The Oldest Slovene Daily tn Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki
VOLUME XIX. — LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) FEBRUARY 4, 1936
ŠTEVILKA (NUMBER) 29
EVROPO
Vlada je včeraj poslala za 5 milijonov in pol dolarjev zlata v Evropo, da zaduši strah, da Amerika stoji pred inflacijo.
Odkrivanje trgovine z belim su~ Italijanov pad-
zenjstvom v New Yorku
Štirje moški so bili voditelji prostitucijskega sindikata. Eden izmed četvorice je imel milijon dolarjev letnih dohodkov.
WASHINGTON, 3. ifeb. — Tok zlata iz Evrope v Ameriko Ke je obrnil. Vlada je danes poslala v Francijo in Holandijo za S3,600,000 zlata, da podpre vi"ednost dolarja na evropskih b°rzah ter zaduši strah, ki je na. [dohodkov, ^tal v Evropi, da Amerika stoji Kot
NEW YORK, 3. feb. — Posebni prosekutor Thomas Dewey, ki je v nedeljo zvečer izvršil drastičen pogon na gnezda prostitucije v New Yorku, v katerem je bilo zajetih 77 zvodnikov in zvodnic, je danes izjavil, da So trgovino z belim suženjstvom vodili štirje moški, enemu izmed, katerih je ta trgovina Jonašala milijon dolarjev letnih
Pred denarno inflacijo.
To je prvi preolrret v toku z'ata, potem ko so zaloge zlata v Ameriki narastle na. preko 10 ^lijard dolarjev, oziroma $10,-}82,246,742, tako da je bilo v Ainf-riki nad 40 odstotkov vsega 2tata na svetu, ki služi za kritje "°narja. V teku zadnjih 16 mesecev je prišlo v Ameriko za o-
kroS dve milijardi dolarjev zlata.
Vlada ni z ozirom na ta ko-ralc Podala nobene izjave. Administracija očividno zavzema sta-"šče, da Amerika lahko pošlje še ^Nogo zlata v Evropo za podpo-dolarju na tujih borzah, ne da; 1 bila s tem ogrožena stabilnost . Za enkrat se menda tudi napraviti nikakih spre-'ilb deuiuue politike.
. Toda prepričanje, da Ameri-stoji pred inflacijo, raste udi v Zed. državah in ne samo v Evropi. To se je pokazalo da-nes na delniški borzi v New
glavarje prostitucijske trgovine je Dewey imenoval sledeče : Peter Balitzer, Jack Ellen-stein, Al Weiner in David Marcus. Vsi štirje se nahajajo v rokah oblasti. Obtožilo se jih bo, da so dekleta s silo zavajali v prostitucijo.
Na podlagi informacij, katere se je dobilo od aretirancev, je prosekutor prišel do zaključka, da je odkriti pi ostitucijski .sindikat celo izvažal dekleta na Kubo in v Jur.no Ameriko.
Balitzor je bil v Philadelphiji. ko je policija vdrla v 41 hiš v New Yorku, toda se ga bo dobilo v New York potom ekstradi-cijskega procesa.
Ko sta bila nedavno poslana v Zapor dva znana nižinska gia-M^ita^fi, in "Cock-Eyed Lciui" Wfeiner, so oblasti mislile, da so odstranile voditelje gange z belim suženjstvom, am-
ostala v eni hiši več kot en teden.
Dekleta, ki običajno nerada govorijo pred policijo, ker se zavedajo, da jim bo pozneje težko dobiti vstop v javne hiše, ako padejo v nemilost pri svojih delodajalcih, so danes izpovedale mnogo rtiči, ki jih običajno za-molčijo. Za to je odgovorna jeza nad majhnim deležem dobička, ki se jim ga je pustilo. Tako se je zvedelo tudi imena agentov, ki so zvabljali dekleta v New York.
Letni dohodki trgovcev z belim suženjstvom so znašali od 1.2 do 15 milijonov dolarjev, pravi Dewey. Kot se je dognalo, je prostitucijski sindikat vzdrževal v bližini ženskega sodišča poseben urad za preskrbo bondov in za legalno pomoč v slučaju aretacij.
Danes je bilo pred sodnikom McCookom obtoženih deset moških, za katere je določil skupno $435,000 poroštva. Po $75,000 poroštva je določil za Ellenstei-na, Marcusa in Weinerja. Prvo zaslišanje obtoženih se bo vršilo v četrtek.
pes rešil otroka
ST. CLAIRSVILLE, O., 3. feb. — štirletni Robert McNeil
la. omenjena le dva izmed mno-y — ——--i ■	gin podrejenih članov Balitzer-
orku. Prve tri ure, ko se je, Ellenstein tolpe, katerih posel »Kalo, ali bo morda najvišje |med drugim je bil, da se včasih «sče podalo odločitev glede dasta zapreti ter s tem zaščitita ^avnoSti Tennessee Valley resnične glavarje prostitucijske authority zakona, je bilo
nak Dewey je dognal, da sta bi- je vfraJ PaJ1 J kamin'
gorel ogenj. Dečka je zgrabil do-
bo:
na i
r2i precej mirno, ko je prišlo Poročilo, da je sodišče odloči-ev zopet odložilo, je na. borzi Završalo in delnice so poskočile . 110ve rekordne višine. Povprečna vrednost delnic je bila da-
ttes
visja kot kdaj izza 1931.
Rast delnic so poleg inflacij-*ih govoric pospešila tudi poučila, da so korporacije lani v r° na celi črti izkazale pričakovani prebitek in da je tudi ^niški izgled za bodoče jako Ugoden.
Profesor izvoljen
plevelandska podružnica Ame Jske lige proti vojni in fašizmu izvolila profesorja Paula Ro-iz Oberlin kolegija za •Predsednika. Miss Ruth Bennett g bila izvoljena za tajnico, Max B.' Hayes, urednik unijskega gla-k a The Citizen, pa za častnega tednika.
seji, ki se je vršila v ne-^ Jo v baptistični cerkvi na -^clid Ave., se je ožigosalo rabe. P°licije in šerifskih deputijev t°L stražnike pri WPA projek-
ga sindikata.
Podrobnosti o delovanju gan-ga so danes začele počasi prihajati na dan, potem ko so ženske in dekleta, katere je Dewey zagotovil, da se ne gre za navaden pogon, začele prosteje govoriti.
Starost teh žensk znaša od 18 do 40 let in njih pripovedovanje se ne razlikuje dosti. Po večini so prišle iz malih mest v Penn-sylvaniji, Ohio, Illinoisu, Mary-landu, Massachussettsu, in celo iz tako oddaljenih držav kot California in Alabama.
Nekatere so postale prostitutke, še prodno so odšle iz domačih mest, ampak večina jih je prišla sem pod obljubo, da se jih bo preizkusilo, če imajo sposobnost. za filmsko ali gledališko karijero in pa za, artistične modele. Ko so enkrat dospele v New York, so bile ali prisiljene v javne hiše ali pa poslane na, Kubo ali v Južno Ameriko, pod pretvezo, da jih tam čaka gledališka karijera.
Dewey pravi, da je odkrita ganga obratpvala okoli 200 hišv Manhattanu in Brooklynu.
mači pes policijske pasme, ga, potegnil iz ognja ter otepal po njem s tacami, da pogasi plamene, še predno so prihiteli starši. Deček je dobil sicer hude opeklino, toda. bo okreval. Pes ga je rešil gotove smrti.
20 tisoč klobučarjev v n. y. stavka
NEW YORK, 3. feb. — Velika napetost je zavladala danes v New Yorku, ko je zastavkalo 20 tisoč delavcev v klobučarnah, medtem ko 1,200 hišnih delavcev tudi grozi s stavko. Na za-padno stran mesta so bila danes poslana velika policijska oja-čenja.
Io na severni fronti
Slovita divizija 28-oktober-skih črnosrajčnikov popolnoma uničena, trdijo Abesinci
ADDIS A BAB a' 2. feb. —< Včeraj je abesinska vlada objavila uradno poročilo o veliki bitki na severni fronti, v katerem, se trdi, da je na obeli straneh padlo 9000 mož tier da se je končala z veliko zrn ago za Abe-since. Poročilo pra.vi, da je bilo 3,000 Italijanov ubitih in okrog 5000 ranjenih, abesinske izgube pa da so štele 1,200 mrtvih ali ranjenih. Glasom tega poročila je bila znamenita fašistična "28-oktoberska divizija,?' popolnoma uničena. (Divizija oktobra je imenovana po datlrnu fašističnega pohoda na Pdrtn.)
Bitka se je začeli 21. januarja ter se je končala? šele pretekli, četrtek. Poročilo pt^vi, da so A-besinci zajeli 18 tankov, 33 lahkih topov,' 175 strojnic, 2,605 pušk in veliko jetnikov.
(Neko nedavno poročilo iz Ri ma, ki se je očivir1-* bitke, pa je trdilo, tih 5,000 Abesinc le italijanske izgu lahke.)
o tikalo iste je bilo ubi-in da so bi-primeroma
Abesinsko uradno poročilo pravi, da je bila to "prva velika bitka, v kateri so so; Abesinci borili proti redni italijanski vojski v masni formaci ji, Iter dokazali, da so sposobni JHj' ? in uničiti sovražnika s svili 'tne vojno taktiko.
O intenzivnih vojaških aktivnostih se poroča tudi z južne fronte, kjer so bili Abesinci zadnje dni prisiljeni, da so se nekoliko umaknili.
RIM, 2. feb. — Italijanska vlada je danes abesinsko poročilo o izgubi 3,000 mož na severni fronti in o uničenju divizije 28. oktobra označila kot "nov vzorec abesinske kampanje laži proti nam." Vlada obenem pravi, da. maršal Badoglio ne poroča nič novega niti s severne niti južne fronte.
VLAKU JE SPODRSNILO
JERSEY CITY. — Neki potniški vlak Pennsylvania železnice se je danes vsled spolzke proge zaletel v zaviro na koncu proge. Trideset potnikov je bilo poškodovanih, mnogo pa pre tresenih.
