja oblastnija dovolila v Cirkovce postavit žandarsko postajo s 4 žandarji, da bodo na dravskem polji pazili na dolgoperstneže, na lučanje kamenja, na ubijalce oseb, na ubijalce krav, na po-nočne rogovileže ali kakor bi rekli ponočne krokarje, ki ne dajo miru trudnemu kmetu v pozni noči. Km tudi menda ne bodo upali tako pogosto. Cesarjeva zahvala. Njegovo cesarsko in kraljei apostolsko Veličanstvo blagovolilo je izreči občinskci zastopu v Pobrežu pri Ptuju vsled Najvišjega roj nega dne Mu doprinešeno voščilo in udanostno izjafl Svojo Najvišjo zahvalo. Grozna surovost. V Slaviščini pri Ptuju živel kmet Germič z ženo Alojzijo pri njeni materi Ifl Rantaša, katera je imela pri sebi tudi svojega mi stega sina. Germič bil je jako surov mož ter je žil v vednem prepirn s svojo ženo in njeno materji Pred 5 leti izginil je naenkrat Germič in vsa. poizve dovanja po njem bila so brezuspešna. Sedaj pa se vendar posrečilo žandarmeriji priti hudodelstvu na sij Tašča Marija Rantaša svetovala je namreč svoji hi Alojziji, naj svojega moža ubije. Ta je naročila mutastei bratu, naj Germiča ustreli, kar je ta tudi storil. Usl ljenega vlekli so potem v klet, kjer je ležal dva Tretji dan so ga na kosce razrezali in v kotlu dolgo kuhali, da je šlo meso od kostij. Meso so tem zakopali v gnoju, kosti pa so sežgali. Sv. Jurij ob Ščavnici. Vzačetku meseca oktobi slišalo je tukaj več ljudi tuljenje nekega mladegi] zvernjaka, katerega je najbrž sladko grozdje tak rai iz njegovega brloga k kam primikalo, kajti taki k( matini so navadno le v hudi zimi, in še tedaj m lokdaj iz globoko ogerske zemlje k nam prihaj* Temu izvanrednemn dvonogatemu divjaku se sline cedij kot steklemu psu, pa ne po kaki perutninski pečeni (take še vajen ni) pač pa po mladih dekletih, katci se ga ogibljejo kakor pes obranih goric. Da bi ta iw povabljenec kaj v svoje žrelo dobil, začel je požtei posestnike, obrtnike in kmečke sine radi Čitanji] „ Štajerca" po časnikih pikati ter sinu tukaji cerkvenega očeta zaničevanjem od strani nekih dekl groziti. Oh pomilovanja vredna pokveka, zdi se ni da tudi pred tvojo neumnostjo še v kravah ne b< varna teleta. Ti, ki že itak tako izgledaš kot bi va| hudobci na tebe jezdit hodili, ti boš zavedne ljod od čitanja »Štajerca" odvrnil? Ali ti spaček morbi misliš da bo Korošakov Tonek radi tvojega mazanj življenju konec storil in da boš potem ti, ki s tvojfl neumnostjo vred tehtaš toliko kot senca pesjega rej kakega mladega dekleta, katero sedaj morebiti Tonetom obrača oči, za sebe pridobil? — Verjamei da se ti je pri tvoji modrosti zamogla kaka tal neumnost sanjati. — Da bi rad bil sam svoj gos podar, je že mogoče, ker v .službo take hgure k( si ti, tako nikdo ne vzame, to je nam vsem in tebfl samemu dobro znano. Ali krivo si ja zadel ti nezgodnj zvernjak, zapomni si, da boš prihodnjič modr storil, in si za denar, katerega porabiš pri tvojih dote j pisih (prav za prav pri sejanju plev) kupiš nekaj klg. kon glistinega semena, da boš lahko tistega povžil, ko fi še te zamoglo kdaj zopet tako grizti po tvojem glad] nem trebuhu. Ko bi pa nektero dekle zamoglo res tak malo modro biti, da bi se na čitanje časnike* oziralo, česar sicer tukaj nikdo ne verjame, tedaj paB>a dragi Tonek le prosi vsegamogočnega, da te ja kdaj takole 7 — o ne kaznnje, da bi ti kako tako dekle za ženo dal. la mila ženica bi se spreobrnila v pravej uri v steklega podila in za ljnbo bi moral vzeti če bi ti ob fesu, ko bi felgladen in ntrnjen domov, nasitil z bridko jezikovo D, ter ti za (lokaj posebno ljubezen posadila kak črep 80 močjo na glavo. Ti pa zvernjak nezgodni, žabi si to, da iz tvojib plev nikdar kruheka ne bo. &k naš naj ti stoji na strani, za dopisničarja si preveč oslani. Iz Vranskega. Dostikrat smo v „ Štajercu" dragih slovenskih listih brali, kako drugod go- Jje duhovniki na prižnicah pripovedujejo, katere sme ljudstvo brati in katere ne. — nas sicer takih pridig nismo vajeni, ker so le redke in če se je včasi kateri o tem zglasil, nas je to le posililo v smeh in še smo posegli po teh prepovedanih gadih — [ temi prepovedanimi listi je tudi seveda naš Stajerc" in to tudi kaže število naročnikov, ^ro od dneva do dneva narašča in to še posobno ko je začel naš mladi, novi g. kaplan, kateri, or pravijo, na ime Vračko čuje, silno pro- Rando delati. Sam Bog zna, ali se ta unikum ni druzega učil; mi sodimo, da je on specialist ftikarskega pridiganja. (Hvala mu lepa in vsem m gg. duhovnikom z njihovim BFihposomu vred, nam ravno skoz to pomagali „Štajerca" tako K razširiti. Opomba uredništva.) Da je pa to samo ra reklama za „Stajercaa, se vidi tudi pri nas torbi našega pismonoša, katera že na vseh voglih ■a od samih „ Štajercev* in če bo to tako naprej bo mogel ta naš gospod še za to skrbeti, da se lonošu ena krošnja za raznašanje „ Štajerca" pre- bi. Iz Teharjev. Zopet se je oglasil nekdo v »Do-mni« in trdi kar na slepo, da bo čez tri let zopet ne menda njegova?!) zastava na zvoniku sv. Štefana ■rala. No, ali mora biti ravno cerkev