Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. veC na leto. t • , Posamne številke po 7 kr.
1
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeialških ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, oh pol 6 uri popoldne.
Štev. 2
V Ljubljani, v soboto 3. februvarija 1894.
Letnilc XXII.
Gabilo na naročbo.
SI. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec.
Po pošti velja predplačan:
Vse leto . 15 gld.
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „
Pol leta . 8
Upravništvo ,,Slovenca".
Ne novih davkov!
V zadnjem listu smo sporočili, da je finančni odsek deželnega zbora kranjskega sklenil predlagati v deželnem zboru, naj se deželne doklade zvišajo za 4 odstotke od sedanjih 38 na 42 odstotkov, s čemur bi se povišali deželui dohodki na okroglih 60.000 gld.
Izjaviti moramo, da nas je izuenadila ta žalostna novica. Sklepajoč po obilnih podporah, katere je deželni zbor delil v zadnjih zasedaujih za razne več ali manj potrebne reči, menili smo, da so deželne finance ugodne; kajti bili smo tega mnenja, da deželni zbor ne bo sipal toliko podpor, ako nima tudi denarja v te namene na razpolago.
Najhujše zadevajo deželo ogromni stroški za šolstvo, ker se zanje porabi od 42°/0 deželne doklade celih 22%. torej več nego polovico samo za
šole. Dežela naša mora izkrvaveti, ako bodo stroški za šolo tako naraščali, kakor zadnja leta tako; se nedavno povdarjali govorniki raznih strank to zadevo v dež. zboru; nadejamo se, da ne bodo samo tako govorili, marveč da bodo iz tega izvajali tudi nujne posledice. Res, da deželni zastop nima konečne iu odločevalue besede, vendar je gotovo, da bi se na merodajnem mestu gotovo ozirali na pojasnila dež. zbora, da dežela ne more zmagovati novih, vedno večjih naklad za šolstvo. Kaj nam bodo pomagale šole v vsaki vasi, ako pa bo ljudstvo tako ubožalo, da vsled skrbij za vsakdanji kruh ne bo moglo toliko pozornosti obračati na šolski pouk. Zakaj bi se ne uvedel poldnevni pouk po šolah na deželi, ki je prikladen razmeram na kmetih ter bi se s tem potom za šolstvo prihranilo mnogo stroškov? — V tem oziru je dolžnost deželnih zastopnikov, da kaj vkrenejo, ker jih k temu silijo žalostne gmotne razmere. Sploh bi bil že zadnji čas, da se preosnuje Vestenekov šolski zakon, ker pravice in dolžnosti morajo biti povsod primerno razdeljene.
Druga stvar, ki napravlja deželi velikih in nepotrebnih troškov, je »deželno" gledališče. Mi smo svojedobno, ko je pogorelo staro gledališče v Ljubljani, opozarjali, naj se opusti misel na zidanje novega deželnega gledališča ter da naj se gradi mestno gledališče, kakor so se tudi drugod pre-osuovala deželna gledališča v mestna in zasebna.
Zabavo, in druzega namena moderno gledališče nima, naj si plača vsakdo sam. Zakaj bi torej revež na deželi plačeval za to, da se bodo Ljubljančanje ložje zabavali v gledališču!
In koliko troškov se je z novim gledališčem naložilo deželi na vrat! Graje vredno je zlasti to, da so pri zgradbi tako visoko prekoračili proračun, da si z jasnimi računi niti na dan ne upajo.
Tretja stvar, katera deželi prouzroča velike troške, je bolnišnica, lludo zadete bodo deželne finance vzlasti z zgradbo deželne bolnišnice v Ljubljani, katere troški se že sedaj računajo na pol milijona goldinarjev. Glede bolnišnic smo že opeto-vauo poudarjali svoje stališče, da vzlasti pri tem ni umestna centralizacija, marveč da se naj napravljajo bolnišnice na večjih krajih po deželi. To je treba poudarjati vzlasti z ozirom na bolnike, katerih prevažanje je težavno in nevarno.
Kako bi se bilo lahko postopalo v tem oziru ceno za davkoplačevalce in ugodno za bolnike, to nam spričuje nova bolnišnica usmiljenih bratov v Novem Mestu.
Teh zadev ne bomo nadalje razmotrivali. Samo opozoriti smo hoteli naše zastopnike na usodni korak, katerega store s povišanjem deželne doklade. Želimo le, da vsaj v tej gmotno tako važui zadevi slovenski poslanci postopajo složno v korist naše dežele. Od nemške stranke ne pričakujemo v tem oziru ničesar, kajti ta dobro vč, da je nemškemu liberalizmu v debelo zaprta pot, dokler živi naše ljudstvo v razmernem blagostanju; ako pa ljudstvo uboža, tedaj se bo širil tudi po naši deželi »tuji kapital", kateremu je že obetal poslanec Luck-mann važno prihodnjost tudi pri nas ; tedaj pa je naša katoliška slovenska stvar v skrajni nevarnosti.
Torej: Ne novih davkov!
Deželni zbor kemijski.
(Deveta seja dne 1. februvarija.)
(Konec.)
Glede zgradbe levega brega Kolpe poroča deželni odbor:
V okrajnem glavarstvu kočevskem, 56 kilometrov daleč od kočevskega mesta, ležita vasi Osil-
LISTEK
Pismo.
Gospod vrednik!
Na dnevnem redu so sedaj deželui zbori in časnikarji, ta uboga »entia scribentia", nam podajajo poročila o njih več ali mauj vspešnem delovanju. Zato sein se i jaz namenil za danes napisati nekaj vrstic o tem predmetu; seveda me v prvi vrsti zanimajo deželni zbori, koder imamo Slovenci svoje zastopnike. O štajerskih slovenskih poslancih se letos nič kaj posebnega ne sliši; vedo namreč, da delajo v štajerskem deželnem zboru tako, kakor bi v njem ne bilo slovenskih zastopnikov, iu zato se jim ne ljubi hoditi v Gradec mlatit prazne slame.
To je tudi nekaj, čeravno ne veliko. Sicer pa je vojvoda štajerski, grof Wurmbrand, štajerske zastopnike liberalne, nemško-narodne, in menda tudi nemško- in slovensko - konservativne, tako obvladal, da se sedaj vse vrši v znamenju koalicije, tudi stagnacija v gibanju za versko šolo in germani-zacija.
Jednako mirno in tiho vrši se vse v goriškem deželnem zboru; razven laških porotuikov, ki odločujejo o osodi slovenskih hudodelnikov, je sicer vse v redu, vzlasti za Slovence, in zato ni da bi se delal nepotreben šum. V Celovcu, v Trstu, v Poreču pa
se večina nasproti slovenskim manjšinam še vedno drži starega pravniškega reka: »Si violandum ius, regnandi causa violandum, aliis in rebus pietatem colel"
Vse drugače seveda je v deželnem zboru kranjskem, kjer imajo večino slovenski zastopniki, odločilno besedo pa — Gorjanski baron Zvegelj!
Da, baron Zvegelj, ki je izpregovoril v letošnjem zasedanju polemizujoč s poslancem Klunom besede: »Ein Mann, ein Wort!". Po pravici jih je obračal na-se, bile so vodilo njegovemu življenju. Ko Žve-gelj ni bil še tako star, kakor je sedaj, ni še mogel biti vodja nemške stranke v deželnem zboru kranjskem, pač pa je bil — „ein Mann, ein Wort" — navdušen gorenjski mladenič, ki je svojo ljubezen do domače zemlje opeval v lepih slovenskih pesmicah. Prisegal je tedaj zvestobo svoji ubogi slovenski domovini in — »ein Mann, ein Wort" — ostal jej je zvest do današnjega dne v tem, da jo prezira, da jo pred svetom zatajuje — „ein Mann, ein Wort" !
Seveda pesnik in bogatin, — to se ne vjeraa. Tudi kdor je mož-beseda, ne more biti jeduak kot pesnik in bogatin.