"Za šalo" se je obesil
Anthony Mraček, star 13 let, je bil razigran deček. Posebno rad je strašil svojo 3 0 let staro sestro Mildred. Včasih se je nalašč zakotalil po stopnicah in obležal, kot da je mrtev. Ko je sestrica vsa prestrašena pritekla k njemu, pa je skočil pokonci in se imenitno zabaval nad njenim strahom. Včeraj je poskusil nove vrste strašilo. Vzel je očetov pas ter se z njim obesil na tram v kleti. Ko je deklica videla njegov zaripli obraz, je tekla po starejšo sestro. Ko pa sta so vrnili, se brat ni hudomušno nasmejal, temveč je še vedno visel na pasu. Fanta so brž odrezali in poklicali zdravnika, toda bilo je prepozno, šala se je spremenila v tragedijo. Tony je bil mrtev. Oče, ki je tako pogosto svaril sina, da naj nikar ne igra "mrtveca", je sinoči s solzami v očeh gledal spričevalo, katero je deček včeraj prinesel iz šole. Obljubil mu je namreč novo obleko, ako bo prinesel iz šole dobro izpričevalo. Izpričevalo je bilo dobro, ampak sinčka, najstarejšega v družini, ni več. Družina Mraček stanuje na 3661 E. 105 St.
zlo otroškega dela
zopet raste
Delavski department poroča, da se je število otrok, ki so zaposleni v ameriški industriji, podvojilo, odkar je bil razveljavljen zakon NRA, ki je prepovedoval otroško delo. Edino sredstvo proti temu je dodatek k u-stavi za prepoved otroškega dela. Sličen zakon, ki je bil nekoč sprejet v kongresu, je bil namreč od najvišje sodnije proglašen neustavnim. Delodajalski interesi vodijo oster boj proti tozadevnemu dodatku k ustavi.'
Te
> Protestiralo se je proti ob-j hiše so se, odprle ob 11. uri do-V,rza.vani., ru;_______r»___i:...... i.i.i.i..____ mnrnlp.
^vanju Olimpijade v Berlinu, i^valo apropriacijo za nada-anje municijske preiskave v j^natu ter protestiralo proti za-nskim načrtom za pobijanje r ' aJe". ki se nahajajo "Sresom Zed. držav. '
pred
Iz bolnice
Joseph Kern, poznani razva ledu
dol
m premoga, ki je bil žasa bolan v bolnišnici, je }la,aj toliko okreval, da se na-
lahLnat d°mi1' kjer ga prijatelji
° °bxscejo. želimo mu hitre-

ogrevanja!
poldne in dekleta so se morale javiti prav tako točno kot če bi bile zaposlene v kaki pisarni. Nobeni ni bilo dovoljeno v teh hišah živeti, ampak dekleta so tam dobile dnevno po dva obeda. Povprečni delovni dan je znašal 12 ur, pravi Dewey, in nekatere izmed bolj brhkih deklet so j goli" zaslužilo do $300 na teden.
Nižinski sindikat pa je večji; del denarja dekletom vzel za "stroške", tako da ni nobeni o-stalo več kot od $30 do $50 na teden. Dekleta se je sistematično menjalo, tako da ni nobena
PES OGRIZEL PET OSEB V BOLNIŠNICI
PHILADELPHIA. — V Ger-mantown bolnišnico je danes pritekel neki pes ter ogrizel pet bolnikov, predno se ga je ubilo.
Elyjeva bolezen
Euclidski župan Charles R. Ely se že dva meseca nahaja na jugu, kjer se zdravi za naduho. Tednik "Euclid Observer", ki je v volilni kampanji vodil boj proti Ely ju, je nedavno poročal, da. se župan nahaja v Floridi, pozneje pa je na zahtevo objavil popravek, češ, da se "naš nad-ivi župan" ne nahaja v Floridi, temveč v Arizoni. Z ozirom na to je mestna zbornica sinoči drugič odglasovala, da se od lista zahteva, da se opraviči. V odsotnosti Elyja vodi županske posle Ross Murray.
Imajo novo sredstvo
Slovenski zobozdravniki, dr. A. L. Garbas, dr. James W. Ma-lly in dr. V. Opaskar, so dobili novoizumljeno sredstvo za olajšanje bolečin pri popravilu zob. Dočim listi in nekateri zobozdravniki trdijo, da je sredstvo zelo uspešno, posebno pri nervoznih ljudi, drugi ne pripisujejo iznajdbi posebne vrednosti, in pravijo, da je tekočina le predru-gačena snov zdravila, ki so ga dentisti že leta rabili.
Popravek
V petkovi izdaji v poročilu Slovenske Zadružne Zveze se je uri-nila neljuba pomota v tem, da je bilo izpuščeno ime vestnega, aktivnega in požrtvovalnega direktorja Antona Bokala kot direktorja za tekoče leto. Javnost naj blagovoli vzeti ta popravek na znanje. — Joseph A. Siskovich, tajnik.
Green izžvižgan na venciji premogarjev
Delegatje so burno zavrnili apel za prenehanje boja radi industrijskega unionizma. Konvencija stoji krepko za Lewisom.
Prelom med federacijo in majnarsko unijo je neizogiben
WASHINGTON, 3. feb. — Da- (čas, ko bodo premogarji potre-nes je predsednik Ameriške de- bovali pomoči federacije ter je
lavske federacije William Grren imel uro in pol dolg govor, v katerem je apeliral na. zbrane delegate United Mine Workers unije, da odnehajo s svojo kampanjo za industrijski unijonizem ter še nadalje podpirajo program strokovnega umjonizma, katerega zastopa federacija. Toda Gree-nov apel je padel ni gluha ušesa. Med delegacijo »c je pokazalo sovražno razpoloženje takoj, ko je Green stopil na oder, ter je rastlo, dokler se ni ob zaključku govora spremenilo v splošen hrušč, ropot in žvižganje.
Delegatje, 1700 po številu, so jasno pokazali, da stoje odločno za svojim predsednikom John L. Lewisom, ki je napravil odprt prelom s federacijo ter organiziral odbor za industrijski unijonizem. Konvencija je že prej odglasovala, da prepušča ekse-kutivi svoje unije, da pretrga vse stike s federacijo, kadar se ji vidi umestno. Izgleda, da je prelom med American Federation, of Labor in United Mine Workers neizogiben.
Green je svaril, da bo prišel
opozarjal, da je federacija v letih 1925 in 1926 dala premogar-jem $700,000 stavkovne podpore. Toda vse prigovarjanje je bilo zaman.
Ko je Green prenehal govoriti, je Lewis stopil k mikrofonu in rekel:
"Dovolili bomo, da delegatje sami odgovorijo Mr. Greenu. Vsi delegatje, ki so se radi njegovega govora premislili, naj vstanejo!"
Vstalo je pet delegatov.
Potem pa je pozval, da vstanejo oni, ki so za to, da se odbor za industrijski unijonizem razpusti. Vstala sta samo dva delegata. Končno je pozval, da vstanejo vsi oni, ki se strinjajo z! njegovim programom. Delegatje so skoro kot en mož planili na' noge ter s krikom in teptanjem z nogami dali duška svojemu navdušenju.
Tedaj se je Lewis počasi in mogočno obrnil k predsedniku federacije ter rekel v slovesnem tonu:
"Predsednik Green, dobili ste odgovor Združenih rudarjev A-merike."
grobarjeva šala
BUFFALO, 3. feb. — Grobar John Vogelsang je danes kopal nov grob. Prijatelju, ki je stal zraven, je v šali rekel: "Prihodnjega boš pa skopal za sebe." Po teh besedah se je zgrudil ter padel mrtev v delno skopani grob. Zadela ga je srčna kap.
Graduant
Albert Tomle, sin Mr. in Mrs. Tomle, 14823 Sylvia Ave., je graduiral iz Collinwood High šole. Mladi dijak namerava nadaljevati posebne študije v isti
štrajk mesarskih delavcev v londonu
LONDON, 3. feb. — Tu je zastavkalo 10,000 mesarskih delavcev, vsled česar mestu preti pomanjkanje mesa. Delavci v mesnicah zahtevajo višje mezde in 40-urni delovni teden. V Londonu se porabi vsak dan nad tri milijone funtov mesa.
Miller kaznovan
Lekarna oropana
V nedeljo zvečer sta prišla v Weinberger lekarno na 15001 St. Clair Ave., ki sta dva klerka in dva odjemalca prisilila,, da so se vsedli na tla, nakar je moral po-V Kovington, Ky., je bil vjslovodja odpreti varnostno bla-
Vile rojenice
Preteklo soboto so se oglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. Joseph Ahlin, 980 E. 74 St in pustile sinčka. Mati in dete sta zdrava na domu. Dekliško i me matere je bilo Emily Zupančič iz 52 ceste.
Poročna dovoljenja
Poročna dovoljenja so dobili Frank Cvetkovič, 16320 Hunt-mere Ave. in Mathilda Germek, 658 E. 162 St.; Joseph Serbot, 1046 E. 61 St. in Anna Pižmoht, 6516 Bonna Ave. Bilo srečno!
Haffner tvrdka
Te dni obhaja 29. leto svojega poslovanja dobro poznana slovenska zavarovalna tvrdka Haffner Insurance Co., 6106 St. Clair Ave. Tvrdka jamči še v naprej isto zadovoljivo poslovanje za svoje klijente kot preteklosti.
Iz urada S. N. Doma
Vljudno se prosi vse one, kateri imajo vstopnice od zadnje prireditve SND, ki se je vršila 26. januarja, da prinesejo denar ali pa vstopnice, da se za-more narediti račune omenjene prireditve.—John Tavčar, taj. SND.
Žalostna vest
Mrs. Gertrude Meglich, 1074 East 71 St. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je na Brezjah pri Mariji Pomagaj na Gorenjskem preminula ljubljena mati Ana Potočnik.