pripravna še nadaljno njegovo neumno hujskanje? Le naj sita lisnik enkrat za vselej zapomni, da čez tri leta ne lo teharski kmetje več doktorjev poslušali in da bodo takrat volitve natančno po postavi vršile, se bodejo teharski kmetje s Štoročani združili in \> vsi eno pesem popevali. Doktorji ne bodo na rji več žetve imeli. Res je, da kakšna dva ali rogovileži Še ne bodo mirovali, pa saj tistih ne e nikdo poslušal, saj itak niso teharski rojaki. za te rogovileže na Teharjih ni, pa naj gredo od koder so prišli. Ravno ti ljudje so krivi vsega ■pira pri volitvah. Zdaj začeli so že kar tri leta rej agitirati, se jim mora ta neumna strast že asti, ali tega pa oni dopisnik ni povedal, kako je volitev za župana končala, da je eden odbornik iaj za las pri občini obviscl, pa ne vemo, ali se »reveč vina navlekel ali pa je kislega mleka preveč al, da se mu je v glavi mešalo, ker je nekemu res gospodu stol spodmaknil, da je padel na tla, aH za ov ga gospoda to ni nobena sramota, ali sramota pa ;e za tistega, ki je to povzročil. — No, ker pa ko naša stranka vendar imela večino, izvolili so naši odborniki vrlega slovenskega kmeta svojim županom, ki je teharski rojak, ter najbrže še stare plemenite rodbine. Zanesemo se, da bo večinoma vsim občanom priljubljen, zato se tudi zanesemo, da bo čez tri leta mirna in pravična volitev, da si bodemo Slovenci kakor Nemci prijatelji. Kdor pa bo ljuliko sejal, bomo pa že isto tudi izpulili. Tudi se nam še neka druga zvijača vsiljuje, da še novi župan in odborniki niso gospodarstva prevzeli. Kako še bo izpadlo, bomo še drugokrat poročali, samo to še povemo, da so doktorji od Binkošti pa do trde jeseni tlako delali, ker menili so, da bodo volitev ovrgli. Ko bi bili za kakega kmeta toliko delali, ne bilo bi zadosti njegovo posestvo. Zunanje novice. Boječa zločinka. V New-Yorku je prodajal pred kratkim neki Italijan jako krotke bele miži. Pred njim sta se ustavili dve dami, da si jih ogledata. Na-krat pa je skočila ena malih živalic na roko najbližje stoječe dame, ki je strašno kriknila ter se v istem trenotku onesvestila. Redar je izpoznal v onesvestila dami veliko zločinko, katero sliko krasi „Rogues Ga-lerie." Bila je že štiri- krat zaprta, ker je napadala ljudi z nožem in revolverjem, bele miške se je pa — prestrašila. I Simpatičen čudak. V New-Yorku je podedova pred kratkim mr. James Eads How krasno premoženje, ki šteje več milionov. Mr. How je sicer to dedščino sprejel, toda zase ne porabi niti krajcarja tega denarja, ker hoče živeti le od tega, kar zasluži sam. Sedaj potuje po deželi in občuje z najnižjimi in moralno propalimi ljudmi, katere bogato podpira. Na tem potovanju opravlja najraznovrstnejša dela, in sicer za vsako tudi najmanjše plačilo. Nedavno je sekal v Chillicoti drva za prosto stanovanje in hrano. Okrog njega se zbere navadno množica ljudji, ki gleda radovedno milionara, kateri si služi svoj vsakdanji kruh. Častnika SO Ubili. V Monastirju je v javni pro-storini razžalil višji častnik Halil Mezes, sultana. Kadar pa so ga hoteli drugi častniki prijeti, začel je iz samokresa streljati na okolostoječe ter ustrelil tri častnike in enega meščana. Razburjeno ljudstvo ga je s palicami takoj ubilo. Trikratni umor. Iz Kolomeje javljajo: V vasi Ko-baki se je spri nedavno posestnik Vazilij Dovij s svojo ženo ter se tako razjaril, da je zgrabil sekiro in jej preklal glavo: potem pa je še mrtvo telo raz-sekal na kosce. Ko so prihiteli na vpitje otrok sosedje na pomoč, je planil Dovij tudi na posestnika Vahamaninka ter ga je zaklal, nekega druzega, Mar-jeja, pa je smrtnonevarno ranil. Morilec Szolgosz je zanimal še vedno Američane. Več kot tisoč prošenj je došlo, da bi se dovolilo prisostvovati njegovemu usmrčenju. Vse bi bilo rado videlo, kako se bode boril s smrtjo morilec Mac Kinleya. Po zakonu pa sme biti pri usmrčenju le 26 prič, Anarhisti so pošiljali tovarišu razna darila in jedi, katerih pa ni dobil! Usmrtili so ga v torek zjutraj. — H Samomor in dvojni umor na pokopališču. Iz Gdanskega poročajo, da je neki topničar Griebe na pokopališču sv. Barbare pri Wilhelmshavenn ustrelil neko ženo in hčer na grobu, njenega moža, oziroma očeta ter se nato ustrelil še sam. Vzrok zločinu je neznan. Bestijalna mati. Szerencsa javljajo zopet strašen čin nečloveške matere. Premožna vdova Samuela Csutorja je zaprla pred osmimi leti svojega sina Štefana v temno luknjo, kjer je ostal do sedaj. Te dni so prišli orožniki slučajno ponoči mimo hiše vdove Csutor ter so culi tam čudno ječanje. Zbudili so vdovo, ki jim je morala odpreti. In v temni čumnati so našli nekaj groznega. Na gnili slami, ki je bila vsa polna črvov, je ležal prav malo oblečen deček, katerega je bilo samo okostje; govoriti ni mogel. Ko so ga prinesli na zrak, se je takoj onesvestil. Nečloveška mati je izpovedala, da je zaprla dečka v luknjo, ker bi se rada omožila, in jej je bil na poti; sosedom je pa rekla, da je v Tisi utonil. Amerikansko. Dvanajstletni Edward Thomas, kateri slovi v Baltimore