Okušal je Zvegelj, kakor drugi slovenski pesniki, da »pevcu vedno sreča laže", ali kakor pravi italijanski pesnik:
Poesia e povcrta vati di concerto Eli' fa sempre stanze e non ha coperto.
Zato pa je Žvegelj opustil pesnikovanje ter se raje lotil bolj praktičnih ved, ki donašajo čast in denar. In poln časti in poln denarja vrnil se je baron Schwegel na stara svoja leta v slovensko domovino, da ji kot mož-beseda tudi v svoji starosti služi kot načelnik njenih nasprotnikov vzlasti v deželnem zboru.
A to vse bi ne bilo nič čudnega za človeka, ki pozna vse kotičke srca človeškega, čudno se meni zdi le to, da baron Schvvegel vkljub nemški manjini nosi zvonec v deželni zbornici. Na vrvici ima poslance vseh treh strank. To se je pokazalo pri obravnavi o deželnem muzeju.
Pri prvi razpravi odklonila je slovenska večina načrt za preosnovo muzeja, za kateri se je posebno vnemal baron Schvvegel; dr. Tavčarjev predlog je bil vsprejet z dvema glasoma večine. — Cez noč pa se je kar popolno spremenilo prizorišče. Dejalo se je: Baron Schvvegel je engažovan, da mora predlog prodreti, zanj bi bila blamaža, ako se to no zgodi, bolje je, da ima blamažo deželni zbor, ki naj torej to potrdi, kar je prejšnji dan zavrgel. Nasulo se je na omenjeni predlog nekaj umetnih psevdozlatih papirčkov, raz katere so bingljale slovenske troboj-čice, baron Schvvegel je na to pritisnil svoj radikalni pečat in ta stari predlog v novi narodni noši prišel je res drugi dan zopet v zbornico in bil soglasno vsprejet. Jedini poslanec Klun ni mogel umeti, zakaj da bi bila boljša blamaža za ves deželni zbor(
'i
M-
l h v
i

niča in Sela na levem bregu Kolpe, tam, kjer se steka potok Cubrauka va-njo.
Nasproti na hrvaškem bregu leži vas »Hrvaško-. Prebivalci te hrvaške vasi so bili gradili 1887. do 1890. leta velike nasipe ob Kolpi, postavili 1891. 1. tudi še veliko »kašto", vse brez dovolitve kompe-tentne oblasti.
Na ta način so pa napeljali Kolpo proti Kranjski tako, da je odnesla voda prav obširna in rodovitna zemljišča občanom osilniškim. Vsled prošnje žujpan-stva te občine ukrenil je deželni odbor, da je kr. dalm.-hrv.-slav. zemaljska vlada v Zagrebu odredila, da so se one zgradbe na desni obali Kolpe konečno razgradile, akoravno še le po dolgotrajnem čakanju in opetovanem dopisovanju.
Medčasno je Kolpa vsled onih zagradeb pre-menila svojo strugo in sedaj teče tam, kjer je bilo leta 1890 še rodovitno osilniško polje; iz te struge silila je voda še v stran naprej. Zgradba ondukaj bila je nujna.
Deželni odbor poslal je deželnega inženirja na lice mesta; le-ta izdelal je po leti 1892 načrt in proračun za zagradbo, pa tudi načrtal medčasne zavarovalne naprave.
Za zavarovalne medčasne zagradbe dovolil je deželni odbor 300 gld. podpore občini osilniški in dopisal je okrajnemu glavarstvu, da naj nujno ukrene izvršitev teh medčasnih zagradb. Okrajno glavarstvo kočevsko je deželnemu odboru poročalo, da so se one zavarovalne medčasne zgradbe naredile že koncem avgusta 1893. leta, in sicer prav povoljno. Vsled tega je dež. odbor nakazal onih 300 gld. v izplačilo. Deželni odbor je tudi priporočal visoki vladi to nujno zadevo v blagohotno podporo.
C. kr. poljedelsko ministerstvo je glasom dopisa deželne vlade z dne 2. septembra 1893 dovolilo 50 odstotkov državnega prispevka od troškov, proračunjenih na 8000 gld., proti temu, da prispeva občina Osilnica 20 odstotkov, t. j. 1600 gld.
Občinski odbor osilniški sklenil je v svoji seji 3. junija 1893, da hoče prispevati 20 odstotkov teh troškov Deželna podpora bi potem znašala 30 odstotkov = 2400 gld.
V svrho te zagradbe je priložen načrt zakona.
Deželni zbor je vzel v vednost predležeče poročilo ter pritrdil dotičnemu načrtu zakona.
Poslanec Povše obširno poroča o letnem poročilu deželnega odbora gled6 deželne kulture. Ker nam danes ne dostaje prostora, bodemo na drugem mestu objavili zanimivejše odstavke tega poročila, danes pa le omenimo, da se je poslanec Hribar oglasil pri točki gledč poškodeb vravno-valnih zgradeb ob Savi in Bistrici pri Mojstrani. Preteklo je namreč že pet let, ne da bi se bila po zakonu predpisana vodna zadruga osnovala. Zaradi tega pa se ni čuditi, če je stavba, katere ni nihče popravljal, sedaj poškodovana. Omenjeni poslanec graja, da radovljiški gospod okrajni glavar na podlagi zakona ne prisili ljudij, da osnujejo tako zadrugo, dočim ima po govornikovem mnenju časa
nego samo za poslanca barona Schwegel-na, in zakaj da bi moral deželni zbor nekaj danes vsprejeti, kar je včeraj zavrgel. Ker se je ta dan šlo bolj za osebo barona Schwegel-na, nego za preosnovo muzejnega društva, zato je seveda moral Schwegel očitati poslancu Klun-u, da mu je več na osebnih koristih nego na stvari — gledal je namreč skozi svoja očala — in to je tako globoko seglo v ušesa konservativnih deželnih poslancev da so najbrže samo klu-bovi disciplini v čast vsi potegnili z baronom Schwe-gelnom ter svojega načelnika pustili samega! Lepo to ni, če je bilo umestno ali potrebno, to naj razsodijo sami I
Baron Schvvegel pa so lahko v pest smeja; ugnal je prvi dan radikalno, drugi dan pa konservativno narodno stranko in je lahko telegrafoval ponosen na Dunaj: Vse v redu ! Sklenjeno vse po moji volji! Slovenskega radikalizma se ni treba bati, ker je v sredi votel, okrog krajev ga pa nič ni.
Ta prizor v deželnem zboru je pristna slika naših žalostnih rajmer. Morda baron Schwegel pokliče kakega slikarja, da reši ta prizor pozabljivosti. Jaz za svojo osebo bi dotičnemu slikarju dal povelje: Naslikaj in potem — pobeli!
S tem pa je stvar glede preosnove deželnega muzeja rešena, ker je rešen baron Schwegel bla-maže, kajti je dosegel, kar je neki obljubil na Dunaju, in to je bil po mojem mnenju namen vsej tej predpustni deželnozborski komediji. O—v.
dovolj za druge stvari, ki ne spadajo toliko v njegov delokrog.
Deželni predsednik baron H e i n mu odgovarja, da se ljudje upirajo v mnogih krajih ustanovitvi vodnih zadrug ter zagovarja delovanje radovljiškega okrajnega glavarja.
Pri točki o odvajanju povodenj iz ribniških in druzih kotlinskih dolin se oglasi poslanec Žitnik ter vpraša, zakaj se ni izvrš 1 že 1. 1889 v dež. zboru storjeni sklep, da se pošlje dež. inžener v občino Doberniče, ki naj preišče vzroke tamošnjih povodenj ter izdela načrt, po katerem bi se dala voda odpeljati.
Dež. odbornik dr. Papež odgovarja, da se bode to o prvi ugodni priliki zgodilo, ker so bili organi dež. stavbinskega urada doslej z drugimi nujnejšimi deli preobloženi.
