Dopisi.
Nemška nevarnost. Ako kdo misli, da je z antantino zmago v svetovni vojni nemška nevarnost odstranjena, se bridko vara. Ostanek Avstrije si je nadel ime „NemSka Avstrija" in sanja o zvezi z Nemčijo. Na drugi strani pa se dobrika antanti in prosjači pov-darjajoč svoje siromaštvo. In res so Francozi tako naivni, da vidijo nevarnost samo v pruski Nemčiji, nemštvo avstrijske republike pa namenoma prezirajo — kakor noj tiščijo glavo v grm, da ne bi videli nevarnosti, francoski listi nočejo poznati „Nemške Avstrije", temveč le ,,Novo Avstrijo" (La nouvelle Autriche). Med tem pa se nemštvo pridno organizira in zbira svoje moči. „Dunajski Nemški Schul-verein" pripravlja ujedinjenje z berlinskim ,,Verein t ur das Deutschtum im Auslande." Vkljub svoji revščini, katero vedno povdar-jajo proti antanti, zbirajo prispevke in vzdržujejo svoje agitatorje v nastalih narodnih državah. Uradnikom, ki so bili pri nas odpuščeni, daje Nemška Avstrija plačo, da ostanejo tukaj in agitirajo za nemštvo. „Schul-verein" pa je celo tako predrzen, da pošilja v naše craje prošnje za podporo, v katerih piše med drugim : „Deutsche Ehre und deutsches Recht waren preisgegeben, wenn wir ruhig dulden vvollten, wie deutsche Briider und Schvvestern in Marburg und Laibach usw. Avegen ihrer Treue zu unserem deutschen Volke entrechtet, miiJhandelt und vergewaltigt werden." In gotovo je, da bo marsikatera jugoslovanska krona dobre valute, katero nezavedni Jugoslovani nosimo v nemške trgovine, romala v malho „8chul-vereina" in od tam v naše kraje nazaj, da kupuje kupljive duše. Ako se nočemo povrniti v staro suženjstvo, moramo proti tej organizaciji postaviti močno nasprotno organizacijo. Naše slovensko trgovstvo in obrtništvo naj se združi na narodni podlagi, naši listi naj prinašajo ekupne inserate narodnih tvrdk v ogroženih krajih, da bo naše ljudstvo poznalo svoje ljudi ter se ogibalo narodnih in državnih sovražnikov. Država mora podpirati to akcijo. Pred vojno so nemški trgovski in industrijski agenti in uslužbenci po vsem svetu opravljali špijonažo za Nemčijo. Te nevarnosti ne smemo trpeti med seboj. Naš odgovor na predrznost „Schulvereina" bodi dosledno izvajanje gesla: Svoji k svojim!
Vera in politika. Najmočnejša stranka med Slovenci je do sedaj bila SLS. s svojo štajersko podružnico Kmečko Zvezo. Ta stranka je begala naše ljudstvo, češ da je krščanska vera v nevarnosti. Šlo je v prvi vrsti za nadvlado duhovniškega stanu, katero so nekateri spretni odvetniki (dr. Šuster-šič, dr. Brejc itd.) izrabili v svojo korist. Stranko je avstrijska vlada podpirala na vse pretege. Toda po vojni je ljudstvo prišlo do spoznanja: duhovnik naj služi veri in nebeškemu kraljestvu, saj je že Krist rekel: „Moje kraljestvo ni od tega sveta!" Tisti časi so minili, ko je rimski papež delil kraljevske in cesarske krone. Duhovniška SLS. in Kmečka Zveza je največ izgubil&, ker je tudi v vojni popolnoma nekrščansko najbolj hujskala na vojno zoper Srbe. Ne gre torej za vero, ampak za moč duhovnikov. Stranka bo tudi brez moči v Beogradu, ker nobena srbska stranka ni  klerikalna.