kot najbojši strelec, je v zabavo gledalcev že večkrat odstrelil jabolko raz glavo svojega očeta Dne 1. oktobra t. 1. so gostje neke gostilne naprosili dečka, naj izstreli smotko iz ust svojega očeta. Slednji je v to privolil, in se je postavil s smotko k steni dvorane. Nato je deček pomeril in razun smotke odstrelil tudi kos očetovih — ust. Rana je le malenkostna, vendar pa v bodoče stari Thomas ne bode pustil svojemu sinu več streljati smotk iz svojih ust. Gospa Botha, soproga burskega generala, ki prebiva sedaj v Amsterdamu, je rodila nedavno dečka in sicer ravno na 76. rojstni dan Kriigerja ter na dan druge obletnice, odkar je bila napovedana vojska. Gospa Botha je ostavila majnika meseca Južno Afriko. Nenavaden vzrok samomora. Na cesti pri Kis Zomboru se je ustrelil nedavno kmetski mladenič Miha Erdei. Pri zadnjem vojaškem naboru gaje namreč komisija odbila; vsled tega ga je ostavila tudi njegova ljubica. Oboje je prenašal nekaj časa, ko so pa odšli njegovi tovariši k vojakom, je bila tudi kupa njegove žalosti polna; spremil je prijatelje do postaje ter se nazaj grede' ustrelil. Za ženinom. V Solnogradu se je usmrtila z revolverjem 15. p. m. 24letna gospica Ana pi. Wolf-stein; pred par meseci pa se je ustrelil njen ženin, domobranski častnik. Sam se je križal. »Bozener Ztg." poroča, da se je 10. p. m. ponoči v Welschnetzu, 42Ietni Ivan Bettini sam pribil na križ iz dveh desk. Zabil si je žebelj skozi obe nogi in skozi levo roko. Tako so ga našli pri popolni zavesti. Bettini je bil bolan in postal verski blazen. V tej verski blaznosti se je križal sam. Slepar — hipnotizer. Začetkom meseca oktobra je prišel neki 351etni mož k vdovi Neži Bognar v Oslippu pri Sopronu, ko je baš preštevala svoj denar, kakih 300 kron. Zahteval je najprej čašo mleka, potem pa je naglomo zgrabil kmetico za roko ter je njej ostro pihal v oči, dokler ni zaspala. Pograbili denar je odhitel. Izprva ni hotela opeharjena mm 1 ničesar ovaditi tor je šele 12 p. m. na nagovarja™ j drugih naznanila ono „pihanje v oči" vedarsftil i Umetnika hipnotizerja išče zdaj orožništvo. Tihotapceva osveta. Na rusko-nemški meji neJ tihotapstvo (kontrebant) katero hoče ruska vlada i* I ] koreniti z vsemi sredstvi. Te dni je zasačil nisi I i finančni stražar tihotapca, ki je nesel iz Prusije i 1 živalskih mehurjih špirit. Ker ga stražar ni maral ij I \ pustiti, je tihotapec namah mehur zagnal njemni 1 obraz ter se je špirit razlil. Z vžigalico je kari I i hipu zapalil špirit na stražarju ter zbežal. Rešili h \ i stražarja sicer delavci, ki so bili ne daleč na dela I i a stražar najbrž ne bo okreval. Iz ljubosumnosti. Iz Budimpešte javljajo: D» i 21. p. m. je ustrelil bogat posestnik Fran Erl svoj« ; i ženo, otroke in nekega uradnika, na katerega je i ljubosumen. Potem pa je usmrtil še samega sebel t Iz življenja emirja Abdurrahmana. Emir afgaJ < stanski je bil jako krut despot, ki si je izmišljal a [ svoje podložnike najstrašnejše kazni. Njegovi -mm I niki pravijo, da je bil čudna kombinacija človek« | hudiča in tigra. Vreči koga v vrelo olje, ni bilo p | njem nič nenavadnega. V najhujši zimi je dal pri I i vezati ljudi, ki so se mu zamerili, ob stebre, polit I jih z vodo, ter jih je pustil zmrzniti.. Take muke a I trajale pri najmočnejšem možu dva dni, predno ji I umrl. Ako je dal koga obesiti, je bilo to še jaka j milostna obsodba. Sicer pa je bil Abdurrahman aH muhast; včasih je bil tudi jako dober in popustlji I Ves občinski svet zaprt. Iz Lvova javljaj! I Zupan v Przysietnici je naznanil nedavno vsled sklepi vsega občinskega sveta učiteljico Rajovsko, da 11 otroke izvajati tako težka fizična dela, da so radii tega bolni. Učiteljica je tožila ves občinski svet zfl radi obrekovanja, in sodišče je obsodilo vsakega al toženca na teden dni zapora. Obsojeni občinski je uložil seveda ničnostno pritožbo toda višja instanM je prvo obsodbo potrdilo. Angležki kralj Edvard VII. pošten najditelj' Kraj t angleški najde večkrat kaj dragocenega. Ko je bill I mlad je našel ženski čreveljček z demantno zapoM H Nedavno je našel nožiček velike cene in sedaj je nasd I dragoceno zlato uro. Kralj pošlje vse, kar najdej I onemu, ki je dragocenost izgubil. Dobro bi bilo, fl bi šel v Južno Afriko, morda bi pomagal Kitchenerj™ najti Botha in Deweta. Zaroka cesarskih rodbin. Nadvojvodinja Klizabe^H Marija, jedina hčerka rajnega prestolonaslednika Rn-I dolfa in bivše nadvojvodinje Štefanije, sedanje groficfl Lonyay, se zaroči z ulanskim nadporočnikom princ^^H Otonom Windischgraetzem. Nadvojvodinja je rojeaH 2. septembra 1883. L, njen ženin pa 7. oktobra 1879 Princ Oton Windischgraetz je sin bivšega gorenjske« poslanca, na Bledu bivajočega princa Ernesta WiiH dischgraetza, ki je bil te dni imenovan tajnim sve^H nikom, in netjak v Hasbergu pri Planini bivajoče^M kneza Hugona "Wmdischgraetza. Musolino, italijanski ropar, ujet. Dolgo časa a^B lovila cela krdela i tal. vojakov in orožnikov znanega bandita Musolina, ki je bil baje po krivici obsojen in