Za uravnavo voda v vipavski dolini je dež. stavbinski urad preračunil troške na 351.000 gld.
Poslanec Lavrenčič je z opravičeno nevoljo grajal vedno odlašanje s tem delom, ki obstoji le v izdelovanju načrtov, dočim voda dela leto za letom ogromno škodo. Za ta denar, kar so stali načrti in komisije, bi se bilo najnujnejše delo skoraj že izvršilo. Predno bode novi načrt izvršen v celem obsegu, lahko že voda odnese vse Vipavce po svetu. Voda sama kaže, kod naj se ji iztrebi struga, zato naj bi se vsaj najpotrebnejše prej ko mogoče zgodilo. Zato prav toplo priporoča vsem, naj bi že v tem zasedanju za uravnavo reke Vipavšice dovolili vsaj 15.000 gld. Dotična prošnja pride v prihodnji seji na vrsto.
Pri točki gled^ podpore za vodnjak v Trnju na Krasu predbaciva poslanec Hribar dež. odborniku dr. Papežu, češ, da je deputaciji županstva očital, zakaj hodiio k Hribarju iskat pomoči, dasi ni zastopnik njihovega okraja. Dr. Papež mu odgovarja, da kot dež. odbornik postopa na vse strani nepristransko, da, on še posebno podpira prošnje notranjskih občin, in da je ravno on priporočal, naj se županstvu v Trnju izplača 500 gld., torej polovico troškov, in ne samo 30°/0, kakor je sploh navada.
S tem je bila ob 2. uri seja končana. Prihodnja seja bode v četrtek dne 8. febr.
Goriške razmere.
Iz Gorice, dne 1. febr.
Gospod vrednik I Zgodilo se je, kakor sem Vam pravil: Novo leto, novi dopisniki. »Slovenec" pri nas napreduje, da že marsikoga grebe. Začelo se je izprevidevati, da nam je potreba katoliškega dnevnika, enega samega dnevnika. To spoznanje je sicer že staro pri nas. Nekaj let je že, odkar so Vam pisali gospodje od tod, da je en dnevnik dovelj, da Vas ni več treba, ker je »Slov. Narod" tudi dober list. Prepričanje je zdaj isto, samo da smo zdaj za »Slovenca" in ne za »SI. Narod.*
Naročniki in Vaši pravi prijatelji vedo, da je vrejevanje dnevnika žrtva, katere svet ne more poplačati duhovniku, katero mu bode Bog plačal. Zato pa naročajo zdaj pri nas »Slovenca" in ga ne obsojajo, ako jim vselej ne vstreže. Pameten človek da brez pogreškov ni nič pod solncem in kdor bi zahteval list dovršen po svoji želji, bi sahteval, naj lista ne bo. Niti vredništvo ni vedno zadovoljno i listom, kakor je malo kateri človek sam seboj popolnoma zadovoljen, quia pondus propriae actionis gravat. Niti od katoliške cerkve ne smemo zahtevati, da naj deluje brez vsake netaktnosti, brez vsake prenagljenosti, brez vsakega pogreška delajočega osobja. Vsako delo na svetu nosi znamenja človeške slabosti in kratkovidnosti.
Vsa čast taktu in modrosti, ali jalova modrost je: nasprotnikom vedno molčati, izogibati se načelnih vprašanj, lepo doma za kotom ostati, opustiti vsako delo, ki bi kaki osebi bilo čez voljo, ljubeznjivo se vsem smehljati; nasproti pa katoliške može grajati, katoliške liste zbadati in popravljati, in sploh pustiti, naj gre vse, kakor more.
Te besede naj veljajo vsem prijateljem, da se ne bodo dali motiti, marveč da ostanejo zvesti in naklonjeni katoliškim listom.
Kakor vsi na svetu, so tudi Vaši stari dopisniki v Gorici ljudje in tedaj nil humani alienum a se putant. Vendar tistih napak, katere jim očita neki novi dopisnik, nimajo. Pred vsem ni res, da so sploh pisali »o goriški komediji", o koji je »Slovenec" vedno molčal in ko je govoril, se je z večine le branil proti »goriškim komedijantom" in to
r<i i /i
še-le po katol. shodu. Tudi ni treba nobenega pojasnila o goriški komediji pravim prijateljem »Slovenca", ker jim je stvar jasna, da je vsaka beseda od več.
Tudi ni res, da so dopisniki slikali odnošaje tako, kakeršni bi morali biti. Tudi ni res, da niso dozdaj še povedali, kako bi se dalo odpomoči itd. Gospod dopisnik pozna morebiti bolje poti, ali poti smo mi tudi že nasvetovali.
Tudi ni res, da niso se izogibali »oseb in dejanj, ki niso za javnost". To trditev odločno odklanjamo. Mi smo pisali javne stvari in to resnično; ako je bila kaka trditvica manj točna, vredništvo je-vedno pripravljeno sprejeti popravke. Stvari, ki so se godile in govorile mej prijatelji, osebne stvari je objavljalo cela 4 leta neko drugo glasilo, da se je to celo »Slov. Narodu" grdo zdelo. Tje bi se bilo treba najprej obrniti in zahtevati razžaljenim zadoščenja, »Slovenca" pa v miru pustiti. S takimi dopisi se vstreže le tistim »Sloven-čevim" prijateljem, ki imajo zanj polno dobrih svetov — brez naročnine.
Čudno je pa, da po takem uvodu gospod dopisnik sam priporoča, da je treba v poštev jemati osebe in njih lastnosti na levi in desni, da celo imeti moramo natančne in resnične slike oseb in stvarij, odločujočih tu in tam itd. Cel dopis meri na osebe! Nočemo nič slabega misliti. Vendar svetujemo gosp. dopisniku, naj ne muči ni sebe ni druzih z osebami. Ako se pa že mora zgoditi, in g. dopisnik čuti v sebi to pravico, naj naj napiše razpravo — nepristransko in jasno — v posebni knjigi, rajše nego v »Slovencu", ki ni goriški list. Začno pa naj obdelavati najprej osebe »tam", kajti osebe »tu" so že dovolj obdelana in oprane po »Soči": vse prve do zadnje. Mi nismo smeli niti imenovati oseb »tam", ker takoj se nam je očitalo ovaduštvo. Tudi jih ne bomo imenovali z lepa več.
Zlagamo se z gosp. dopisnikom, da so skrivni voditelji krivi razpora nekdanjih osobnih in bratskih zaupnih prijateljev. To smo tudi mi že vlani poleti pisali v »Slovencu". Tukaj v mestu je bolje poznamo, kakor gosp. dopisnik na deželi, toda imenovati jih ne smemo niti povedati, kam hodijo „ua kozarec" vina". Ako pa meni gosp. dopisnik, da tudi dr. Mahniča vodijo neki skrivni voditelji, tedaj ponavlja staro in neresnično trditev, katero si je sam dr. Mahnič že tolikrat prepovedal. Naj bo dobri gosp. dopisnik prepričan, da dr. Mahnič je že sam toliko mož, »da ve, kaj je in kje je in kaj je okoli njega". Dr. Mahnič ima hvalevredno navado, da s polnim imenom podpisuje svoje članke in s tem očitno sprejema vso odgovornost zanje. Sicer pa je menda vse to le agitacijsko sredstvo, ki še vedno dobro služi posebno pri neizkušenih ljudeh. Tudi gosp. dopisnik se te misli ne more iznebiti. Tako očitauje bi bilo razžaljivo, ako bi sploh bilo mogoče dr. Mahniča razžaliti.