Pokojni John Gorše
Kot smo včeraj na kratko poročali, je preminul po petdnevni bolezni dobro poznani rojak John Gorše. Pokojni je bil rojen v vasi Višnja Gora na Dolenjskem 27. decembra, 1875. V Ameriko je dospel leta 1900 in se naselil v Clevelandu, kjer se je poročil z Frances Starčer. Leta 1912 se je preselil v Euclid, in 1920 je začel trgovino z mehko pijačo, in zdaj je pa imel trgovino s pivom. Pokojni zapušča tukaj žalujočo soprogo Frances, sinove Louis, William, Frank in Edward, ter hčere Mrs. Pauline Ulic, Mrs. Anna Cesnik, Mrs. Julia Strnad, Emma in Mamie, v. stari domovini pa zapušča sestre Mary in Louise ter brata, Martina. Bil je član društva "Napredek", št. 132, JSKJ. Pogreb pokojnega se bo vršil v četrtek ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti na
9S2 East 207 Street v cerkev Svete Kristine ter na pokopališče sv. Pavla pod oskrbo pogreb-nika Augusta F. Svetka. Naj bo pokojnemu ohranjen blag spo-
min
Smrtna kosa
Včeraj je preminul v Lakeside bolnici Harold Prinčič, star 4 mesece. Zapušča starše John in Antonia, sestre Bertha, Olga in Dorothy, in brate A-dolph, Carl in Walter, ki sta-
Važen shod
Jutri ob 1. uri popoldne se vr- pisom skušala otajati zamrznje-soboto aretiran vsled "prehitre gajno ter jim izročiti $500. Ban- ši važen shod vseh tistih, ki po-; no vodno cev, se ji je vžgala ob-vožnje bivši elevelandski župan dita sta vsem ukazala, da se ,pet hajajo v angleški razred v Dru- leka, in dobila je tako hude ope-
Ray T. Miller, ki je moral za j minut ne smejo ganiti, potem pa: j štvenem Domu na Recher Ave. Prestopek plačati $10 globe. I mirno odšla.	'Shod se vrši v Domu.
Pokojna zapušča v stari domo- nujejo na 1225 East 167 St. vini žalujočega soproga, petjPogreb se bo vršil v sredo po-hčera in dva sina, v Clevelandu i poldne iz pogrebnega zavoda pa eno hčer in sina. Bodi ji Augusta F. Svetka ter v cerkev ohranjen blag spomin!	Marije Vnebovzetje.
Ženska zgorela	Roparja obsojena
Ko je Miss Martha Mihalak Na zvezni sodniji v Clevelandu včeraj na svojem domu na 1520 j sta bila včeraj obsojena George Hamilton Ave. z gorečim časo- j Sargent in Anthony Labrizetti
iz Akrona, ki sta bila člana tol pe, ki je preteklega aprila v Warrenu napadla poštni truck, ter odnesla $100,000. Dobila sta.' po 25 let zapora.
kline, da jim je sinoči v Charity bolnišnici podlegla.
STRAN 2. "
ENAKOPRAVNOST
4. februarja, 1936
m •■ I I	I	i ... i i I	r- I	II	I t	,	—
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
V
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by CWG AMERICAN JUGOSLAV FTG. & PUB. CO.
6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Usued Every Day Except Sundays and Holiday«
VATRO J. GRILL, Editor_
Entered as Second Cl^ss Matter April 20 b, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, ui der the Act of Congress of March 3rd, 18,9
"Cigani" pridejo na Waterloo Rd.
Akcija za brezposel- Junaštvo osemletne
no zavarovalnino
AH BO ROOSEVELT PORAŽEN?
Poskusno glasovanje, katero je pravkar zaključil tednik "The Literary Digest," bi na prvi pogled dalo misliti, cla Roosevelta v jeseni čaka gotov poraz. Prehitri zaključki pa niso na mestu. Način glasovanja sam govori proti takšnemu tolmačenju. Edino vprašanje, katero se je stavilo na dotični poizkusili glasovnici, je bilo: Ali odobravate politiko Rooseveltove administracije? Ljudje, ki so prejeli te glasovnice, so lahko odgovorili edino z "da" ali "ne."
Ali pa bi bila večina še vedno proti Rooseveltu, ako bi se bilo vprašalo, da volilci primerjajo rekord Rooseveltove administracije z rekordom njegovega prednika Hooverja, ali pa koga drugega, ki utegne biti letos predsedniški kandidat republikanske stranke? Najbrže ne.
Drugič tudi iz kategoričnega odgovora, ki se ga je zahtevalo, ni mogoče sklepati, koliko od onih, ki so izrazili nezadovoljstvo z Rooseveltovo politiko, zavzema to stališče vsled tega, ker smatrajo, da je Roosevelt preveč "radikalen," koliko pa je takih, ki so se ohladili napram njemu, ker so razočarani nad njegovo konservativnostjo ter so pričakovali, da bo odločnejše nastopil proti "denarnim mešetarjem" in drugim stebrom reakcije. Slednjih je brez dvoma veliko, ako ne večina, in za slučaj, da bi pretila resna' rievartiost;' da bo v ješehi zmagal kak republikanski reakcijonarec Hoo-verjevega kalibra, bi pretežni del teh brez dvorna volilo za Roosevelta kot za manjše izmed dveh zlov. To in še številne druge okolščine je treba upoštevati pri presojanju političnega položaja z o-zirom na predsedniške volitve v jeseni.
Danes še nihče ne ve, kdo bo republikanski predsedniški kandidat, če bi masa republikanskih volilcev odločala, bi nominacijo najbrže dobil senator Borah, progresivec stare šole iz Idaho, ampak Borah je za staro gardo v stranki preveč "radikalen" in bo torej napela vse sile, da ga porazi, kar se ji tudi gotovo posreči, ako se ne zgodi kaj čisto nepreclvidevanega. Razen tega je Borah tudi že prileten mož in bi, akoravno je zdrav in še krepak, težko vzdržal napor predsedniške kampanje. Hearstovi časopisi, ki so pred štirimi leti podpirali Roosevelta, seclaj bobnajo ime gov. Landona iz Arkansasa. Tretji možni kandidat je časnikarski magnat Knox iz Chicaga. Iz kalkulacij se tudi ne sme izpustiti Hooverja, ki navzlic temu, cla na vsa vprašanja, če je kandidat ali ne, molči kot egiptovska sfinga, očividno ni opustil nade, da se mu da priložnost "oprati se," kar dokazujejo njegove velike govorniške aktivnosti v zadnjih mesecih, izključeno pa ni, da ne bo nominiran nobeden izmed omenjenih, temveč da bo v zadnjem momentu potisnjen v ospredje kak "črn konjiček," kot se je v politični zgodovini Amerike že večkrat zgodilo.
Vsekakor je nemogoče ustvariti si jasno sliko glede Rooseveltovih prilik za amago ali poraz, dokler ne bodo republikanci nominirali svojega kandidata. Obstoji še možnost, da bodo demokrat-je, ki se odevajo v plašč "jeffersonstva," organizirali puč proti Rooseveltu pod krinko boja proti "socijalizmu." Ta način boja pa bo v končni analizi Rooseveltu več koristil kot škodoval. Takšni napadi, kakršne siplje Al Smith kot trobilo za Du Ponte in Liberty ligo na Roosevelta, morejo služiti edino kot svarilo ljudskim masam, kaj jih čaka, če zmaga skrajna reakcija.
Cleveland, O.
Izčrpki zapisnika seje obdrža-ne 24. jan. so sledeči: Kljub mrazu, kateri sedaj nadleguje najsiromašnejše najbolj, je bila seja poA'oljno obiskana. Razpravljalo se je o dcšli korespondenci iz urada lige proti vojni in fašizmu. Sklenjeno,, da društveni zastopniki urgirajo društva k pristopu in sodelovanju proti vojni in fašizmu, da nas tu ne iznenadi šiba, gorje, muke in nepopisno trpljenje in trpinčenje, kateremu so izpostavljeni delavci in intelektualci dežel, kjer fa šizem mesari.
Iz poročila skupnih glavnih odborov, kakor tudi od naših delegatov, kateri so bili priča zaslišanju za zavarovalnino v Columbusu, se pronajde, da vselej naš delavski apel naleti na nema ušesa. Toraj bo potreba, to našim misreprezentantom prihodnjo jesen na. glas povedati, da naj iščejo glasove pri trgovskih zvezah, pri utilitetnih družbah in. ne pri nas.
V pretres ali disguzijo se je vzelo tudi federalni načrt, ka-
deklice
V	nedeljo, 9. februarja pridejo cigani na vabilo dramskega zbora "Verovšek" na oder Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Road. Igialci vprizorijo namreč izborno veseloigro "Cigani" v kateri nastopi okrog najboljših Verovškovih moči.
V	vlogi mladega cigana Jura Brajdiča nastopi Joško Prime, ki bo pel in sviral. Pomagal mu bo Beno Krištof (Danijel Braj-dič), namreč samo svirati. Peti ne more ker je gluhonem. Mlado ciganko Marijo bo predstavljala Cecilia Jaklich, ter bo s svojim mi žarkimi pogledi zapeljavaia moški svet. Da res ni pred cigani nič varno ter, da kradejo kjer le morejo, bo pa pokazala siara ciganka Katarina ki bo "sunila" to in ono, kar ji bo le prišlo pod roke, a zraven bo pa tuGi "šioga-la" karte vsem, ki bodo hoteli zvedeti srečo.
Do ušes zaljubljeno Anico Pevc bo pa igrala Kristina Ko-lenc, a predmet njene ljubezni pa bo Anton Mihelicb v vlogi mladega avskulanta. Aničino mamico bo igrala Mrs. Zaje, prebrisanega dr. Veselka pa Louis Cner-nich. Pozabljivega sodnijskega inšpektorja bo igral Ivan Strele, J t~7 je~ sedaj pred kongresom, j... n.w.b-., . a 1 predložen po kongresniku Ernest Lundeen in pred Senatom
Čuvar jeva hči je preprečila grozno železniško nesrečo
šele zdaj se doznava, da je bi-, la na božič le po čudovitem naključju preprečena velika že-j lezniška nesreča v Franciji. Ponoči tega dne je imel službo na postaji Saint Lieu pri Pontoi-seu železniški čuvaj Michel Duval. Postaja Saint Lieu je važna zaradi tega, ker se pri vhodu vanjo križajo glavne železniške proge Pariz—Bruselj in Pariz—Cherbourg.	Iglednico od te hiše?"