j je potem radi tega postal bandit, kateri je pobil vse svoje sodnike in krive priče; in žele sedaj se je po- I sreŽilo karabinierom zgrabiti nevarnega "bandita v lObližju Urbina. Musolino je priznal 14 nmorov in 17 ponesrečenih napadov. Izjavil pa je, da ne bo izpovedal ničesar več, če ga bodo žalili. „Moril nisem, nego se I if maščeval svojim sovražnikom. Osvete pa ukazuje gospod Bog sam", je dejal. Musolino je bil oblečen Imetiško, a se vede jako lepo. Vendar pa je precej Incnmern ter se baha, ker se zanima zanj tudi ne- I italijansko časopisje. Pri njem so našli sliki sv. Jožefa lin Marije aspromontske ter 250 lir. Skrivnosten umor. Iz Curiha javljajo, da je ustreli! pri Auran*n v soboto opolnoči mlad mož svojo ženo; potem je pomeril z revolverjem tudi vase, a se je slabo zadel. Zato je tekel k reki Ari; tam se je Islekel ter skočil v vodo. Identičnost nesrečnega para Boslej Še ni dognana. J Gospodarske stvari. [ 0 pomenu in uporabi umetnih gnojil. ■davanjc Dr. Ernesia Kramer-a, docenla na tehniški visoki Soli v Gradcu. (Dalje.) Umetna gnojila. 1 Sedaj znamo, da zemlji pomankuje mnogokrat Hkih redilnih snovij, katere za svojo rast neobhodno p'rebuje. Največkrat pogrešamo v zemljr* kalij, fos-■irovo kislino in dušeč. Zato mora kmet dajati zemlji Bikih snovij, ktere sama nima: to se pravi, on mora ■gnojiti. Gnojila imenujemo sploh take tvarine, ki so spo-■sobne pospeševati rastlinsko rast, ter zboljševati zemljo. Gnojila so naravna in umetna.- Najnavadneji na-jravni gnoj je živalski. Umetna gnojila imenujemo pa Hke tvarine, katere še le mehanskim ali kemijskim ■potom v gnoj spremenimo. Kolikor več hranilnih snovij ima gnoj v sebi, ■oliko vece vrednosti jo. Po obilosti teh snovij delimo ' nmetna gnojila v 1 cetiri vrste: 1. v gnojila s fosforovo kislino 2. v dušičnata gnojila 3. v fosfornata in dušičnata gnojila 4. v kalijeva gnojila. Te štiri vrste umetnih gnojil različno mešajo in lir njih mešana umetna gnojila pripravljajo n. pr. j unonijakov fosfat ali kalijev superfosfat, ali pa gnojila za posebne kulture n. pr. za hmelj, vinograd, j iravnik, ki imajo manj ali več redilnih snovij v sebi. IJ Imenujemo jih radi tega špecijalna nmetna gnojila. L Gnoj s fosforovo kislino. V tej vrsti gnoja je fosforova kislina v tesni Ivezi z vapnom kot fosfornokislo vapno, ktero je ali i aztopno ali neraztopno; prvo imenuje se superfosfat. f, Snperfosfate delajo iz koščene moke, iz ameriš- j tega tičjega „gvano", ali pa iz rudnin, ki imajo v sebi fosforuo kislino (fosforite) in sicer t&kč, da topijo te tvarine z žvepleno kislino, katera neraztopno fosfornokislo vapno raztopi. Po tem načinu delimo gnoj v superfosfate iz koščene moke, superfosfate iz gvana, superfosfate iz fosforitov i. t. d. Kolikor več ima ta gnoj raztopljene fosforne kisline v sebi, toliko več je vreden. Taka gnojila (super-fosfati) imajo navadno 10—20% raztopne fosforne kisline. Sedaj stane 1 kg. v vodi raztopne fosforne kisline, ki se nahaja v superfosfatih, 35—40 kr. Ta gnoj lahko rabiš, kadar ti drago. Pomniti je le treba, da ga vložiš blizu korenin. Med fosfati, ki se v vodi ne raztope, razločevati pa so taki, ki se v zemlji topijo, in pa taki, ki se v zemlji ne topijo. Slednji kot gnojila niso za rabo. V zemlji raztopni fosfati raztapljajo se precej lahko po uplivu lahkih v zemlji samej nahajajočih se kislin n. pr. organskih kislin in ogljikove kisline. Rastline hitro povžijejo te snovij. Raztopljivim fosfatom prištevamo tako zvano Thomas-ovo žlindro (Tho-masschlacke), katero dobivamo kot odpadek pri izdelovanji jekla iz fosfornatega železa po Thomasovem načinu. To gnojilo ima 15—20°/0 fosforne kisline, 48°/o vapna, 18°/o železa in magnana. Ta žlindra mora biti jako dobro zmleta, ker sicer rastline njenih fosfatov s svojimi kislinami ne morejo raztapljati in pov-živati. Debelo zmleta Thomas-ova žlindra nima nobene vrednosti. To vrsto gnoja najboljše rabiš na travnikih, v vinogradih, na njivah, hmeljiščih, in sicer zato, ker te kulture potrebujejo večletne zaloge fosforne kisline. Dalje sledi.) Zračenje hleva. Nečist in nezdrav zrak izpodko-pava zdravje. Izprijen vzduh sicer ne pokonča živalij naenkrat, a vendar jih zastrupuje polagoma, počasi; zli nasledki ne izostanejo. Na prostem ima živina dovolj čistega zraka, ali v hlevih — dovolj pokvarjenega. Pa kako naj bi bil v hlevih zdrav zrak, ker se nikoli ne zračijo, ker se to dozdeva ljudem nepotrebno. Ali je ta nevednost, bolje rečeno malomarnost se, žal, čettokrat prav hudo maščuje. „Kamor ne pride zrak, tja pride bolezen", pravi star in resničen pregovor: samo želeti je, da bi si ga naši gospodarji tndi dobro zapomnili. V male hleve dohaja pri vratih, oknih (če jih imajo) in celo skoz zid dovolj čistega zraka; za nje ni treba posebnih prevetrovalnih priprav (vetril). Odprite okna in zrak se dosti izpremeni; pokvarjen odide, čist pa pride. A v velikih hlevih je stvar drugačna. Mnogo živine potrebuje mnogo zraka. Tu bi nikakor ne zadostovala samo okna za dovažanje svežega