Tudi ni res, da ne vemo poti, kako bi se prišlo na bolje pri nas. Ta pot je pridno delo in molitev najprej v vinogradu Gospodovem: na leči, v spovednici, v bratovščinah, v cerkvi, v šoli, v katoliških društvih, pridno učenje, skrbna poraba časa, podpiranje izključno katoliških listov z denarjem in peresom, temeljit nauk o eerkvi in njenih naporih, poljudni govori o načelnih vprašanjih, o šoli, o kulturi, o lepem krščanskem življenju itd. Dela je obilo ali delavcevje malo; zato jih ne smemo odbivati, da ložje ugodimo osobnim željam in nameram.
Toliko v prijazen odgovor novim dopisnikom od strani starih dopisnikov in sicer v zadnjič, ker za prerekavanje nam ne dostaja časa.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 3. februvarija.
Dalmatinski ileSelni »bor. Huda debata je bila o šolskem budgetu. Biankini je zahteval, da se vpeljejo nova berila, v katerih se bode narod v Dalmaciji imenoval hrvatski, in v katerih bodo berila taka, da se bodo otroci vzgojevali za dobre kristjane. Srb Bjelanovič se v poslednjem strinja z Bianchinijem, odločno je pa proti temu, da bi se v šolskih knjigah gojilo veliko hrvatsko. Že sedaj šole po deželi ne zadoščajo svojim namenom ker so učitelji le velikohrvatski agitatorji. Sicer je pa Bjelanovič tudi pri tej priliki pokazal, da mu je itali-janstvo ljubše nego hrvatstvo. Obžaloval je, da se v ljudskih in srednjih šolah premalo goji italijanščina.
J 4J\t
Lahko je umljivo potem, da so njegovemu govoru pritrjevali v prvi vrsti le Italijani. S*lvi je pa v imenu italijanske stranke izjavil, da bodo glasovali proti šolskemu budgetu, ker se na Italijane vse premalo ozira v šoli.
Vojni minister in ogerska vlada. Zaradi citiluega zakona prišla je vlada ogerska tudi v nasprotje z vojnim ministrom. Ogerska vladua predloga nasprotuje v vež ozirih § 61. vojaškega zakona, kjer so uašteti slučaji, v katerih vojaško oblastvo zakona ue dovoljuje. Vo ni minister Krieg-hammer je bil zaradi tega v Budimpešti in se je pogajal z ogersko vlado. Pogajanja pa baje uiso imela vspeba, ker ogerska vlada zahteva, da uaj novi ogerski zakon o žeuitvah velja v vsem obsegu tudi za vojaške osebe. Sodi se pa, da vlada to le zaradi tega zahteva, da bi lož|e odstopila. Wekerle ne mara biti poražen v parlamentu, zaradi tega bi pa rad razpor z vojno upravo porabil za povod svojemu odstopu. Na ta uačin bi se liberalci še najlepše pomagali iz zadrege. Da bi zmagali v obeh zbornicah parlamenta s civilnim zakonom, uiti sami ne upajo. Novih volitev se pa tudi bojč.
Nova češka stranka. Veduo z večjo določnostjo pišejo češki listi o osnovi nove češke gtrauke. Misel, da se osnuje nova stranka izhaja baje od vseučiliščih profesorjev, torej ravno od tam, od koder se je bila izcimila realistična stranka. V svojem programu uaglaša nova stranka, da se Cehi naj ne zanašajo na kake slučajuosti vnanje politike ali pa na kak revolucijouareu prevrat, temveč naj le gledajo, kako da se bodo mogli upreti navalu tujega kapitala, kajti kapital je velicega pomena v naši državi. Zaradi tega se morajo Čehi najprej pečati z gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Ko v tem oziru kaj dosežejo, bodo tudi lož;e kaj dosegli v naroduera iu političnem oziru. Z dosedanjim postopanjem so Čehi v političnem oziru le malo, v narodnem pa ničesa dosegli. Izražene misli niso pač napaČue, ali mnogo upanja ni, da bi stranka s takim programom ua Češkem vspevala. Poleg tega se pa ne ve, če gospodje s programom • tudi resno mislijo, če jim ni le ua tem, da se kako pospejo na površje v politiki.
Razpad ogerslee vladne stranke je že tako daleč napredoval, da je grof Szapary v novem klubu izstopivših iz vladne stranke že lahko konsta-toval, da v zbornici poslancev vladna stranka več nima večine, da je navezana torej le na pomoč skrajne opozicije. Da se pa nobena vlada s pomočjo Košutovcev ne more ohrauiti, je jasno. To ve tudi dobro vlada sama iu zatorej se pravi vodja vladne stranke Koloman Tisza skuša približati narodni stranki. Najbrž pa grof Apponyi ne bode se mu usel na limance, post-bno sedaj, ko vidi, da prebivalstvo ni za vladuo cerkveno politiko. Pa tudi v gospodski zbornici se začenja rušiti vladna stranka. Dva člana sta že vladi i brnita hrbet in naznanila, da bodeta glasovala proti vladi. Na Ogerskem je torej v kratkem pričakovati važuih političnih premem b. Sedanja vlada se v dolgo ue bodo obdržala.
Ministerstvo Karolijijevo. V ogerskib političnih krogih se govori, da bode Karolyi naslednik Wekerlejev. Štefan Karolyi je jeden najbogatejših ogerskih plemenitašev. Zavezal se z baronom Atzelom, da vrže sedanjo vlado in razruši vladno stranko. Sedanje ministerstvo baje do srede marca ne bode vladalo. Karolyi se nadeja, da vsaj dvajset poslancev izvabi iz liberalne stranke. Potem se pa sporazumi z grofom Szaparyjem iu Apponyijem o osnovi srednje stranke, katera bode močnejša, nego liberalna stranka in bode torej mogla držati vlado. Koliko so te govorice utemeljene, še ne moremo vedeti, ali kažejo pa, da se na Ogerskem sploh že računa s tem, da odstopi sedanja vlada in se ž njo tudi zruši moč liberalne stranke. Karolyijeva vlada bi ne bila strogo konservativna, temveč bi bila podobna vladam, kakeršne ima zadnje čase Avstrija.
Stambolov o Srbiji. Te dni sta se bolgarski ministerski predsednik Stambolov in vojvoda Parmski razgovarjala o raznih političnih vprašanjih, mej drugim tudi o položaju v Srbiji. Bristroumni bolgarski ministerski predsednik izrekel je pri tem misel, da v Srbiji pride do državljanske vojske. Radikalci bodo naposled pognali sedanjo kraljevo rodbino, ali tedaj bode pa Avstrija iz lastue inicijative ali pa z dovoljenjem kake evropske konference se vmešala v srbske zadeve. Rusija Avstrije pri tem ne bode najmanj ovirala. Glavno zlo v Srbiji je, da bi ljudje radi dobro živeli, delati pa ne marajo. Zato se pa vse meša v politiko, ki se je v širokih slojih raz-
širila kot kruhoborstvo. — Reči m ..ramo, da ima Stambolov prav. Pristaviti pa moramo, da bi v Srbiji bilo marsikaj bolje, da je ob pravem času dobila na krmilo kacega tako odločnega in bistroumnega moža, kot je Stambolov, kateri bi bil preprečil marsikake politične intrige.
Srbsko državno sodišče se je naposled-udalo kralju in prenehalo obravuavo proti založenim ministrom. Šest članov sidišča je odločno ugovarjalo temu, da se ustavi obravnava, ker v zakonu o ministerski odgovornosti ni uikjer povedano, da bi kralj v tem slučaju imel pravico pomiloščenja, pač se pa iz nekaterih mest da baš nasprotno posneti. Ridikalni listi pišejo, da je pomiloščtnje zatoženih ministrov napad na narodne pravice Radikalci začenjajo agitacijo proti kralju. Stvari postajajo v deželi zares nevarne. Sedanja vlada se pač ne bode mogla dolgo obdržati. Kralj bode kmalu prisiljen, poklicati ministerstvo iz samih častnikov. Jedino upanje kraljevo je sedaj še vojaščina, ker častniki so vsi na«protn ki radikalcev, ker se pod radikalno vlado za vojsko ni nič skrbelo.