Duvalu se je primerila pri! "Zakaj vprašujete?" vstopu v bločnico nenavadna! "Rad bi jo poslal avoji ženi ter
Ko je jetniški čuvaj pripeljal novega jetnika v njegovo celico, ga ta vpraša:
'Ali imate morda kakšno raz-
nezgoda. Padel je na poledenelih tleh, in sicer tako nerodno, da si je poškodoval hrbtenico. Padec je bil zanj usoden. Omrtvičil mu je za nekaj časa vse telo ter je celo preprečil, da bi mogel klicati na pomoč. V| temi se je tedajci odigravala nepopisna drama. Duval se ni mogel ganiti. S strahom se je domislil položaja, ki bo nastal, če ostane brez pomoči. V nekaj trenutkih sta namreč ime-a privoziti proti postaji dva o-sebna vlaka in en tovorni vlak.
svoje okno s križcem zaznamoval .. . "
* * • *
"Kaj pa rišeš po papirju, Ža-ni?"
"Psička rišem, ata." "Kje pa je rep?" "Ta je še v tintniku!"
navihanega dr. Packa pa A. L.av shin. Gledališko skupino pa tvorijo: Cvetan, Louis Raferle; Cvetana, Miss Revera; Cerne, Frank Krištof; in mali Frankie Vadnal. Brhko natakarico Rezi-ko bo pa igrala Miss Medic, sodnika pa Frank Jereb.
po senatorju Frazier, toraj imenovan Frazier-Lunaeen Bili, ta, načrt zagotavlja vsem delavcem podporo $10, na teden in tri dolarje vsakemu od njega odvisnemu in to takoj, na račun
. . , ■ i moral nekie ustaviti in si pri-če se ne premaknejo kretnice, { ^ ^ ^ ^^ pri Qjem
je bila nesreča neizbezna.	so ^ ge ^ Din Dejgtv0i da
Duval je zbral vse svoje sile ^ ^ čeyljeV) vzbuja upra.
in naposled mu je le uspelo, da nQ sumnjo> da je bil najbrž,
je s peto svojega okovanega | ^^ pri kakšnem dekletu
Vsi ti vam bodo nudili v ne- jvisokih. dohodkov in dedščin in deljo par ur neprisiljene za.ba-|ne na davke deiavcev nekdai
ve. A glavni krivec, da boste morali vlači usta aarazeu. tp; .a.e vam bodo trebuščki tresli bo pa naš Žigman v vlogi sluge Bren-ka. Ali se ga spominjate iz "Treh vaških svetnikov"? Gotovo rač-
bodočnoti kakor odloča U. S, "Security Act, kateri i?." I j uči >«
hišne, farmerske, ali vladne u-službence.
Naštevati bi mogel nadalje
ka na vodi! To pot bo zopet ena- zakaj naj se vsa društva prigla-ko pokazal kaj zna. Vstopnice so sijo k ;'kdj> za prist.no brezpo-
v predprodaji po 45c., dobite jih pri naših trgovcih, kakor tudi
selno in starostno zavarovalnino, ali to naj zadostuje. Ako ka-
pri igralcih. Pri blagajni bodcjko društvo želi bolj natančnih
50 centov
-S.
Vabilo na koncert
Slovenski pevski zbor "Sloga" priredi koncert v nedeljo dne 9. februarja ob 3:30 popoldne v Knausovi dvorani. Na tem koncertu bo precej lep in bogat program. Tem potom vabimo cenjeno občinstvo, da poseti naš koncert v obilnem številu.
Na Sloginem koncertu bodo sodelovali: Soc. "Zarja" in "Delavec" iz Newburgha. — Na programu bedo tudi druge točke, katerih pa ne morem tukaj podati. Sezite po vstopnicah, ki so sedaj pri pevcih v predprodaji samo 25 centov, pri vratih bodo pa 35 centov.
Vsi ljubitelji kulture pridite na koncert in podpirajte kakor gmotno tako tudi moralno pevski zbor, da moremo iti nemote
podatkov in pojasnil glede načrta se lahko oglasi vsaki četrti petek ob 8 P. M. v mesecu Slov. Nar. Domu dvorana št. novo poslopje.
Omeniti moram, da bo 5. a prila obdržana državna konferenca v Akron Ohio, sponsirena pod vodstvom A. F. L. Members League, Ohio Assc., in United Action Assc., ter naj bodo na isti vsa društva cele države Ohio zastopana.
-foe Merlvar, zapisnikar.
stotakom poldrug liter vina in. kislo meso. Gostje in gostilničar so ga videli, da je okrog 23. ure odšel. Kod je potem hodil, nihče več ne ve. Verjetno je, da je šel proti Duplici, vendar pa se je
čevlja potrkal po železni plošči, ki mu je ležala pod nogami. U-darec je čula njegova osemletna hči Denisa, ki je pritekla bliže, da vidi, kaj se je zgodilo. Otrok je takoj spoznal strašni očetov položaj. Z nemo igro obraza ja Duval pokazal otroku, kako mora prestaviti kretnice, da bodo vlaki pravilno privozili na postajo. Denisa je zavrtela kolesa in izmenjala kretnice po o-četovih navodilih. Komaj je to storila, so vlaki drug za drugim prihrumeli na postajo. Šele ko je bilo to v redu končano, je oče namignil hčeri, naj telefonira, po pomoč. Tovariši so Du-vala odnesli v bolnišnico, kjer se njegovo stanje naglo boljša tako, da bo mogel že v kratkem nastopiti službo. Denisa pa je predmet splošne pozornosti, saj je s svojo srčnostjo rešila življenje neštetim potnikom, ki sta jih bila polna oba osebna vlaka.
Iz stare domovine
Zagonetka okrog najdenega trupla v Radomljah
V Radomljah so potegnili iz
Nekdo ga je udaril po glavi, nato pa misleč, da je Jelene mrtev, odnesel v vodo. V tej smeri so giblje tudi preiskava, ki jo z vnemo vodijo kamniški in mengeški orožniki.
Pretepi v ptujski okolici.
Ni še dovolj, da beleži kroniki; za božične praznike dva mrtva, tri težko in šest lažje ranjenih, so se preteklo nedeljo tudi v naših Halozah in sicer v itozmin-cih obklali vaški fantje. Dva od teh in sicer 33 letnega mesarskega pomočnika Andreja Marca iz Sedlačeka in 28 letnega Antona Hliša, pos. sina iz Nove Cerkve, so prepeljali s smrtno nevarnimi poškodbami v ptujsko bolnišnico. Pretepa se je u-deležilo okrog dvajset fantov in se je vnela med njimi pravcata bitka. Kot napadalno orožje so služile ročice in sekira. — Anton Hliš ima tudi počeno lobanjo, in je le malo upanja, da o-stane pri življenju. — Enak primer se je dogodil istočasno v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. Skupina ponočnjakov je napadla na javni cesti 36-letne-ga dninarja Franca Šibilo in ga s koli tako premlatila, da je obležal nezavesten. Spravili so ga
IZ PRIMORJA
Tržaški Lloyd bo prevažal bol nike iz Afrike
Trst. — Uprava paroplovne družbe "Tržaški Lloyd" je dala i italijanski vladi na
no naprej. Pevski z Dor 'Sloga , __
... j j • ( , u j.,,j; 'najmodernejšo ladjo, ki bo slu-je gojil do sedaj tako bo tudi v ( J	J •>
bito kožo, zato so nekateri sklepali, da je bil ubit, večina pa je mislila, da. je utonil. Čudno je bilo tudi dejstvo, da je bil utopljenec bos.
Šele naslednje jutro so ugo-
ra/nfilaeJ10™'1 njegovo identiteto. Izkaza-razpoia^c ]q ^ ^ to ^ lg0() y Cr_
nivcu v občini Mošnje pi Raaov-
bodoče delavsko izobrazbo med.žila za prevoz bolnih italijan-.ijici rojeni Valentin Jelene, sta-
slovenskimi delavci.	skih vojakov iz Vzhodne Afri-^iujoč v Kamniku na Grabnu. Za-
Še imamo par dni do našega, ke v Italijo. Ladjo "Gradišča" iPoslen je bil kot kovaški pomoč-
koncerta, torej pripravite se, da j Je prevzelo vrhovno vojno po-'nik v Hočevarjevi tovarni gospo-
zagotovo pridete, vživali boste j veljstvo od tržaškega "Lloyda."idarskega orod-~*a v Kamniku, med nami skupno delavsko p©-	. . v. , , . I Sodna komisija je dognala, aa.
sem, kakor tudi druge slovenske' Ta Postavlja največjo bolnico,.je bjl udarjen po glavi z nekim
pesmi, a zlasti Venček Sloven-, na morju in bo lahko prevažala ogtrira predmetom, ki pa mu je
_ _...... ' vpp hnlnilrnv in ranipnfov len- ...	, «	' i ~
skih Narodnih pesmi. Užitka bc'več bolnikov m ranjencev, ka- prebjI gam0 kožo> medtem ko je od samega začetka do konca. Za kor 80 to	do sedaJ VRC ostala lobanja nepoškodovana,
plesalce bo skrbel JucKje Zore štiri ladJc' kl 30 blle v to	Zato udarec najbrž ni povzročil
trio. Oni, ki pridejo h koncer- j v Pr'ometu- iNova ladja ima njegove smrti, pač pa je mogoče, tu lačni, se lahko ustavi jo tudi PcstelJ tor Jc opremljena z «aj- da je bil vržen v vodo nezavesten na večerji, bo nekaj dobrega modernejšimi o p e r acijskimi in £0 je potcm v vodi zadušil. Pri prigrizka] kakor tudi rumene in. dvoranami in vsemi potrebnimi obdukciji so dognali, da je malo rdeče kapljice.	j napravami, ki jih imajo moder- pred Pmrtjo jedel golaž in zelje.