vzduha; zatoraj se morajo napraviti v velikih hlevih posebne priprave, po katerih naj doteka zdrav in svež zrak. V ta namen pustimo v zidu na obeh dolgih straneh hleva, in sicer prav visoko pri stropu posebne luknje. Te luknje morajo biti zaradi tega visoko v zidu, da mrzli zrak ne vleče naravnost na živali ter jih ne prehladi. Zračne luknje ne smejo biti vodoravne ali ravnotežne (naravnost), ampak napošev (po strani) napravljene. To je tako razumeti, da se prične luknja na zunanji strani zidu niže in se na 10 — notranji konča više proti stropu. Zakaj pa zopet to? vpraša me morda Ijnbi čitatelj. To je zato, da dež in sneg ne moreta v hlev in da mrzli zunanji zrak teče proti stropu, a ne naravnost na živino. Na zunanji strani pritrdimo čez zračno ^luknjo mrežico iz žice (dratu), da muham in drugim enakim nepovabljenim gostom zabranjuje pot v hlev. Ta naprava je prav dobra, kajti ona odstranjuje sitne mrČese, in vendar doteka hlev dovolj čistega zraka. Ko se je hlev dovolj prezračil, zamašimo luknjo s slamo. Nekteri Nekteri imajo še druge priprave, pri kterih prihaja zrak po posebni cevi skoz streho in strop. Taka prevetrila pa so predraga in večinoma nepripravna. Sploh zadostujejo za naše razmere gori imenovane zračne luknje. V poletnem času je za prevetrenje srednjega hleva dovolj, če se okna odpro ter vrata snemo in z leso nadomestijo. Samoobsebi pa se razume, da se odpr6 samo okna. Velike hleve zračimo s tem, da odpremo zračne luknje, če je pa treba, tudi vrata in okna. Prav pametno je, če se vrata napravijo iz zgornjega in spodnjega dela; v tem slučaju se zgornji del odstrani ter nadomesti z leso. Ta način zračenja je kaj pripraven za soparne, poletne večere. Ali je žaganje kaj vredno gnojilo za travnike? Odgovor; Žaganje ima pač redilne snovi v sebi, a potreseno po travniku se dolgo časa ne razkroji, zato nima kot tako nobene gnojilne vrednosti. S pridom se da žaganje porabiti za mešanec, če se pomešano z drugimi odpadki pridno poliva z gnojico in na leto večkrat premeša. Na takem mešančevem kupu žaganje segnije in se spremeni v prav dobro gnojilo, in sicer tem prej, kolikor manj smolnat je bil les, iz katerega je žaganje. Po trgatvi. Trgatev je že končana. Lepo vreme v zadnjih tednih je omogočilo, da se je prej vsled dolgotrajnega deževja premalo dozorelo grozdje lepo razvilo in^ da se je tudi pridelek glede kakovosti zboljšal. Zal pa, da je pri trgatvi marsikateri vinogradnik napačno ravnal. Sicer je bilo tako vreme, da je moral človek res že obupovati, a mnogo jih je, ki na trgatev nestrpno čakajo in pri prvi ugodni priliki potrgajo, ne glede na to, je li že pravi čas za to ali ne. Letošnja vinska letina bo povprečno po množini in po dobroti slabša od lanske. Če bi ne bilo v prvi polovici septembra nastopilo slabo vreme, bila bi letošnja letina taka, kakoršnih vinogradniki že dolgo ne pomnijo. Lahko se računi, da je gnji-loba vzela Vi, po nekod pa tudi 7» pridelka. Manj so to občutili vinogradniki v dragih okrajih, in todi bodo vina tudi boljša, ker je grozdje bolje dozorelo. ker je večina šele proti koncu septembra s trgatvijo pričela. Še najmanj škode občutijo Vipavci. Ker pa tam že vsled ugodnejšega podnebja grozdje bolj zgodaj in bolje dozori, bodo vina tudi letos glede kakovosti zadovoljiva, kajti posamezni mošti boljših vrst, n. pr. rizling, traminec, rulandec, beli burgundec, so imeli 20—22%, modra frankinja, portugalka, kraljevina, grganja i. dr. 16—19°/« sladkorja; toraj bodo imela ta vina povprečno 11 % alkohola. To so že krepka namizna vina. Dobrota in stanovitnost letošnjih vin bo zelo odvisna od pravilne naprave. Kdor ni bil pri trgatvi izbirčen, tesnosrčen, da ni ločil vsega gni-1 lega grozdja od zdravega in nezrelega od zrelega in če ni pustil vsakega posebej pokipeti, bo imel s svojim! vinom precejšnjih sitnostij. Tako vino se mn bode nerado čistilo, in če ga bo pustil nekaj ur na zraku, pa bo že farbo spremenilo. Kdor je pobral gnilo' grozdje naprej in ga je kmalu ali takoj sprešal ter1 je pustil mošt zase v sodu pokipeti, je najbolje ravnal;: le to mu še svetujemo, naj ta mošt še enkrat na! zdrave tropine vrže, če jih še ima, da še na njih pokipi. Bodisi pa, da je kdo pri trgatvi še tako oprezno postopal, je vendar gotovo še mnogo gnilega1 ali umazanega grozdja prišlo vmes v kad, in zato bo vsakdo popolnoma pravilno ravnal, če nova vina pretoči kmalu potem, ko nehajo kipeti, toraj že sedaj.1 Večina mošt ali vino kvarljivih snovij se kmalu nsede na dno soda. Skrbeti se mora toraj, da se te snovi čim prej odstranijo. Posebno pa priporočamo storiti to delo pri belih vinih, da tako ohranijo svojo milobo in da hitreje in bolje dozore. Pri pretakanju naj se pazi, da ne pride nič gošče vmes. Sod, v kterega pri pretakanju pride mošt, napravljen iz gnilih jagod, naj se nekoliko zažvepla. Zadostuje, da se sod zakadi', predno se mošt vanj vlije. Vinogradniki, bodite toraj! oprezni, da si ohranite vsaj to zdravo, česar Vam ni| pobralo deževje. So li buče dobra krma za molzne krave in alij ne narede mleka prevodenega, kakor se pri nas trdi?. Odgovor :Buče so jako dobra krma za molzne krave, ker imajo v sebi mnogo jako lahko prebavnih redilnih snovij. Buče je zrezane pokladadi, peške, ki so zelo, redilne, pa zdrobljene umes mešati. Buče so zel» vodene in bi same pokladane dajale res vodeno mleko, to se pa tako ne zgodi, saj se poleg njih .morajo še, druga krmila pokladati. Loterijske številke. Trst, dne 19. oktohra: 63, 60, 15, 85, 81. Gradec, dne 26. oktobra: 81, 55, *7, 35, 2. 