Katoliška cerkev v Turčiji. Katoliški patrijarh v Carigradu je nedavno se jako povoljno izrekel o položaju katoliške cerkve v Turčiji. Turški sultan je sicer dober mohamedovec, ali vendar v3, da je katoliška cerkev uajboljše varstvo vsake avtoritete in jo zatorej podpira. Izvršenje bogoslužja je svobodno iu tudi sploh se kaže spoštovanje do ka-toličanstva. Cerkveni sprevodi so dovoljeni po ulicah in cestah, turški vojaki skazujejo pred Najsvetejšim vojaško čast. Šole, misijoni in verske vaje cvet6 in vspevajo pod posebnim varstvom turške vlade. Petnajst katol ških škofov izvršuje tudi civilno sodništvo. Patrijarhu v Carigradu skazujejo javne časti in povsod poslušajo svčt njegov. — Pač bi Turčija bila lahko marsikaki evropski državi za vzgled.
Koledar
za 6. teden leta 1894.
Nedelja 4. febr.: 8 predpelničua, evangelij: Jezus ozdravi slepca; Andrej. Poudeljek 5. febr.: Agata d. m. Torek 6. febr.: Tit šk., Doroteja, Pust. Sreda 7 febr.: Pepelnica, Romald. Četrtek 8. febr.: Janez Mat. sp. Petek 9. febr.: Ciril Alex, Polona d. m. Sobota 10. febr.: Skolastika d. — Lunin spremin: Mlaj 5. febr. ob 10. uri 43 m. zvečer. S o I n c e izide 5 febr. ob 7. uri 22 m ; zaide ob 5. uri 6 m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. februvarija.
(Darilo.) Podružnici kmetijsko družbe v Rovtah je c. kr. kmetijsko ministerstvo za napravo dreves-uice podelilo 150 gld. podpore.
(Nesreča.) Iz Selc dne 1. febr.: Delavec M. je šel v gozd drva iskat- Podrl je veliko bukev, in ko ji je začel veje obsekavati, se debio v strmem bregu prevali ter nesrečneža potlači na tla, da je s strtimi rebri mrtev obležal. Ko moža zvečer ni bilo domov, so ga šli z lučjo iskat, pa ga v gošči niso našli. Drugi dan še-le ga je našla žena njegova ležečega pod deblom že vsega trdega, ter poklicala ljudi, da so mrtveca izpod drevesa potegnili.
(Ciganska nadloga.) Že večkrat so se Čule pritožbe iz radovljiškega okraja gledč potepuhov, ogerskih Židov s „punkeljci" na ramenih in druge take sodrge. Se druga nadlga našega kmeta so pa cigani, katerih je v radovljiškem okraju kakor kobilic; tako so se menda namnožili zadnja leta, kakor Izraelci v Egiptu okoli piskrov. No, žid in cigan sta si menda nekoliko sorodna, ker imata oba uekako predpravico v radovljiškem okraju, žid, da lahko ljudi odira, cigan pa, da hodi lahko na berno po kmetih, sicer je pa ta, kakor oni, prav poštena duša, ukrade morebiti samo kako kokoš, kako klo-basico, stegujice ali bedrce, sploh pa druzega nič ne, — ako ne more. Čas je že, da politična oblast takim potepuhom nekoliko bolj stopi na krempeljce, da ue bodo mislili, da so res doli v — Egiptu!
(Iz Radeč) 2. febr.: Od mnogih krajev dobivate poročila, kako lepo je vreme. Tudi pri nas imamo kaj prijetno zimo. Prijazno in toplo sije vsak dan soluce, kakor v kakem južnem kraju. Da o snegu skoraj prav nikjer ni več sledi, ini menda še omenjati ni treba. Ni čuda potem, če so že pred dobrim tednom zvončki in druge zgodnje pomladanske cvetlice svoje glavice radovedno iz tal pomolile, da se zdaj čez dan solucijo, d< kler jih kaka neusmi-
ljena roka ue odtrga. — Bolezni hvala Bogu, tu nimamo posebnih. — Omenjeni mož, o katerem ste poročali, da se pogreša od zadnjega radeškega sejma dne 16. jan. t. 1., je zginil že 27. dec. m. 1., kajti takrat je bil zadnji sejm v Radečah in od takrat ga ni nihče več videl. Kakor se meni, je najbrž v Savo zftšel iu ondi utonil.
(Umrl) je minoli teden v Petrinju gosp. Josip Trbuhovič, umirovljeni c. in kr. stotnik, ? 82. letu ddbe svoje.
(Odklonil) je državnozborski mandat — kakor se iz Beljaka poroča — obratni ravnatelj državnih železnic, Skala, iz službenih ozirov.
(Poštna premena.) Občina Pod tabor izločena je poštuemu uradu v Zagorju na Notranjskem ter priklopljeue onemu v Knežaku. Dalje se je na prošnjo imejitelja letovišča „Mošek" v občini Vo-lovsko v Primorju izločila iz poštnega urada te občine ter priklopila poštnemu uradu v Opatiji.
(Na gra^kem vseučilišči) bili so koncem januvarja promovirani nastopni gospodje : Pavel Morak iz Celovca, Avg. M. Stallner iz Celja, Ant. Povšič iz Gargaue v Primorju, Alb. pl. VVebenau iz Št. Gala na Stirskem, Makso Čaš iz Opave, Rob. Mauth-uer iz Friedlanda na Češkem iu Ivan Gamšek iz Ljubljane doktorjem prava, dalje g. R. Hiecke iz Vordemberga doktorjem modroslovja.
(Zanimiva razsodba.) Z Dunaja, dne 27. januvarija : Včeraj je najvišje sodišče izreklo jako zanimivo razsodbo. Temelj obravnavi je bil ta-le: Pri nekem socijalističuem shodu je šivilja Marija Krasa pripovedovala, da je slišala nekega duhovnika, ki je na prižuici gromel proti socijalizmu iu ga je imenoval — peklo. Na to je dejala modra šivankarica: „če je socijalizem peklo, tedaj mi delavci ne potrebujemo nebes; nebesa prav lahko prepustimo — vrabcem in angelom." Zadnje besede so citat iz mladonemškega Žida — pisača — Hajne-ja. Seveda se je vsa slavna ženska skupščina silno zakro-hotala. A to še ni bilo vse. Navzoči komisar je dvajsetletno junakinjo naznanil, da je razžalila katoliško cerkev. Državni pravdnik jo je tožil. Dobila je osem duij zapora. Pritožila seje, češ, da je samo citirala Hajne-ja in da nauk o angelih ni katoliška verska resnica. Najvišje sodišče (predsednik bivši minister Štujnbah) je potrdilo prvo razsodbo, rekoč: .Sodišče mora po aktih vsprejeti, da je dejstvo raz-žaljenja cerkve dokazano v prvi instanci in nima pravic, v tem oziru vsprejemati novih dokazov. Nauk o angelih je del katoliških dogem in ni dovoljeno, rabiti žaljivih besedij o njih. Leta 1215 je cerkveni zbor izrecno priznal ta nauk za cerkveno dogmo. Če je bila obtoženka v zmoti, kar se tega tiče, bi bila morala svojo zmoto dokazati v prvi instanci. Sicer pa ni dovoljeno, rabiti citatov vselej in povsod, dasi je morda delo, iz katerega se citira, dovoljeno vknjigo-trštvu." Ali bi ue bila vsled tega tudi dolžnost države, skrbeti, da se ne pohujšuje mladina in ljudstvo, da sploh v knjigotrštvu ne pride ničesar, kar bi bilo na glas izrečeno — kazujivo? Veseli smo s-ieer takih razsodb, kakor smo jo gori omenjali, a pri vsem ostanejo v liberalni državi le samo poskusi — dobre volje.