Torej ne pozabite n:-. Siogin ue bolnišnice. Italiji bo lad.r: () vodi pa ni bilo sledu niti v 2e-koneert v nedeljo, pridite ob Prišla zel° Prav- ker .ic v Haa" lodcu niti v pljučih, kar je znak, pravem času, ne zamudite, ker s njem času število ranjencev «e- da ni utonil, programom se ne bo čakalo. ilo naraslo in ni bilo dovolj pre- Preiskava je dognala, da je Na svidenje in pozdrav vsem.' voznih sredstev, da opravijo to bii Valentin Jelene v neki kam-"Slogin pevet " težko nalogo.	niški- gostilni, kjer je plačal s
struge Kamniške Bistrice truplo ^ neznanega moškega, starega o-'v ptujsko bolnišnico, kjer so u-^rog 45 let. Na glavi je imei pre- gotovih nevarne poškodbe na
glavi, ima pa tudi strto levo roko. — K uboju v Zavrču. Radi suma, da so ubili ponoči od 28. na 29. decembra 1935 v Zavrču pos. sina Martina Žnidariča so orožniki aretirali 5 oseb. Vseh pet so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Aretiranci tajijo, le e-den od teh priznava svoje dejanje.
Požar
Dne 30. decembra je začelo goreti pri posestnici Tereziji Vrb-njak v Ibovi v Slov. goricah. — Zgoreli so svinjski hlevi do tal, ker so bili leseni. Zgorelo je tudi okoli tri sežnje drv, Rešili so pa svinje. Zavarovalnina .Je bila malenkostna. Kako je nastal požar, še ni jasno.
Zagorje ob Savi. dveh gostih, ki da sta bila ran-tu 99 otrok, od tega 57 dečkov in 42 deklic. Moški pa ne prevladujejo samo v številu rojstev, ampak tudi v številu smrti. Od 76 mrličev je bilo 54 moških, žensk pa 22 — Porok je bilo kljub težki krizi, ki tare našo dolino, še 4.5. Med ženini je bil en sam vdovec.
V	fašizem in pogubo silijo
Leto 1935 na,s je Urez dvoma obogatilo za dragoceno izkušnjo, da se more socializem naslanjati in rasti le iz zdrave moči svojih delavskih organizacij. Kričaštvo ne rodi moči, temveč vodi v popolnoma drugo skrajnost: najprej obup, potem zbeganost, ki vidi svojo edino rešitev v tem, da poslane hinavščina in blatenje načelo in vsebina cele take politike. To so dokazali naši tako zvani slovenski "levičarji." Pri tem so v prav kratkem času zašli tako daleč, da krna-u sami svojih ljudi ne bodo spoznali in ne bodo vedeli, ali je nekdo njihov "zaupnik" v drugi organizaciji, ali je dotienik, "zaupnik" druge organizacije v njihovi sredini. Pri tem je potrebno še eno pojasnilo.
Naše cenjeno meščanstvo se je vedno odlikovalo po popolnem nepoznavanju tako socialistične ideje kakor raznih delavskih socialno-politienih problemov. Marx a so vedno pobijali ne na podlagi njegovih del in spisov, temveč na podlagi tega, kar si je kak nesposoben pismar izmislil o Marxu. Ker ne poznajo socialističnih idejnih struj, so začeli v zadnjem času meščanski časopisi na podlagi kakih študentovskih nezrelih izpadov nespretno gonjo proti strašilu komunizma. V resnici pa vse to "levičarstvo" študentov, raznih šolarskih intelektualcev ni pri meščanskem časopisju nameščenih "revolucionarjev" nima prav nobene zveze ne s socializmom, ne s komunizmom. Iz nadaljnjih izvajanj bo vsakdo videl, da ti ljudje tudi nikakor ne zaslužijo pridevka "levičarji," ker so v resnici vse drugo, samo to ne. Čeprav sami sebe radi nazivajo "levičarje," v resnici niso; saj tudi zločinca ne sodimo po tem, kako sam sebe predstavlja, da bi se rešil krivde, temveč ga o-cenimo po njegovih dejanjih.
S. Sedej je v "Delavski Politiki" že o-risal nekaj saltoniortalov teli nesrečnih "levičarjev." Jaz hočem navesti nekaj dokumentov iz njihove najnovejše "ideologije" ill politike.
Za enega glavnih ideologov naših "levičarjev" odrasle generacije se smatra inženir Štel;i, zastopnik Škod^vih tvornic v Ljubljani. Svojo aldivnosf p pokazal posebno pri občinskih volitvah na Jezici. Ta mož je v 29. številki "Slovenijo" napis;'! dolg uvodnik-"K vprašanju enotne slovenske fronte," ki je zadnji njihov "Šlager."
V	tem uvodniku pravi: "Ta enotna slovenska fronta naj orfja-
nizira vse narodne sile r svoji organizaciji,' dokler ne doseže vseh svojih žalitev. Dotlej "zapostavimo vse posebne postulate (zall~ tevc, op. ur.) poeti i u ih političnih strank i" socialnih skupin bodisi delodajalcev ali delojemalcev, kmeta ali delavca-•• Založil HO do takrat, vse borbe družabnega diferencira-nia za bodočnost,, ko si bomo brez škode .?<'• skupnost narodnega življenja, zopet lahko privoščili notranje - politična obračunava-nja."
Ali je treba naše bravce pri tem še posebej opomniti, da so v takem smislu povsod govorili in še govore fašisti? Ali j1' potrebno opozarjati, kakšne posledice so nastopile tam, kjer so ljudje poslušali ali morajo poslušati fašiste, da je treba zapostaviti vse posebne zahteve delojemalcev? kmeta in delavca?
Saj nam kar Štebi sam pove, kaj pomeni v praksi ta parola. V svoji brošuri "Brezposelnost in gospodarska kriza," ki jo je 1933 leta izdal v samozaložbi, predlaga, da je treba:
1.)	zaposlit i brezposelne delovne sile za vsako ceno;"
2.)	"naj se v najkrajšem črasu lirične -vel iliopot cznJ m i javnimi drli," za katera se lahko preskrbelardenarna sredstva na t" način: sto milijonov Din naj bi se dobilo nkiuitvijo vseh brezposelnih podpor države-banovin in občin, ukinitev ,s6h izdatkov Z& dobavo iivcžuih. potrebščin r pasivnih, krti' jih.." 200 milijonov dinarje,- bi pa dobili vpeljavo splošnega davka za izvedbo javnih1 del na vse prebivalstvo."
3.)	Vsa ta javna dela bi vodil odbor, se-
stoječ is največ 10 delegatov gospodurslee-n.ikov in 10 delegatov inženirskih, organize' cij, kateri brez odloga in. permanentno zd' seda in določi obseg teli javnih del. S posebnim >zakonom mora dati vlada neomejeno pooblastilo gornjemu odboru za izvršile'' javnih del, ukiniti vse podporne dajatve prisiliti brezposelne k izvrševanju del v določenih projektih.
Torej po mnenju "levičarskega" ideologa naj bi se delavci prisilili, da se za vsako ceno zaposh- za dela, ki bi jih določal0 po deset zastopnikov kapitalistov in inženir; je v brez delavcev, ki smejo samo izvrševat1 njihova povelja.
(Dalje na 2. str)


Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
USTANOVLJENA 1908
INKOBPOR1RANA lSOa
GLAVNI URAD: 245-47 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS
Telefon: — PULLMAN 8665
UPRAVNI ODBOR: Vatro J. Grlll, predsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, O. John Kvartich, I. podpredsednik, Eridgeville, Penna. Rudolph Lisch, U. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland O. William Rus, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. Mirko Kuhel, blagajnik, 245-47 West 103rd St., Chicago, III.
NADZORNI ODBOR: Mike Vrhovnik, predsednik, Huston, Penna. William Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Frank Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna.
POROTNI ODBOR: Anton Zaitz, predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Steve Mausar, 4439 Washington Street, Denver, Colo. Vincent Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis.
GLAVNI ZDRAVNIK: P. J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna.
URADNO GLASILO: ENAKOPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. jj. Vsa pisma in stvari, tičofie se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-denar za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-ta ,uPravnega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-j - Pritožbe sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-r*^ se uredništva in upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost naslov "ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio.
Upor v Judenburgu 1918
Madžari na delu
Tisto jutro po viharni noči ^ Pred Judenburgom zadonela pna trobenta. Donela je ka-0r v starih časih, kadar je Sr°zoten sovražnik naskočil me-stn° obzidje. Tenko je pel boj-111 r°g- preteč je bil njegov s strahom je prešinil Ju-aenburžane. To ni bila več le
slutni,
da
Ja. to je že bilo potrdilo,
v Se bliža sodba.in pomor. Saj ^estu ni bilo nikogar več, ki Se uprl pohodu maščevalcev, ^denburg je bil kakor pogori-, e- Ob sedmih zjutraj so pričakali Madžari v mesto. Bil jj^to "šturmbataljon" iz Bru-
fJža;
ga je vodil slovaški ma-r°m stotnik Lukasz. Čelade
na glavnh, na puškah JOnete nasajene. Zasedli so utJ|ke in vojašnice po mestu, ^ ^Postavili straže, razorožili, Sar so našli. In Judenburg je Ure nato zvedel, kdo mu je Postavljen za gospodarja. Stot-Lukasz, gotov lahke zmage dal razkeS^m' uporniki, je iz-^ manifest. Razglasil je pre-s°d. Ustreljen bo' vsakdo, ki m tako dalje... Prihiteli so
Upor
zadušit tudi oddelki iz Le-
po gostilnah so našli mnogo kranjskih mož in Roke kvišku! Bajoneti Puškah so iskali dotika s
jana m Celovca. Premoč je bi-r ,.Ve^ka. Vso garnizijo so mo-1 spraviti v barake in jo stro-
so 2astražiti.