5 tajerska Ss"avous" OSVEŽUJOČA Pl, StyriOtyreler =3 SVETOTMOZNANA iCA. Nepresegljiva zdravilna voda. \GM 'h JO S. OENIG m v Ptuju prodaja premog (Steinkohle) po najnižji ceni. j$ Tam se dobi tudi sol, moka, kaša. riž, 5§t otrobi, ječmenov šrot in drugo blago. 340 — XI Ad. Hochegerja I glavno zastopstvo marienfeldske tvornice motorjev In lokomobil (Marienfelder Motoren- umi Locomobllen-Fabrik) Dunaj VIII/2 Josefstadterstrasse 64 nasproti postaje mestne železnice nJosefstadterstrasse.° plop a motorjev in lokomobil, ki se gonijo s petrolejem, bencinom, špriitom in plinom. Nikake nevarnosti glede ognja ali da bi se raznesli, so vedno pripravljeni za delo. — Najboljši in najmočnejši stroji, kar se tiče vstrajnosti. — Primerni za kmetijske, industrijske in druge namene. — Popolne mtatilne priprave. — Mla-tiloice od Hofherrja in Schranza. (Jonilni stroški ene konjske mori za ono uro samo 4 do 6 vinarjev!! Ceniki brezplačno in poštnine prosto. HH lOfi Jos. Kasimir v Ptuju priporoča svojo obilno zalogo in sicer: ajfinejše namizno in jedilno olje, sadni in vinski jesih, jesi-•vo esenco in kislino, kiselo vodo: rogačko, radinsko, i konigsbruner, pivo v steklenicah in sodčkih ,,Bratov leininghaus" v Gradci, prav dobor švicarski sir, salami, jell papriciran, harinke, celi in sekani speli, svinjsko »si. „3Ionte Ohristo", najfinejši želodčni liker, moko tparnih mlinov, kavo, Čaj, sladkor, kakao, Čokolado, rum, fivovko, vinski cvet, vsakovrstne dišave (Gewiirze) i. t. d. Najboljša postrežba in najnižje cene. 295 Za oskrbovanje živinske trgovine ■ govedoreje posebno ugodno pripravno posestvo ležeče v ptujski okolici, ■ srpdišči šestih, mnogoštevilno obiskanih sejmov, blizu hrvaške meje. se Imti najugodnejšim pogojem proda, tudi se proda dobro ohranjena stre- šina (Dachstuhl). Povpraša se pri upravništvu „Stajercau. 299 los. Rasimir v Ptuji priporoča svojo obilno zalogo in sicer: lajno apno, „Flora" in ..Gloria1 živinski redilni pra- fek, mrcesni prašek, lim za muhe, papir za muhe, Lavi amerikanski, cement roman in'portland, strešni ep. kotran, karbolinej, firnis. lak za tla, železo, po-Ktvo, vozove in usnje, oljnate barve za slikarje Id hiše, kvarte za igrati in razglednice, špirit za Lreti, penzelne in krtače, štopelne, mast za čevlje in vozove. Najboljša postrežba in najnižje cene. 295 Močne vinske sode 250 do 700 do 700 litrov, prodaja liter po l3;4, 2, 2"2 kr. J. Kreinigg, trgovec v Žalcu (Sachsenfeld.) 317 ritz Rasch trgovina s knjigami ^§|| in papirjem ||g§- T7- CeljI fciporoča svojo veliko zalogo šolskih knjig in pisalnih jotrebščin, kakor tudi molitvenih knjig, kolendarov in abavnih spisov v največji izbiri in po najnižjih cenah. 259 Heinrich Mauretter v Ptuju, florjanski trg priporoča svojo najbolje sortirano zalogo špecerije, vina v steklenicah in delikates po najnižjih cenah. Proseč za mnogošteviln obisk se beleži vsim spoštovanjem 305 Heinrich Mauretter. O-O-O-O—0»0"0-C—c-o W. Blanke v Ptuji glavni trg štev. 6 I ogerska ulica štev. 6 nasproti oeliki newiki cerkvi. | nasproti veliki ooiainici. Tiskarna, knjigania, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno. C. kr. zaloga šolskih knjig in zaloga kvart Vsaki Čas velika zaloga vseh Šolskih knjig v najnovejši izdaji kakor tudi trgooskihi ppisooalnib knjig za trgovce, vseh pisalnih in ioiskib potrebščin, Kichmann-ovih pisank in risank, pisanega in spilnega papirja v vseh barvah, pisalnega papirja io papirja za pisma v mapah in kasetah, prav po ceni; zaPitkOP, papirnatih Preiie, papirja za zaoijanie itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah. i\r« debelo in drobno. Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske urade, šolska vodstva, obe. predstojnica i. t. d. v dvojnem jeziku in vseh vrst kaneelijskib potrebščin po najnižjih cenah. Izdeljujejo se po ceni in hitro: trgOPSke tiskovine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, zaeitki z natisom tvrdk, računi, oizitnicc, raslovne karte, pečatne Znamke za steklenice in pisemske zaklepe, Štambille iz kavčuha in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških od Škofijstva potrjenih WtT molitvenikov -*»■ v jako lepem vezanju po raznih cenah. Pripovedne knjige v zaba^t2T v a"^™ Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma priskrbi. Ravnokar je došla: Graika nemška pratika woi. a 7 kr. — Slovenska pratika za * 1002. leto a 10 ke. in 12 kr., za prodajalce mnogo ceneje. MT* Razglednice 'Ma o najfinejši spetlotiskopni tzprJitPi pošiljam jaz za K h.