(Dr. Steimvender) ho gotovo zopet izvoljen. Več občin, v katerih gospodujejo Steinwendrovi kimovci, je odstopivšega poslanca imenovalo častnim občanom. Listi sedaj dotične zastope hudomušno povprašujejo : „Ali jim je dr. Steinweuder s svojim odstopom storil toliko uslugo, ker ga baš sedaj na ta način tako odlikujejo?" Navadno se namreč za častne občane imenujejo le posebno zaslužni možje.
(Vrbsko jezero v židovskih rokali.) Iz Celovca: Poročal sem Vam, kako se ob vrbskem jezeru razširja židjvstvo. Omenjam še, kar piše o tem belja-ška „D. allg. Ztg.": Edvard pl. Walkovski z Dunaja (žid) hoče napraviti ob južnem bregu jezera velikansko .pensiou". Velik „curhaus" in velika restavracija bodeta središče za veliko napravo, ki bode dolga 16 kilometrov. Večja in manjša letovišča se bodo menjala z vrtovi itd. Živel boš lahko na dan s 3, 5, 10, 20 in 50 goldinarji. Vse prostore bo vezal telefon, po noči bo vse električno razsvitljeno. Ko boš stopil v sobo, bo se električna luč vuela itd. Pripravljalna dela so se neki že precej dognala, tudi načrti so menda že narejeni. Proračunjeno je vse na 3 milijone gld. Mislijo, da bo do 1. 1896 vse dodelano. — Tako beljaški list. Nam se vsega ni veseliti; saj je znano, kaj koristi velika židovska invazija! Je-li vse, kar piše oni list istina, še vedno dvomimo, dasi to potrjuje nekako tudi celovšk
uradni list. — Tudi veliko posestvo p. Pamplerja v Krivi Vrbi je kupila neka akcijska družba.
—m—
(Razpisana služba.) 0. kr. okrajno glavarstvo na Krškem išče diuruista z duevno plačo 1 gld. ali pa tudi več po zmožnosti.
Telegrami.
Idrija, 3. febr. ČJast. gosp. Frančišek Pipan, vikar v Jagerščah, jo umrl.
Trst, 2. januvarija. Vojna ladija „Se-benioa" je danes prišla v našo pristanišče.
Opava, 2. januvarija. V včerajšnji večerni seji deželnega zbora se je vsprejel mestni štatut za Tešin s hudim oporekanjem od slovanske strani. S tem je bilo končano delo 31. zasedanja deželnega zbora. Šuper-intendent dr. Haase je zahvalil deželnega glavarja grofa Larischa za nepristransko vodstvo predsedniških poslov, in za veliko zanimanje, katero je pokazal deželnega glavarja namestnik, kardinal knezoškof Kopp deželi šleški in njenemu prebivalstvu. Govornik omenja blag spravljiv značaj in pa preveliko velikodušnost kardinalovo Ves govor je zbornica živahno odobravala. Potem se je zaključil deželni zbor z navdušenimi slavaklici na cesarja.
Praga, 3. febr. Zaprli so medicinca Grossmanna, kateri je pričo Schmida zapeljal, da je v pravdi o „Omladini" krivo pričal.
Praga, 3. febr. Volilni oklic konservativnega veleposestva volilcem odsvetuje pristop k narodnemu veleposestvu, ker se poslednje ne ozira v svojem oklicu na osnovne nazore konservativne stranke, zlasti na versko prepričanje in pa na skrb za obstanek in okrepljenje skupne države. Pristop bi le slabil konservativno veleposestvo in koristil nasprotnikom konservativne stranke, nikakor pa ne češkemu narodu.
Sredec, 2. februvarija. Zdravje prince-sinje Marije Louise je povoljno. Slast do jedi in spanje sta redna. Novorojeni princ je zdrav.
Beligrad, 2. februvarija. K obedu v kraljevi palači, ki bode v nedeljo, katerega se udeležita kralj in oče njegov, so povabljeni vsi ministri, metropolit Mihael, vodje in odlični člani liberalne in napredne stranke, pa tudi nekateri radikalci.
Cetinje, 2. februvarija. Po došlih poročilih je četa Malisorcev napala črnogorske pastirje in je bil pri tem ubit 801etni starček. Drugi črnogorski pastirji prihiteli so napa-dencem na pomoč. V boju sta bila potem dva Malisorca ubita.
Rim, 2. januvarija. Kardinal Serafini je umrl.
Pariz, 2. Kakor general Dodds poroča iz Kotonu-a z dne 1. t. m. se je kralj Be-hanzin dne 25. januvarja brezpogojno udal, pripeljejo ga v Senegal.
Peterburg, 2. februvarja. Po včerajšnjem večernem zdravniškem poročilu se je carjevo zdravje znatno zboljšalo. Spanje in moči so se zboljšale.
Peterburg, 3. febr. Buletini o carjevem zdravju se ne bodo več izdajali.
Peterburg, 2. februvarja. Grškopravo-slavni cerkvi v Pragi se je dovolilo od ruske krone 2230 rubljev za 10 let.
Lizbona, 2. februvarja. Več trgovskih društev se je razpustilo zaradi agitacij.
Lizbona, 2. februvarja. S kraljevim dekretom so se volitve odložile na nedoločen čas.
Washington, 1. februvarja. Zbornica poslancev je vsprejela z 200 proti 135 glasov tarifno predlogo, ko se je poprej potrdil tudi predlog, da tarif za volno stopi v veljavo z 2. dnem avgusta.
Washington, 2. februvarija. Glasovanje proti tarifni predlogi je bila impozantna izjava. Nad 20.000 oseb se je bilo oglasilo za vhod na galerijo, dasi je le za 3000 ljudij prostora. Wilsona so na ramah nosili po dvorani. 17 demokratov, mej njimi osem Novojorcanov, je glasovalo proti predlogi.
Rio de Janeiro, 1. februvarja. Vstaj-niki so se zopet preskrbeli z živežem. Mej vstaškim brodovjem in mestnimi utrdbami je bila huda kanonada. Dve ladiji sta lahko poškodovani. Pomanjkanje pušk ovira operacije po suhem.
KATOLIŠKI SKLAD.
3. a. pop. 9. u. zve«
a ctf a	Cas	Stanje		Ve ter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
1	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 h zve«	732-2 733 0 737 7	—14 04 -1 4	si. szap. n sl" svzh.	oblačno del. jasno	0 50 sneg
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Dr. Jakob Missia, knez in škof
ljubljanski, letuino za 1894 . . . gld. 200 — Valentin Eržen, mestni kapelan pri sv. Petru v Ljubljani, mesečnino za november in december 1893 . » 6"— Frančišek Safrau, cerhvenik pri
sv. Jakobu v Ljubljani, 2 kroni . „ 1-— Dr. Ivan Ev. Krek, stolni vikar v
Ljubljani.......... 5 —
Andrej K a lan, stolni vikar v Ljubljani, mesečuina /a december, janu-
var iu februvar....... „ 15'—
Neimenovan rodoljub . . . „ 5 — Perko Omejc, ificijal deželne bla-
gajnice kranjske v Ljubljani . . „ 2'— Gašpar Pore n ta, kapelan v Sto-
pičah........... 5 —
Anton Kržič, protesor na učiteljski pripravnici v L ubljani, mesečniuo
za januvarij 1894 ...... „ 5 —
.Tvegovci" in »onegovci" 4 Kr. „ 2 — Frančišek Boucelj, farni upravitelj v Dražgošali, za poprtnjak
3 krone . . ....... n 1"50
Alojzij Stare, farni upravitelj na
Rovi ........ . . 15-—
Andrej Ramoveš, župuik v Švib-nem, 200 kron z dostavkom, „da se kmalu ustanovi katoliška gimnazija" „ 100 — Janez Smrek ar, katehet v Ljubljani, mesečnino za december 1893 „ 2— Janez Brence, župnik pri Sv. Gregorju. mesečnino za december 1893 „ 1-— Več posestnikov od Sv. Gregorja
1 krono......... „ _50
Anton Adamič, posestnik v Žaljni „ 5 —
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V L j u bi j a n i, dntS 20. januvarija 1893.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujočega odseka'.