.leEksekucija se je pričela. Raz-So se madžarske patrulje. v S°stilne do gostilne jih je ni v!la pot- In nič Čudnega
v "llo
se
faatov na Pfsi
So h- Upornik°v. Toda uporniki (j0, 1 samo še obupani, vinjeni | ^orovoljčki, ki so se vdajali dzarom, vdani v voljo božjo Vo V ®v°3e slovensko prokletst-da -	Prekrižali so roke,
^ Jih je zadrgnila ostra vrv,
da SC nato za3edla v sklepe, So vSovVstopile žile. Iz gostiln kak	Madžari naše s seboj
'nih(.0r teleta. Nihče ni jeknil, vay ev Se ni upiral konopcu, krmo^- P°d udarci in sunki, ka-So	Padlo. Judenburžani
tuj. opirali okna. Pa so se u-prj.d nazaj in si z rokami o-
krivapali .Uata' 2 dlanmi si za" ! zgroženi nad temi
bili i° se ie naSnil dan, so lovli P°r<3iki domalega spet po-no Jeni in od Madžarov skrb-so n straženi. Glavne puntarje PočetmU(ino vtaknili za zapahe. biia Vsega teSa uP°ra sta
lja v Beli Krajini, obdolžen kot kolovodja, je bil zelo tih, miren in pošten, pri vseh priljubljen zaradi vzornega obnašanja. Doma v Podzemlju je imel priletno mater, ki jo je srčno ljubil. Četrti, ki so ga kar na lepem prišteli med glavne u-pornike, ' je bil Bosanec Joso Dautovil, doma iz Zvornika, visok in vitek kakor jelka. Doma je imel že priletnega očeta in mater, ki takrat pač nista slutila, da bosta že nekaj dni nato, po ustrelitvi sina, odgnana v internacijo na Madžarsko, od koder se nikoli več ne bosta vrnila domov... Peta, nedolžna žrtev je bil četovodja Lojze Rogelj iz Drašičev pri Metliki, o-ženjen in oče treh otrok. To je bil zelo resen in zrel mož, dober družinski oče. Še teden dni pred uporom je pripovedoval, da. ga pride za binkošti obiskat žena z najmlajšim otroči-čem, ko siromak ni sanjal, da bo ustreljen ravno na binkošt-no soboto. Njega ima na vesti neki izdajalec :— naj mu bo odpuščeno, saj je tudi on že na drugem svetu. — Šesti, ki je bil prištet med najhujše obtožene, je bil Fran Grahovina, doma z Dunaja, pristojen pa v Polhov Gradec. Ta ne počiva pri Sv. Križu, kakor ostali u-streljeni uporniki, katerih kosti smo po prevratu prepeljali v domovino. On ni bil na smrt obsojen zaradi upora, temveč zato, ker je ono noč pobral neko zlato uro in dva tisočaka.
ji ne bi dala pokončati!" Tako je govoril vojaški tožilec, tako strogo zanešeno in domorod-no, da se je zdelo: na koncu bo zapel vsaj del cesarske himne. Namestu tega je vnovič terjal glave: glave, glave, smrtno kazen!
V	tišini se je nato dvignil branilec. Branilec? Bedna rene-gatska figura. Lahko bi z dobro zastavljeno besedo iztrgal iz krempljev soldaške justice tega in še onega, ki je že smrti zapisan. Pa ne. čenčal je, čenčal in kratko opravil. Naj se zgodi po božji volji in po vojaških postavah! Tribunal je sodil — in —
V	sredo popoldne je bila razglašena sodba. Vse mesto je vedelo vnaprej, da bo hudo. Ni je med ljudstvom bolj žgoče negotovosti in radovednosti, kakor pričakovanje smrtne obsodbe. S človekom, ki bo zapadel smrti, pogledaš skozi tisto špranjo, ki se ji tako nerad približaš, skozi tisto špranjo, skozi katero uzreš druge in samega sebe v poslednji ločitvi, j še in najbrže še neusahle Sloven-na robu izkopanega groba. ske ljudske stranke večina slo-
-	štirje obsojeni na smrt! | venskega naroda . . Zato je po
-	Hafner, Možina, štefanič,1 ™J™nenju v današnji zgodo-Dautovič...	vinski dobi prav ta skupina naj-
Kakor črna pajčevina je sod-1 sposobnejša, da ji zaupamo to ba omrežila mesto Judenburg	Pa &
in taborišče.
I V FAŠIZEM IN POGUBO SILIJO
(Dalje iz 2. str.)
Kaj bi pomenilo uresničenje! teh fašističnih predlogov, bo ve-\ del ceniti vsakdo, ki pozna dosedanji način javnih del, ki kljub svoji nevzdržnosti vendar ni ta^ ko nesocialen in krut, kakor je načrt g. ing. Stebija.
Dragi bralci, ne obstrmite pri item skoku iz nekdanje "razredno nepomirljivosti" v "nacijo-aalno Skupnost" naših "levičarjev", ker vas čakajo še lepša presenečenja. Isti "levičar" g. iStebi pove v omenjeni številki' ] svoje mnenje o tem, kdo bi vodil i slavno "enotno slovensko fron-| to." Za "voditelja" ne predlaga nikogar drugega kakor — dr. Antona Korošča. Modri Stebi ! pravi namreč:
"Kdo naj prevzame inicijativo j gibanja-, kdo naJ se loti organizacije, da bo delo našlo polno zaupanje v vsem narodu . . . Odkrito moramo priznati, da se brez dvoma nahaja v vrstah biv-
Haf. Vsekakor korpocal Tone nCr in Karel Možina. Haf-bii	do«ia iz Stare Loke,
Maih 0zenjen, imel je hčerkico. Mh Postave Je bil, čokat, v6(j Vt;sel, močno narodno ža-
dečko vMožina je bil zelo lep fant ' Zlvahen, zelo inteligenten je tov ,je znal vplivati na svo-Hiire Tariše' doma je bil z Vrh-• ^ojze Štefanič iz Podzem-
Sodba
V torek 14. maja se je pri čela sodba.
Pred vojaške sodnike, strogo namršene, ki jim je predsedoval generalni major Kosel, so bili iz zaporov prignani u-klenjenci. Zdaj pa zdaj se je kdo izmed sodnikov zagledal v papirje. Le kratko časa so se pogledi sodnikov sprehajali po obtožencih — belo se je med! njimi odražala obvezana Hafnerjeva glava. Razprava se je pričela.
— Krivi? — Krivi, vsi po vrsti!...
Zaslišanje je bilo hitro odpravljeno, pa naj je Dautovic še tako zati-jeval svojo nedolž-j nost.
Nato priče. Bilo je nekaj plahih, ali povedale so, da pri j maršbataljonu marsikaj ni bilo v redu. Mnogo grdobij bi se dalo opisati, ali kdo jih ima pred strogimi sodniki vse v spominu? Major Mobius naj bi prišel pred tribunal!
Vojaški tožilec je zahteval j glave kar po vrsti. "Dviga se hidra proti avstrijski monarhiji in treba ji je enkrat za vselej tako temeljito posekati glave, da ji prav nobena ne bo več zrasla! Treba je končati staro bajko, da se pošast razkroja v popustljivi, prizanesljivi Avstri-
Razburjen j i hodil drugo jutro po svoji sobi v poveljništvu kadra Njegova Ekscelenca general.
—	Kje je maršbataljon ?
—	Odšel je brez orožja na vežbališče.
—	Takoj mora nazaj v vojašnico. Častnike pozovite k meni!
—	Po ukazu, ekscelenca!
Hitel je kurir izpolnit strogo generalovo zapoved. Uro nato se je bataljon vrnil v barake. Spet so ga zastražili Madžari. A oficirski namestnik Edo De-lak, ki jo bil ta dan povfcdelj'^T^api^oZ bataljon na vezbalisce in ga1 pripeljal nazaj v barake, se je hitel javit generalu.
—	Vi, vi oficirski namestnik — je začel general — vi ste tudi Slovenec, poznam vaše politično naziranje. Ali za vselej vam bomo izbili iz glav slovano-filske ideje!
Za malo je ekscelenca utihnil, potem je velel:
—	Pojdite v ječo k obsojencem! Sprejmite njihovo oporoko in zadnje želje!
—	Na povelje, ekscelenca!
General se je že hotel okre-
niti, a še je po strani pogledal oficirskega namestnika in mu rekel:
—	Tako se sami prepričajte, kakšne posledice rodi nepokorščina . . .
—	Na povelje, ekscelenca!
(Dalje prihodnjič)
politični voditelj te skupine ne-omadeževan politik, ki ne uživa samo zaupanja večine slovenskega naroda, ampak tudi spoštovanje pri poštenih pripadnikih,1 drugih političnih skupin."
No, tako dr. Korošec kakor bivša SLS sta med tem na svojstven način odgovorila na ta genialni Stebijev predlog.
Kako so naši cenjeni "levičar-jji" stavili vse karte na razne e-notne nacionalne fronte, dokumentira tudi zadnja "Književnost". Dočim so prej "levičarji" smrtno zamerili socialistom in proglašali za "izdajstvo nad delavskim razredom" n. pr. vsak ! parlamentarni dogo., - s kako za. nase zahteve* ali interese, pa zdaj zmerjajo z iesničarji vse socialiste, ki še Vedno stoje na stališču, da ima delavski razred svoje posebne interese in mora zato samostojno nastopati. Po njihovem najnovejšem receptu je to najhujša zmota,, ker moramo podpirati meščansko opozicijo in po mnenju "Književnosti" :
"Zahtevajo danes (le) socialistični desničarji pri nas ustanovitev tretjega delavskega bloka, ki bo tudi proti meščanski opoziciji, in so proti ljudski fronti svobode."
Mi bomo seveda kljub "Književnosti" še naprej delali za tretji delavski blok", ki bo po interesih delavskega razreda, demokracije in socializma opredeljeval svoje stališče tako napram različnim opozicijonalnim kakor vladinim meščanskim skupinam. Upamo, da bo delavski razred to
LIFE'S BYWAYS
našo "strašno zmoto" odobraval.
Kako naj imenujemo vse to čudovito "levičarstvo" ? Nehote nam na to vprašanje sami odgovarjajo v listu "Mlada Pota", kjer proglašajo breznačelnost za načelo vsega svojega početja. V "Mladih Potih" kličejo "na o-kup" vso mladino in da bi se je vsaj nekaj nabralo z vseh vetrov, ji oznanjajo to-le:
"Nismo proti nobenemu prepričanju, proti nobeni veri, ampak pravimo: smo za popolno svobodo prepričanja. Vsakdo naj ima. svoje prepričanje. To nas ne bo razdruževalo, ker so naši interesi, gospodarski, kulturni in nacionalni, skupni."
Po novem oznanilu "levičarjev" nas torej ne bo prav nič razdruževalo, če bo eden fašist, drugi klerikalec, itd — saj so "naši interesi skupni", to se pravi, da ima delničar TPD skupne interese z delavcem, ki dela na Ljubljanici na 16 Din na dan.