Ptuj in narodni praznik. Malo prazniškega smo opazili na državni narodni praznik dne 1. decembra. Državna in mestna poslopja so
bila okrašena z zastavami, trgovine so bile zaprte, to je bilo vse ! Ne očitamo društvom, da niso priredila slavnostnega večera — vse se je pripravljalo za Miklavžev večer, vendar bi Jugoslovanska Matica bila poklicana, da ob takih dnevih kaj priredi. Odločno Jpa moramo zahtevati od hišnih posestnikov, da si omislijo državne in narodne zastave in jih razobesijo na narodni praznik. Po tem bomo tudi spoznali, kdo je naš!
Narodni praznik v ptujskih šolah. Vse šole so imele skupno mašo ob 8. uri. Pri maši so svirali gg. Engerer, Fras, Gregora in Tuček. Svečana tišina je zavladala v cerkvi, ko so zazveneli prvi akordi. Skoda, da ni bilo objavljeno, marsikateri ljubitelj glasbe bi prišel poslušat. Na koncu so pevci in pevke zapeli „Bože pravde." Gimnazija je po maši priredila notranjo slavnost v risalnici. Dijak Ju-rančič je deklamiral Igo Grundnovo pesem „ Tržaškim bratom", g. prof. dr. Komljanec je v lahko umljivem govoru očrtal nastanek naše države in zasluge*Srbov za obrambo Ljubljane 1. 1918. Pevci so zaključili slavnost z ,.Lepo našo domovino." Podobne slavnosti so imele tudi druge šole.
Dečja stanica v Ptuju (otroški vrtec) priredi dne 19. t.- m. ob pol 5. uri popoldne v Narodnem domu božičnico. Na vsporedu so deklamacije, igra „Božična povest", nastop božičnega moža in nato obdarovanje otrok. Vodstvo dečje stanice v Ptuju.
Mestni kino Ptuj. Zaradi gledaliških predstav se vršijo kinopredstavo v nedeljo 12. decembra ob 5. in 8. uri. V pondeljek, 18. decembra ob 8. uri pri predstavi koncert. ,,Lov za sreč o." Velekrasna drama v G dejanjih, v glavni vlogi Elga Beck, Alfons Frvland, Grete Ruth, Prida Walden in Ka-atelberger. — Mladi inženjer Harmsen, kateri je srečen v ljubezni Kristine, prijateljice iz mladih let, je znašel stroj za premogovnike. Posrečilo se mu je, da so ga rabili v enem rudniku. V njega sta se zaljubili dve premožni dami ter tudi eno izmed njih poroči. Ko obhaja svatbo, nastane v rudniku eksplozija, radi česar ga kot krivca obsodijo na 3 leta ječe. Po prestani kazni se potika po svetu, dokler se he zateče k Kristine, ter zopet doseže njeno ljubezen. — Predprodaja vstopnic v nedeljo od 11.—12. ure. Za obilen obisk se priporoča Mihael Murko, ravnatelj.
Pogreša se večja svota denarja (bankovcev), ki je preminula dne 4. t. zvečer ob ob prilike kinopredstave v mestnem gledališču. Ker je dotični s tem zelo hudo prizadet, se pošteni najditelj prosi, da jo prinese zanesljivo v upravništvu tega lista, za kar dobi primerno, zelo lepo nagrado.
Naše gledališče. Mariborski ensembel vpri-zori v petek dnelO. dec. Stiindbergerov ,,Smrtni ples" in v soboto dne 11. dec. Stiindbergerov „Vampir." V nedeljo, 12. in pondeljek, 13. dec. so v gledališču lepe kinovprozoritve. V torek in sredo zvečer nastopi ruski ensembel z operetami.
PoŽar. Dne 28. nov. v noči izbruhnil je v podstrešju hišnega posestnika Franca Lov-reca v Jiršovcih ogenj, ki je dotično etreši-no in tam nahajajoči živež in obleko uničil. Škoda znaša okrog 50.000 K. Zavarovano pa je bilo za 400 K. Požar je nastal skoz dimnik.
Požar. Dne 26. p. m. opoldne je izbruhnil v hiši posestnika Jožefa Kidriča v Sp. Sečevem ogenj, ki je hišo in večino oprave uničil. Požar je nastal vsled preveč zakurjene peči s tem, da se je lesena stena vnela in pogorela. Škoda znaša približno 10.000 K. Zavarovano pa je bilo za 1000 K.