Darovi za „katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knesoškofijski tajnik v Ljubljani.
Pi emovana tinktura za želodeo lekarja Piccolija v Ljubljani je rahlo dijetično sredstvo, katero črev ne draži. Vpliva na prebavljujoče organe in okrepčava njih krožeče gibanje. Steklenica velja 10 kr.	584 2 10-5
Umrli so:
1. februvarija. Franc Kristan, črkostavec 19 let. Poljanski nasip 61", krvavenje pluč.
V bolnišnici:
1. februarija. Jakob Kastelie, gostač 65 let, naduha.
Vremensko sporočilo.
7418 743-5
—12 3 4 -0 2
brezv. si. vzb. brezv.
oblačno jasno
orednja temperatura obeh dni —O 8° in za 0 3° in 0'4° nad normalom.
OOO
-O 7°, oziroma
Stanje avstro-ogerske banke
dnd 31. januvarija 1894. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
438 800.000 (+ 4 410.000) 278 414.000 (— 69.000) 124,813.000 (+ 592.000) 28.674.000 (— 1,114.000)
68,847 000 (-- 7,109.000)
366 785.000 (- 5.941.000)
gld.
Kovinski zaklad „ Listnica	n
Lombard	„
Davka prosta bančna
rezerva	gld.
Državnih bankovcev je v prometu gld.
Zahvala.
74 (1)
Povodom žalostne in britke izgube iskreno ljubljenega nepozabnega dobrega brata, gospoda
Gregorja Štritofa
izrazili so nam sorodniki, prijatelji in znanci toliko ganljivo sočutje, da nam je dolžnost vsem se prisrčno zahvaliti, posebno pa tudi planinskim čitalniškim gospodom pevcem za ganljive nagrobnice. Iskrena zahvala mnogobrojnim udeležiteljem pri pogrebu.
V Planini, 31. januvarija 1896.
Žalujoči ostali.
606 Vi ne kašJjate ved, če rabite
Kaiserjeve prsne bonbone
ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hripavost, prsnt in pludni katar. - Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp
Viljem Mayr, lekarničar na IHIarijnem trgu.
Londonska kava
je pražena in zmleta iz prezrelih kavinih zrn, drobirja in odpadkov finih kavnih vrst, kakor Jawa, Ceylon, Domlngo, Guatemala, ki se nabero pri lušenju in izbiranju v Angliji ako finega okusa, aromatična in močna.
Plošči naste pušice za poskušnjo
po 4 kilo čiste vsebine se pošiljajo po pošti proti povzetju gld. 4 80 že zacarinjene in poštnine proste v vse kraje Avstro-Ogerske.
60 15-15	R. MAITI v Kopru.
- h .a t
1=2 6 ■Sil
2 * J?
0 3! «•-
fc w .=
' —!
»o ti =
=2 §
M ® t5
«>o a
m >cn N 4) a ■en «J
G §« "S « ® >
GLAVNO SKLADIŠTE
>■
C« »H
S
najčistije lužne
K1SEL1NE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnlh in prebavnih organov, priprotinn, želodčnemiameliurnem katnru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo.	51 2 Najboljša dijetelična in osvežujača pijača.
Henrik Nlattoni, Karlove vari in na Dunaju.
A4 <
Tovarna cerkvene oprave.
s V ti h a o
ti a
v , ►
' h . ®
O
PremovHaa
1873, 183.1.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Franc Brlicbuer.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, žtole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši _ obliki. 64 26-1
1i i
31
(S Z
si
Cerkveni paramenti.
\
fif '"--jjSagasasasagfpgNnil
CD' Jahoh Mavčič
c. Ar. državnega pravdniha namestnik
Sioza Sfmičič — cPcrsinova
poročena.
£ju£fj\
ana
%gozuj i Čil ozn i fi
dne 3. fc&tti/ccmja 1894.
73 1
V jako pošteno hišo na deželi išče se

za specerijsko prodajalnico. Deček naj bode star 13 do 15 let in nemščine vsaj deloma zmožen.	71 5-2
Več pove upravništvo »Slovenca".
n
H M K
u
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovi liiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madrace od 16 gld. do 40 gld., madrace na peresih 10 gld., dratene madrace 8 gld. 50 kr.. pulte ?a masne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	28 (12—2)
;a Niijui/iio eein- g:
m
•	Avgust Mate
čevljarski mojster
•	v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4
' priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v *
•	obila naročanja raznovrstnega
Franc Karol BISENIUS
Dunaj I., Singerstrasse II.
Kotoljonski redi dvanaj-storica po 8 kr., in dražje.
Kotoljonske podobe po 75 kr. in dražje.
Nove pustne šale in predavanja v družbah in društvih.
Cene dekoracije za plesne sobe.
Plesni redi in darila za dume.
Vsakovrstno obrazne maske po 6 kr. in dražje,
komične glave in pokrivala.
Volnene lasulje 1 g. 25 kr., brade po 10 kr. in dražje.
Pokajoči bonboni, v katerih so cele obleke in pokrivala.
Druperije volnene ali iz žameta.
Lumpijoui, vsakovrstne baklje.
Zastave, transparenti, grbi vsake vrste.
Emblemi in društvena znamenja.
Izberi s 100 komadi kotiljoskih redov po 2 gld. in dražje, na željo tudi raznovrstno zbrani v kuvertih.
Izber z 12 komadi lampijonov s svcčicami 1 gl. 10 kr. in dražje.
Izberi umetnega ognja, ki se lahko zažge zunaj ali pa v sobi po 60 kr. in dražje. Večje izberi za pod milim nebom po 6 gld. in dražje.
Dekoracije za dobitke pri kegljanju, streljanju za dobitke itd.
Podfosfornatto-kisli a pneno - železni sirup
prireja lekarničar Julij Herbabny na Sunaji.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pAt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po posti 20 kr, vač za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
^Jiririlft* SvariT Pre(J.po-
ovdi iiUi naredbami, ki se pojavlja;o pod jednakimi ali podobnimi ime li, a so vendar po svoji sestavi in svojem učinku po-
gj polnoma različne od našega origi-rialnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva nai te sorej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzimi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	599 20-« 97 5 20
Osrednja razpošiijalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzigkeit" JULIJA HERBAB-NV-ja, Meubau Kaiserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoczy W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-schmied, Baumbaehovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Sohindler. Ant. Mizzam, lekarničar. F. Prodam, M. Mizzain. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Giniind): E. Muller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ko-metter, A Egger v Novemmestu: A. pl. Sladoviez; v St. Vidu: A. Reiuhel; na Trbuu ; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti, A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini: M. Ravasini; v Beljaku. F. Seholz, dr. E. Kumpf; v Crnomlji, J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst ; v Wolfsbergu : J. Huth.
56 6-6
Ceniki zastonj.
obuvala,
katera izvršuje cen6, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše oblike.	40 6~3
£4«f4~f4*4.*********4*
-a 01 kronska zastavna pisma
4 Ksre^eS&S!
terjatvami ^^ftfetfcz davkov. ^ Ta zastavnap.smaprodaj
We ohselstuhen-Actiea	Maria-
VJollzeile 10- V "_C.
Velika zaloga vina.
a o
•H d a>
p—1
M o
a x> <0 t)
ci
a
S a
'c?
u o u Pl
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik,
v Gorici, Via Municipio št. 8,
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žel^ imeti v resnici zanesljivo	598 16—11
dobro vino
belo in črno. Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Imam izvrstno „rebulo" iz goriške okolice, posebno dobro istrijansko vino „teran" in posebno izvrsten „re-foško" v steklenicah iz 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto
Natorni istrijanski črni teran.
s»
H
na o
to<
p>
B
0
p <
u> (D
K
H
s»
I
I
ub ub
k*
!»