%— lOOO komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku. Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hali i. t. d. *> Dr. Rose balzami Praško domačo mazilo za želodec iz lekarne B. FRAGNER-ja v Pragi je ?.«? ve—**-<• 292 M S — 13 — Priden deček t dobro Šolsko i2obrazbo in dobrimi šolskimi spričevali se sprejme kol učenec v trgovino mešanega blaga pri Franc Huth-u v Velikovcu (Volkermarkt). a26 Ištev. 39.232. Razglas. Naročila na amerikanske trte iz združenih državnih in deželnih trtnic za sadilno dobo 1901/2. Od dežele Štajerske bodo se za pomlad 1902 sledeče [množine amerikanskih trt pod naslednjimi pogoji proti plačilu loddale, in sicer: 1. 500.000 komadov požlahinic (največ od mosler rumeni, [velSrizling, burguder beli, gutedel rudeči in beli, silvaner zelen, traminer rudeči) na Kiparia portalis, Vitis solonis in Bupeslris [montikola. 2. 500.000 komadov korenink od Riparia portalis, Vitis fcolonis in Rupestris monticola 3. Večje število reznikov od zgoraj imenovanih vrst. Cene za trte za 1000 komadov so sledeče: I. Požlahnjene trte za premožne posestnike 250 K, za vse pruge .posestnike 160 K. II. Amerikanske koreninke za premožne posestnike 20 K |w vse druge posestnike 10 K. III. Rezniki 6 K. Pri naročilih od več kakor 1500 požlahtnic, 5000 ko- faadov korenink ali reznikov skoz eno stranko, prideržimo si mi. napominano množico odgovarjano splošnemu stanju naročil mižati. Naročila na te trte imajo se neposredno pri deželnemu ■odboru ali skoz občinske urade, pri kojih se dobijo v to svrho naročilni listi, vložiti. Občinska predstojništva imajo izpolnjene naročilne liste jiemudoma deželnemu odboru vposlati. Vsa naročila imajo se narediti do 1. decembra 1901, ker na pozneje došla se ne bodo mogla ozirati. Naročila reševala se bodejo po vrsti kakor so došla, in Bobi vsak naročnik naročene vrste, tako dolgo, dokler je kaj aloge. Vse te trte oddajale se bodejo samo štajerskim posestnikom in imajo tudi tiste stranke, ktere so trte neposredno m" deželnem odboru naročile, občinsko-uradno potrdilo o tem, la so posestniki vinogradov v občini, priložiti. Trgovci trt so :h! dobave goriimenovanega materiala izključeni. Cene razumejo se od trtnice in je za to spadajoči znesek pri sprejetju trt plačati, oziroma ako se iste pošljejo z želez-lieo, se bode znesek povzel. Zapakovalni in dovozni stroški nračunili se bodejo po lastni ceni. Pri vsakemu naročilu je treba naznaniti: 1. ime, stano-ališče in stan naročnika; 2. davčno občino, v kateri leži inograd: 3. vrso trt katero se želi dobiti; ^ zadnjo železnično n poštno postajo, kamor naj se trte pošljejo. Ako bi katera naročena vrsta trt pošla ali bi je ne bilo zadosini množini, se bode ista nadomestila z isti podobno. Gradec, v oktobru 1901. Od štajerskega deželnega odbora. Edmund grof Attems. m ceneo ; primerno šolsko izobrazbo, ki, ako mogoče nekaj slovenski razume, sprejme se s 15. oktobrom v trgovino s knjigami in papirjem W. Blanke=ja v Ptuju. Čudež iz Švice. Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti poštnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo Wmr uro 1H s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, sejo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/i poštno predalo št. 29. 307 t j n ti o 1 6 1 * rirnrinrrinrrT »i Giht- in reumaiismus-eter. Ta v ,.Mohren"-lekarni v Radgoni največ iz na telo okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine olajšajoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po- rabnim navodilom velja 50 kr ali 1 krono. S pošlo proti poštnem povzetju (NacJinahnre) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo. 323 onj Pozornost!!! Colliine prosto!!! Pozornost!!! ?M~ Prekosi vsako konkurenco. Mi pošljemo vsakomur ,,Colnine prosto" 3 m štofa dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko svetlo ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70 Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasti štot za ceno od gld. 3.30, vse eolnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno zadovoljno ramenja ali denar nazaj pošlje! Dobavlja se proli poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošlje, samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakau. Postfach Nr. 29. 328 Sprejme se takoj učenec 14 let star, zmožen dobro nemškega in slovenskega jezika in je poštenih starišev, v trgovino mešanega blaga pri Ivanu Končan v Šoštanju (Schdnstein). 324 'ii a o q 1 j v ft ui u j' 11 % j a 1 u .1« S1 j* u >( !A3[3>JUBia 'HA a iqop as J3j u, 09 l^od od 'u, 05 oiues BfiaA. tOLIl Ofl$U|A *lft>(M2)### vquipnaSouiA u&mvsa bz «3[fuz[ busjba 05p?f •18*1 ^HOUuPM Lekarnarja A. fhierrf-ja balzam z zeleno nunsko varstveno znamko 12 malihjali 6 velikih steklenic K 4 — poštnine prosto. A. Thierry-ja Centifolien-mazilo za rane 2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja proti plačilu v gotovini A. Thierry-jeva lekarna „pri Aagelju" v Pregradi pri Rogatec-Slatina. Dunaj, centralni depo: lekarnar C. Brady Fleischmarkt 1 Budapešta: lekarna J. v. TiSrok Id dr. Egger. Zagreb: lekarna S. Mlttelbach. ____ Na drobno dobiva se poovsod. 