Človek ne bi verjel tem straš-
nim "levičarskim" zablodam, če
i
jih ne bi oni sami ponovno dokumentirali. Našim bralcem ni treba razlagati vso zgrešenost, naivnost in škodljivost teh zablod. Samo konsekvence moramo izvajati iz tega: ljudje, ki o-1 znanjajo take stvari, niso nikaki levičarji, temveč zmedenci, zbe-ganci, obupanci, ki so mislili, da se bodo rešili končnega poloma s hinavščino, pa so sami postali njene žrtve. Neumščina ljudi, ki so se vdali tej zmešani politiki in nasedli provokatorjem so v letu 1935 imele za posledico razpust dveh močnih delavskih organizacij: "Svobode" in ženske organizacije. Po vseh njihovih navedenih nazorih in dejanjih vidimo, da so ti zbegani ljudje popolnoma tuji res-
ničnemu delavskemu gibanju. Zato naj jih delavsko socialistično gibanje brez oklevanja izloči, ako bi se hoteli pojaviti v njem pod katerokoli krinko.
. Pojav take zmedenosti ni nič novega. Breznačelnosti in fašizem se pojavlja v gospodarski krizi povsod tam, kjer ni močne demokracije in kjer stranke s svojimi jasnimi programi ne morejo niti informirati niti voditi ljudi. Prav zato mora naše delavsko gibanje še tem bolj čuvati svoja načela in svoje tradicije in kakor je rekel Marx neusmiljeno izločiti iz svoje srede "vse elemente, ki se igračkajo s konspiracijo in revo-lucionarstvom ter s tem kompromitirajo sebe same in stvar, kateri služijo.—D. P.
Millions prefer if to
Zamenjajte vaše hranilne knjižice za pohištvo, električne washers in ledenice
KRICHMAN & PERUSEK FURNITURE CO. 15428 Waterloo Road
Odprto zvečer
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"
E FFICI ENT
Use only one level tea-spoonful to a cup of sifted flour for most recipes.
BAKING
Sameprice today as 45 years a jo
25c>unccs 254
Manuftcfuccd by belting powder ■pccioliltii who mkr nothing but i baking powder—under superviiion I i of expert chemiits of nntiontil I
Ml L LION SOFROU HDŠ KAVE BtEN USED BY OUR GOVERNMENT
1 V »«1« «.1*0
tcs^ ■
mayonnaise-
i/jti-^e&d /
9 Miracle Whip is different—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fash-ioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness — in the Miracle Whip beater that's exclusive with ICraft.

4>
Hrmrmmnnnnutunrai-r^n-
AKO IZVESTE NOVICO,
ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično
HEnderson 58X1
Lahko sporočite tudi našim zastopnikom:
V St. Clair okrožju:
John Renko, 955 E. 76 St.
Za Colimwoocl, Nottingham, Noble:
John Stebla j, 390 E. 162 St.
Za Newburg in West Side:
John Peterka, 1121 E.68St.
^nriarmujuiu..'

Vsem Slovencem,
ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo
krasno novo povest
Grandsons
(VNUKI)
KATERO JE SPISAL
Louis Adamič
Avlor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 1Dynamite'
$ ^
To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki.
Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50.
NAROČILA SPREJEMA
r
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO
mm*
STRAW
EIv AKOFRA "v^kOST
4. februarja, j 936

i
I p
i »j®
li
S VELIKI
TRGOVEC
M
m
ip
is
iti
ip
S gp
sfs
m	p
POVEST
Spisal ENGELBERT GANGL
Ne bodi jezna name, da Ti ni-1 sem povedal pred odhodom, kam Bern se bil namenil. Bal sem se, da bi me pregovorila, da naj o-stanem pri Tebi. Potem bi najin brat France zaman hrepenel po meni.
Sedaj sem na potu k Francetu, I'd leži leolan, kakor ml je pisal. Treba mu je domačega človeka, da ga tolaži v težkih urah hude bolezni, da tolaži njegovo rodbino, ki se boji, da ne izgub} očeta.
vifffiitCTiStMrMiffirm
XXVII.
Nihče ni torej vedel, kam se je , prav za prav odpeljal Janez. Minil je teden, minila sta dva tedna, in njegove domače ljudi je začela navdajati skrb. Polaščal se jih je nemir.
Sestra Nana je izpraševala Janka., ni li morebiti njemu povedal brat, kam se je odpravil. Janko ji seveda ni mogel dati pojasnila, ker ni tudi sam vedel, kam je odpotoval Janez. Ugibal pa je to in ono, in tudi on se je bal zanj. Nikomur razen njemu, ni bila znana Janezova, preteklost. Janko si je mislil, da se je Janeza zopet polastila nepremagljiva žalost in isto noutešljivo hrepenenje po njegovih ranjkih,, da se je torej vrnil v Trst, h grobu svoje drage žene in hčerke, da ga tamkaj premaga bolest, in da ji končno podleže.
Pričakoval je vsak dan, da mu pride žalostna vest: Janeza Zalo-karja ni več med živim?!
In čim bolj se je izkušal iznebi-ti te mučne misli, tem bolj se mu je oglašala, tem bolj ga je vznemirjala. Nikjer si ni dobil mesta, nikjer miru. Pisal je znancu v Trst, naj mu nemudoma sporoči, je li mu znano, ali je Janez v Trstu. Kmalu je dobil odgovor, da ga ni tamkaj, in da nihče ne ve, ali je sploh bil Zalokar tam. Pismi je njegovi svakinji na Dunaj in v Prago, pa tudi od ondod je dobil odgovor, da.ni bilo Janeza mvnjih. ■
f^išfdHr nemir je rastel Od dne do dne.
Kam je neki odšel? Kaj namerava ?
Naposled je sklenil, da pove sestri Nani, kako je bilo z Janezom v preteklih dneh. Ce bi si Janez res sam poiskal smrt, in če bi sestra Nana, zvedela o tem, bii jo lahko žalostna, vest tolikanj bolj zadela, ker bi prišla nepričakovano. Ce pa zve Nana, kako je tepla Janeza nesreča na nesrečo, bo s tem vsaj deloma pripravljena na to, kar lahko pride. Saj iz vsega tega, kar se je doslej pripetilo Janezu, razsoden človek lahko sklepa, da je treba čudovite moči onemu, ki more vse to prenašati.
Janko je torej povedal Nani — vse. A ne vsega ob jednem. Bilo bi preveč. Polagoma — danes nekaj, jutri nekaj — ji je naslikal Janezovo preteklost.
Sestra Nana je tožila, vzdihovala in jokala. Obupno je vila roke in klicala: "Janez, Janez, zakaj si odšel od mene ? Tu bi te tolažili, a sedaj tavaš sam, kakor izgubljeni sin, po svetu!"
"Pa da bi vsaj vedeli, kam se "je obrnil, da bi šli za njim in ga privedli nazaj," je tarnal Vuk.
"Morda ga ni vec med živimi," je jokala Nana.
Odpravila se je v proštijo in tamkaj plačala tri maše, ki jih naj bero za dober namen: jedno v metliški cerkvi, drugo pri Sv. Roku in tretjo pri Tred farah.
"Ako ga Bog ne reši in Njegova sveta volja, ga tudi mi ne bomo," je trdila Nana, upajoč v božjo pomoč.
V njenem stanovanju je gorela noč in dan pred podobo Matere božje svetilnica. Berači, ki sO trkali ob sobotah na njena vrata, so dobivali sedaj vbogajmq poleg običajnega kosa soržnega kruha še merico pšenične moke. Vsakemu je dala pred odhodom, tudi naročilo: "Pa molite za mojega brata!"
"Molitev ga bo rešila in božja volja," se je tolažila Nana.
Vedno in povsod ji je bil v mi-
slih Janez. "Samo da bi si sam ne poiskal smrt! Kaj bi bilo z njegovo dušo!"
Po Metliki se je kmalu raznesla. vest, da je veliki trgovec Janez Zalokar odpotoval, pa nihče ne ve, kam in kod.
Ko se je bil vrnil v domači kraj, so brž začeli govoriti ljudje: "Glejte, prišel je" Ni pozabil Metlike. Pri nas bo sedaj, in tudi mi bomo kaj imeli od njegovega bogastva."
I Drugi so govorih: "Nismo zaman trdili, da pride na stare dni domov, uživat mir in uporabljat svoje bogastvo v prid svojim rojakom."
In zopet tretji: "Vedno je bil dober človek Zalokarjev Janez! Ko smo bili še otroci, ga je bila sama dobrota. In tako ga je sama dobrota tudi sedaj."
In četrti: Da, sama dobrota! Pri Treh farah, ko smo pili in jedli, je plačal vse sam. Pa bo še, če Bog da, saj ima denarja, da je strah!"
In peti: "Kam naj gre solza, če ne v oko?"
Tako je znal vsak kaj povedati.
A sedaj, ko se je raznese! glas da je veliki trgovec Zalokar kar hipoma odpotoval, se je govorica nekoliko zasukala.
"Ha, ali vidite," so govorili ljudje, "nič mu ni do nas in do domovine. Noč ga je dala, no>
Navdaja me trdno upanje, da se zopet kmalu vidimo. Kakor hitro se prepričam, kako je z bratom, kakor hitro uredim pri njem v Ameriki vse, kar- je po trebno, se bomo odpravili vsi na pot. v domovino. Zanašaj se name, da si bom prizadeval na vso moč, da se vrnemo vsi skupaj k Tebi v domači kraj. Tam št bomo ustanovili novo domačijo ter bomo preživeli ostanek svojih dnij miru in medsebojni ljubezni, težko in bridko izkušeni po velikih nezgodah preteklega življenja.
Ničesar ne želim iskreneje, nego da bi bil vsaj večer našega; življenja lep in pokojen.
Presršno pozdravlja Tebe, Tvojega moža in Janka, ki ga obvesti o tem mojem pismu, Tvoj brat	Janez.
domovini. Ali ti si imel najblažje namene, ko si se odpravljal z doma ..."