Podpisani priporoča vclečastltl duhovščini in slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe,
614 10—8 gospodom trgovcem
voščene zvitke in med
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje
izvrstni garantirani pitanec
v škatljah po 5 kg h kg 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu.
Dobiva se med v satovji iu pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno.
Zaloga in prodaja
atr brinja in brinjevca -»a
liter gld. 1*20, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek.
Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo
svežar in lectar, trgovina z medom i voskom,
Ljubljana, Gledališčne ulice 10.
3) i
VABILO
na
,/Vzajemno-podpornega društva"
v Ljubljani, registrovane zadruge z omejenim jamstvom,
ki bode
dn4 21. februvarija 1804 zvečer ob 7. uri t dvorani katol, društva rokodelskih pomočnikov
v Poljskih ulicah štev. 10. Dnevni red:
1.	Nagovor načelnika.
2.	Odobreuje zapisnika prvega občnega zbora z dne 21. februvarija lbJd.
3.	Volitev dveh overovateljev zapisnika za drugi občni zbor.
4.	Poročilo uradnega \odje gosp. Jos. Prosenc-a o računskem zaključku za leto 1893.
Dopolnina volitev članov ravnateljstva. Volitev 10 članov iu 5 namestnikov v nadzorovalni svet. Prememba pravil.
Slučajnosti.	76 3-1
Ljubljana, dn<5 31. januvarija 1894.
Ravnateljstvo.
Opomba: Vsled § 18 bode občni zbor glede na spremembo pravil sklepčen, ako bodfite zastopani dve tretjini vseh članov. Po g 19 alinea 2 šteje vsak delež jeden glas, vendar ne sme niti član, niti pooblaščenec oddati več nego 10 glasov.
Voliti bode skupaj 9 članov in sicer 7 vsled izžrebanja (izžrebani člani ravnateljstva smeio zopet voljeni biti), enega člana valed resignacije in jednega vsled smrti.
J Mrebani so bili sledeči rau.ateljski člani gg.: Andrej Zamene, dr Franc Papež, Franc Petrič, dr. Vinko Gregorič, Andrej Kalan, dr. Ivan Janežič in Franc Ohlak.
Pri zlatem drž. jabolku.
J. Pserhofer
Zum goldenen Reichsapfel.
lekarnar na Dunaju, I., Singerstrasse 15.
Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljloaml 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljloaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi se, da se zahtevajo lzreono	Pserhoferja
kri čistilne krogljice	in gleda na to. da ima vsaka škatljica na pokrovu na
navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rudečl "£S barvi.
Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripavosti. krčevitemu kašlju itd., 1 stekl. 50 kr. — Ameriška maža za protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. — Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 fiakon 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praške kap-ljloe), proti sprijenemu želodcu, Blabej prebavljivosti itd., 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarski prašek, proti kašlju itd., 1 škatlja 35 kr.. s frankovauo pošiljatvijo 60 kr. — T&nnoohlnln-pomada J. Pserhoferja. nojboljše sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld, — Univerzalni obliž prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr , s s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol A. W. Bulrich-a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja, 1 pak. 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov iiua še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu-in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe.
Pošiljatve pov pošti zvrše se najhitreje proti predposiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetiu. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem.
Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi
625 12—"
v I^jubljani pri O. I^iocoli-jit.
w
I
I
I
L
Velečasti,i duhovSfiini in cerkvenim prodstojnifitvorn priporočam podpisana svojo iehorno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno
mr cerkveno obleko
dalje krasno in trpežno izdelane
mašne plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom.
Razno blago za cerkveno perilo, istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstno rutloe imam vedno v veliki izberi v zalogi.
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja.
V zalogi imam tudi pasarske oerkvene Izdelke, n. pr.:
monštrance, svetilnice, križe, svečnike, kelihe, lestence itd.
^JR^ ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno mogoče nizkej oeni.
Velespoštovanjem	624 12—9

H
ANA HOFBAUER v Ljubljani.
I
S
v
I
►a
St. 19.248.
Dijaška ustanova.
47 3-3
S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni ste dve mesti Jernej Sallocher-jevih ustanov po 50 gld. na leto.
Do teh ustauov, katere podeljuje mestni župan ljubljanski, imajo pravico dijaki ljubljanskega gimnaziia, ki so rojeni na Kran skem ter so ubogi, lepega vedenja in pridni.
Prošnje opremljene s krstnim in ubožnim listom, potem pa s šolskima spričevaloma zadnjih dveh semestrov vložiti je
ti o konca meseca februvarija letos
potom gimuazijskega ravnateljstva pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. januvarija 1894.
n
Otvorjenje nove prodajalnice.
JP. u.
N& Marije Terezije cesti U. 1 otvoriia
se je dne 27. januvarija
nova prodajalnica
pod tvrdko
Podpisana bova prodajala vsakovrstno
išpecerijsko blago
moko iz Ančnikovega skladišča, pristno in svežo ogrsko
mast, pred vsem pa
ir vsakovrstno železnino
najboljše kakovosti in za ceno, s katero hočeva kljubovati vsaki konkurenci. — S pošteno, prijazno in točno postrežbo želiva pridobiti si zadovoljnost kupovalcev svojih, in vabiva k mnogobrojnemu obisku novourejene svoje prodajalnice.
Odličnim spoštovanjem
56 3-3
Stupica & Mal.
A
Solidno, zložne
močne in čudovito cenene
stole
vsako vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za jpogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
k Verbie-a
v Bistri,
pošta Borovnica.
(230 52-41)

' M
i:,—tj
I ^
j-; ft
tj Z 1
i-
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
11 T' M T* , 620 26—8
na Dunajski cesti v Ijubljani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
mr žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najflneiše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. JtJT Poprave se dobro in solidno izvršujejo.
Zaloga is moli za izvršitev oblek za prečast. duhovščino
„pri rudečem križu"
623 52-7
IV., Waltergasse I, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28
priporoča za zimo 1893/94:
Borko zimsko obleko za duhovnike
kot: Havelock, zimske suknje, ovratnike k plaščem, duhovniške suknje, telovnike z rokavi, zimske hlače itd., dalje vsakovrstne kožuhe za potovanje in mestno uporabo, zimske čepice, zimske roka-vioe itd. itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih
predpisih izvrženo: biret e,kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čepice. Faramente preskrbuje
po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno.
JL> u n a, j čs» Iz a. 1> o s- as a.
33
Dnš 3. februvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ...	97	gld
Srebrna renta 5%, 16% davka . .	'J 7	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....120	„
i% avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	97
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .	1020	.,
Kreditne akcije, 160 gld................358	,
London, 10 funtov etri........126	,
Napoleondor (20 fr.)........10	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100............«1	n
95	kr.
75	.
45	,.
40	„
80 20 93 45
Dnč 1. februvarija.
Ogerska zlata renta 4#> Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron . , 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , Državne srečke 1. 1864., 10» gld. . . Zastavna pisma avstr. «sr. zetu. kred. banke 4%
4% kranjsko deželno posojilo.....97
Kreditne srečke. 100 gld. . . .194 8t. Genois srečke. 40 gld.......—
116 gld. 94 .
60 75
*r. ,
147 ., -
196
98
40 60 50
4% srečke dunajske parobrodne družbe	145 gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke. 10 gld. ,	18
Rudolfove srečke, 10 gld. . .	24
Saiuiove srečke. 40 gld............72
VValdsteinove srečke, 20 gld. . ,	48
Ljubljanske srečke............,24
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld,	155
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st.	v. 2915
Akcija južne železnice, 200 gld. ar. .	119
Papirnih rubeljev 100	136
90 50
50
60 25
SfJT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarniena delniška družba
„H E R C IT
VVollzeile it. 10 Dunaj, iariahilferstrasse 74 B.
66
3SJT Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 9C naloženih (j 1 avn i c,