137 14 — Z. 39.117, Brata Slawitsch v Ptuju. priporočata izvrstne Šivalne stroje (Nuhmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania .120 „ — „ Ringschifchen . 140 n — B Ringschifchen za krojače..........180 n — n Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače . >.....160 n — „ Howe C za krojače in čevljarje .... 90 „ — B Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Deli (Bestandtheile) za vsakorstne stroje. Cene po pogodbi na obroka (na rate). Cenik brezplačno. 312 Christof Mosslacher Vrba pri Vrbskem jezeru. Z današnjim naznanjam, da sem samoprodajo svojega desertnega siru (WOrther Desscrt-Kase) podelil gospodu Henriku Maureter-ju, trgovca s Specerijo vinom in delikatesami v Ptuju na florijanskem trgu. Za izvrstno kvaliteto se najbolje skrbi. 316 Spoštovanjem Ch. Mdsslacher. Učenec za lončarijo (Hafnerei) se sprejme v učenje. — Vpraša se pri 3oief UJesiak-u lončarskem mojstru v Slov. Bistrici. mrmnr. Kište prodaja |gt po ceni W. BLANKE v Ptuji. M Išče se viničar za slovenjograško okolico, ki je priden, zanesljiv, govori nemški in ima 3—4 delavne osebe. Nastopi se takoj. Ponudbe naj se pošiljajo na upravmStvo ,,Štajerca". 332 iz preskušenih lastnih drevesnic in sicer: jabolke po K 1.— do K 140: hruške po K L20 do 1.60. — Iz- boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18 vinarjev za liter ponuja OJhrbBiitOO luareilberg (Gutsvenvaltung Malirenbergl. Tam dobijo se tudi jorkširski plemenski prašiči. 334 Sadna drevesa Naznanilo. Za polletni tečaj, ki se začne 2. januarja 191 na deželni Šoli V Gradci, se bode podelilo na reva in uboge kovače deset deželnih ustanov po iou s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prost« v zavodu), nadalje tudi ustanove nekaterih okrajnj zastopov tudi po 100 K. Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in ti lestno močan, domovinska pravica na Štajersk dobra ljudsko-šolska izobrazba in najmanj dvele bavljenje z podkovanjem. Razven tega se mora vsak prošnjik z rever zavezati, da bo po dovršenem podnku najmanj leta izvrševal svojo obrt kot mojster ali pomočnik Štajerskem, oziroma v kraju, v katerem je d ustanovo. Prošnje se naj pošljejo deželnemu odboru Gradcu z reverzom (z zaveznim pismom), krstni listom, domovnico, izučnim spričevalom, ptem lavsko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah o nravnosti do 20. novembra 1901. Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih t dneh v začetku tečaja pri vodju. Seboj naj prine dokazilo dovršene starosti 18 let, da so delali d leti kot pomagači in dovršili ljudsko šolo, potem i učno knjižico. Gradec, 12. oktobra 1901. Deželni odbor štajerski, P. n. Ptuj, meseca oktobra li Usojam si slavnemu občinstvu uljndno naznaniti, da na glavnem trgu nasproti Sellinschegg-u otvorila tPJO' Z USn]8m in potrebščinami. Trudila se bodem, cenjene jemalce z najboljšim blagom po najnižjih cenah posi Prevzamem tudi vsakovrstne kože v najboljše in najcenejše delovanje ter kupujem vsakovrstne kože po najvišjih cenah. «■____________________Marija Skutitz. Učenec z dobrimi šolskimi spriševali se sprejme špecerijsko trgovino. 338 Adolf Sellinschegg v Ptuji Hlapec se sprejme v službo pri firmi: R. SADNIK & Comp. v Ptuji. fuks ali pram CBraunJ bre napak, kupi 333 Adolf Sellinschegff v PtitM m Učenec za trgovino nemškega in slovenskega jezika zmožen, iz boljše hiše, se sprejme. Vpraša se pri firmi: LEPOSCHA v Ptuju. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. Blanke v Ptuju. *- ** — 11 vlad. državnega mesta $>tuj Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu, Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. priporoča se glede vsa kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji. Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki me« see dva goveja in konjska sejma. gB^T Svinjski sejmi: "Ttft Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. 1g$f£r Tedenski sejmi; "UfcB Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (špeh) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dn6h prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega Župan; lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. 10 Mestni urad v Ptuji. J. Ornlg. — 16 — m 9-------99-------« J Trgovina || -= TRAUN & STIGER v Celji z špecerijo, kolonijalnim blagom, delikate-sami in mineralno vodo. 263 plugi iz jekla brane Najizvrstnejsi In priznano najboljši na 4-rezala, za travnike in mah. razdeljene in diagonalne, poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agrlcola", stroji za košnjo in žetev, z&mig%^0 grahlje za seno in Setev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preže za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja, strojoza rezanico, na valjčkih in z mazljiviml tečaji, Jako lahko za goniti pri člmur se prihrani 40»/» moči. Mline za debelo moko, rez nice za repo, tfrraii