"Najblažje namene — to je res!" je pritrdil France. "Pa je prišlo tako, kakor je sedaj. Jaz čutim, prav dobro čutim, da se iztekajo ure mojega življenja. O, ko bi mogel vsaj počivati v domači zemlji! Ali to ni mogoče! Pa sedaj mi ne bo smrt tako težka, ker si ti pri meni. Tebi izročam svoje ljudi — bodi jim drugi oče. A pred vsem te prosim: vse, kar je mojega, tu v Ameriki, prodaj, in odpotujte ti in s, teboj moja rodbina domov, domov, v domovino ... O, ko bi mogel z vami ..."
trgovcu
Janezu Zalokar-j invalid, leta 1887 rojeni Ciril [Kordež, stanujoč v Malivasi št. 51, pošta in občina Ježica pri Ljubljani.
kemiu
ju-	i
Vrnil se je s Francetovo dru- j žino iz Amerike ter si postav-; ljal tu novo domačijo.
Vsi so ga ljubili in spoštovali. Njegova radodarna roka je tolažila siromake, a njegove bogate izkušnje so bile pomočnice in u-čiteljive metliškim obrtnikom in trgovcem.
In tako je našel veliki trgovec Janez Zalokar na stare dni mir in tolažbo na domačih tleh.
KONEC
Ko je sin v zapora, je sinaho.
oče nabil
Iz stare domovine
je vzela. Rajši živi med tujimi.! nego med domačimi ljudmi!
"Tako so ljudje, kadar jih ob-si-plje sreča ! Žive samo sebi, a za vse drugo se ne menijo," so trdili drugi.
"Kdo bi si mislil, da je tak," so javkali tretji. "Ali to je že tako: Denar napravi človeka brezčutnega!"
Tako je znal tudi sedaj vsak kaj povedati. Nana, ki ji tudi niso ostale tuje te govorice, je jokala ln molila, da bi se Janez vendar vrnil domov, da bi potem ostal za vedno pri njej ter tako zavezal ljudem hudobne jezike.
Tudi Janka je razburjala ta govorica. Zagovarjal je prijatelja, kakor je vedel in znal. "Čemu opravljate moža, ki je več izkusil v življenju, nego vi vsi skupaj ? Sam svoj je; svojo gla vo ima in svoj denar, in lahko počne, kar hoče. Za svoja dejanja pa ni odgovoren vam!"
V svojem srcu je pa želel tudi Janko najiskreneje, da bi se vrnil Janez.
Nekega dne je prejela Nana pismo, oddano na pošti v Hamburgu. Imelo pa je Janezozo pismo to-li kratko, pomirjajoSo vsebino:
Draga sestra!
Po dolgotrajni vožnji po morju in po kopnem je dospel končno Janez k bratu Francetu.
Ta je ležal na postelji bled, tičal — zrel za smrt. Solze veselja so ga polile, ko je zagledal Janeza. Iztegnil je proti njemu suhe, koščene roke in se dvignil na postelji. A precej je zopet o-mahnil nazaj; kašelj ga je začel dušiti, in na. ustnah se mu je prikazala kri.
Zaprl je oči in nekaj Časa ležal nepremično.
Potem je začel šepetati: "Sam Bog te je privedel semkaj, moj dragi brat! Prišel si, da mi natisneš ckii . . . Ubilo me Je delo. Ko bi delal doma tako," kakor sem tukaj — brez prestanka, brez odmora — bi si pomagal na noge, in ne bilo bi mi treba iskati zaslužka med tujimi ljudmi in na tuji zemlji ..."
In Janez je dostavil: "Ničesar ti ne očitam, France! Prej bi moral sebi. Ali to je res: Ko bi delali doma s tisto vztrajnostjo, ki ob njej v tujini izgubljajo moči, bi si opomogli naši ljudje tudi v
Francetu so se zalesketale solze v očeh. Rodilo jih je hrepenenje po domačih krajih, po domačih gorah in dolinah. In s temi solzami v očeh se je France spravil z Bogom in izdihnil dušo na tujih tleh . . .
Ko so ga odnesli k večnemu počitku, je vladala nekaj dnij v Francetovi hiši tista moreča žalost, ki se razlije po naših domovih, kadar zagrebemo koga izmed svojcev v črno zemljo. Vse miruje, kakor ura, ki se ji izteko kolesa, samo duše se vdajajo žalosti in se pogrezajo vanjo kakor od viharja razbite ladje na temno morsko dno.
In tako je bilo pri Francetovih!
Uboj.
Prišlo je v Trnovskem vrhu pri Ptuju med fanti do prepira in pretepa, pri katerem je postal smrtna žrtev domačin Kari Zajko. Orožniki so dva osumljenca aretirali in ju izročili o-krajnemu sodišču v Ptuju. Tru plo ubitega Zajka je bilo obdu cirano v mrtvašnici pri Sv. Urbanu.
Žrtev vojne.
15 let v postelji brez vseh sredstev leži reducirani vojni
Aretirali so posestnika Štefana Podgajskega iz Strigovca pri št. IIju, pri katerem so našli kalupe za ponarejanje de-setdinarskih srebrnikov. Komaj pa je bil Štefan v zaporu, je že prišla k orožnikom njegova žena Zora vsa zatečena in plava ter povedala, da jo je pretepel njen tast z gnojnimi vilami.
1000 Din in puška kot nagrada za umor.
Iz Bevč pri Velenju poročajo, da so velenjski orožniki areti-
rali nekega posestniškega sina zaradi nagovarjanja k umoru. Te dni je namreč prinesel delavec Jakob Kovač velenjskim orožnikom nabasano lovsko puško ter izjavil, da mu jo je izročil posestniški sin z naročilom, da počaka v zasedi na Jakoba Šterna iz Bevč ter ga u-streli. Za nagradu mu je obljubil 1000 Din in lovsko puško v last. Ko je Kovač puško dobil se je premislil ter se javil orožnikom. Na podlagi te izpovedi so orožniki aretirali posestniškega sina, ki je pri zaslišanju priznal, da je res izroči! Kovaču puško. Zanika pa, da hi mu bil obljubljal kako nagra; do za umor posestnika Šterna. Orožniki so ga po zaslišanju izročili sodišču.
Ali ne dolgo. Janez se je prvi vzdramil iz nekakšne onemoglosti in je začel z vdovo - svakinjo urejati bratovo zapuščino. Oba sta sklenila, da izpolnita Francetovo poslednjo voljo, da namreč prodasta njegovo tukajšnje posestvo in se vrneta z iz-kupnino in rodbino domov k Nani.	%. '
France je dobil na grob lep križ s slovenskim napisom.
v
Nad Metliko se je zopet razlivala cvetoča pomlad. Nje topli, poživljaj.'« lihi so razgrinjali po travnikih in po drevju mlado, zeleno odejo. Po vrtih se je vzbujalo prvo cvetje, in z juga so pri-žvrgoleli krilavi pevci.
Kolpa je šumela v živahnih valovih. Narastla je bila do znatne višine, zakaj vanjo so se iztekali s kopnečim snegom napojem studenci. Tamkaj ob Vuko-vem mlinu na Brodu pa je mrgolelo polno zidarjev in tesarjev, ki so postavljali novo hišo — veli-
"MOJ DRAGI MALI SINČEK SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK.
"Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti."
Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhe podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice, slabega apetita, glavobola, zgubo spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi z prebavnimi nerednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah.
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
666
Tekočina - tableti mazilo - nosne kapljice
ustavi
PREHLADE VROČICO
prvi dan
glavobol
v 30 minutah
Posestva na prodaj
Dne 24. februarja, 1936 bodo ponudena na javni dražbi v pritličju sodnega poslopja na Lakeside in Ontario, Cleveland, Ohio sledeča posestva; 1209 Norwood Road; 6511 Bonna Ave, Cleveland, Ohio. Začetek dražbe ob devetih zjutraj. Posestva bodo prodana skupaj, in sicer najvišjemu ponudniku, toda ne za manj kot dve tretjini cenilne vrednosti, ki je $12,600.
Leopold Kushlan, Receiver.
Joseph Triner Company, Chicago,
959 Depot St., Wlokllffe, od Kuc-llda; primeren bungalow s 5 sobami v lepem stanju; lot 50x174. Po-
$3500
Boji: Bančna financ«.—
1247 E. too St.. 0(1 Superior Ave., 2 družinska hiša. (i sol) vsako stanovanje; garaža 2 avta. Pogoji : Bančna finan-
Cfl
$3900
991 E. 131 St., Žil dve družini, pel sob na J. nad.; 4 na drugem; stanovanji' tudi na 'I nadstropju; bančna flilanca
$3900
712 E. 125 St., eno družino, 0 sob; gorkota na vroč zrak; davki $51.12 letno. Pogoji: Bančna financ«-------
$3250
THE CITY & SUBURBAN CO.
308-318 Anisfield Building, vogal E. 9th in Huron.—MAin 1645
OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome
Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant
Either because ot stomach disturbances, food fermentation, or the wearing ot false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance.
But now Scienca has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or denta^plato surfaces.
This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and ^um surfaces. Halts fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves.
Try using Listerine every two or throo days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacai Co., St. Louis, Mo.
Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke *\n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811
ONLY IN
NORGE
DO YOU GSf
THE PLUS VALITI OF ROLL&TOB REFRIGERATION
• Part of the phis wfa» h
Norge is the plus cold-making power of the Rollator. It ia able to make more cold than you'll ever need, ia simple in construction, smooth in operation, uses hardly any cmi wt, is almost everlasting. By actual test, the RoOata* improves with use.
The extreme efficiency sod dependableness of the Reflate* is the basis of saving in both food and refrigeration. Pollster Refrigeration enables Norge owners to save up to $11 a month.
THE ROLLATOR...
Smooth, easy, rolling power provides mor* caU— uses Ua current.
yon yrt-rt of quistj d<*i>etjd»M?"., traui'iie-free service.
But do you realise that, from the standpoint of dependable performance, the most important part of A washer is the part you never see? If s the transmission. And only the Norge washer has the "Autobmlt" transmission, with its system of "take-np points'* which makes the iNorge truly a life-lasting washer. ^egSE^N
(i.'oAi W-J» tPahor Villi Pump llhutftudi
tO-KWK 1
SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
LIFE'S BYWAYS
That'S TIME ! IT HE IVAS (^OMI^'OM Yowz J.EFT-/{np Vcu Hap the 1?i«ht cr Way-them Sirrih!' TkErry- > Vou poH'r HAVE ~To Woizzy ASOUT AMTUIM^ >