TRST, petek 28. oktobra 1955 Let0 XI. - št. 255 (3184) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93.808, 37-338 ftrV0: UL- MONTECCHI it. S. II. nad. — TELEFON 93-888 IN 84-838 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL SV. FRANČIŠKA tt. 20 — Tel. ♦Ulile v ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-13.30 tn od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm , ,.----------------... V.* Vitrvu * ...| *VI, “VV" vu tli OU 1V.-IU, » iciuvti uh T->carv llllll širini l stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir „ Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. MALI OGLASI do 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. FJRJ. lz «lo*§a Slovenije postni tekoči račun založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdala založništvo tržaškega tiska u. Svet pričakuje od ženei/ske konference sporazumne sklepe v korist pomiritve itiistrl so se že v uvodu dotaknili vprašanj na dnevnem redu. danes ^ bodo lotili 1. točke: združitev Nemčije in evropska varnost Povedani zahodni in sovjetski predlogi o Nemčiji in varnosti A. 27. — Danes >1 po- filnt •troy(>lLI{!renca zunanjih mini-ZSSR, Velike Bri- Se je v Ženevi zače- in Francije. t’ina^ol razmeščenih v kva-rJfMah ^CI'at*cib pozdravnih ravnatelja urada 1 im/ ®vropo Pelta, ki je "2)1 ,nu glavnega tajnika •boj,, Mrazil zbranim mini-'•Peh n.aiboljše želje za bel k.nj’bovega dela, je po-%a,Sedo P'nay, ki je pred-p. 1 Prvi seji. •tlOj/V je dejal, da se štirje •e*..;1* ministri ne smejo za-1 &vn s tem'- da vzbujajo biooJbm delom upanje na-•»d,”' temveč si morajo pri-'bj " za konkretizirani e „i “Panja. Nato je dejal, tl ‘"/e prve točke dnevne-tft v- a -— nemške enotnosti l*, •Posti — ni nobene ovi-Hyia takojšen sklep o na-»!(. Jtsčrta, ki naj poveže kj£'cenje nemške enotnosti 'l !;'avo varnostnega siste-•»^“tez takega sklepa, je *tC* Pinay, pa ni mogoč napredek. Ifrancoski S Jl minister je govoril V različnih političnih mi-na Zahodu in v k>i in dejal; ('ljenja nasprotij«, ufhki aayem je govoril bri-!,Un. /Panji minister Mac kjen,'*Zrazil je najprej ob-nf^PiOh. Melike Britanije in PrM ea'tha zaradi bolez-Sednika Eisenhovverja in upanje v njegovo skorajšnje okrevanje, nato pa se je pridružil Pinayevim besedam. Priznati je treba, je dejal MacMillan, da je še znatna razdalja med dosedanjimi šta-lišči zahodnih držav in Sovjetske zveze, vendar je te razdalje mogoče premagati in se pri tem ne ustrašiti nobenega napora. Dodal je, da je angleško ljudstvo za mir pripravljeno na vsako žrtev, #razen na žrtvovanje onih načel, ki jih ima ljudstvo Velike Britanije in Common-wealtha za bistvena, če se naj ohrani zvestoba do stvari, za katero je to ljudstvo toliko žrtvovalo«. Pinay in MacMillan sta v svojih govorih tudi prikazovala zahodno stališče glede Nemčije in evropske varnosti in o medsebojni povezanosti obeh vprašanj. Molotov pa je v svojem govoru poudaril, da je nemško ^ vprašanje ((podrejeno« vprašanju evropske varnosti, *ki je bistveno važno za evropske narode«. Dodal je, da rešitve nemškega vprašanja ni mogoče iskati «na škodo interesov enega izmed obeh delov Nemčije, na škodo družbenih pridobitev delavcev nemške demokratične republike, ki imajo veliko važnost za vse nemško ljudstvo«. Dejal je, da je rešitev nemškega vprašanja «predVsem vprašanje, ki se tiče samih Nemcev, namen zunanjih ministrov pa bi moral biti, da pomagaj« Nemcem najti to rešitev, ne pa vsiljevati jim kakršne koli svoje načrte.« Molotov ja nato zatrdil, da je glavna ovira za evropsko varnost v obstoju vojaških blokov, zlasti N A TO, tn dejal, da se ZSSR zavzema za likvidacijo teh blokov, pa čeprav postopno. Omenil je znižanje sovjetskih oboroženih sil za Kubiček obišče Evropo? RIO DE JANEIRO. 27. — Zadnji podatki o volitvah v Bražiliji, ki jih jfe objavilo vrhovno volilno sodišče, so sledeči; predsedstvo; Kubiček 2.692.861 glasov, Tavora 2 milijona 460.611, De Barros 2,138.752. Za podpredsedstvo, Goulart 3,243.746, Campos 3,112.637, Coelho 1,114.473. Dopisnik londonskega lista »Financial Times« piše da namerava Kubiček verjetno decembra odpotovati v ZDA in Evropo. Ostal bi kakih 12 dni v Severni Ameriki, približno en teden pa v Angliji. Obiskal bo baje tudi druge evropske države vštevši Vzhodno Nemčijo in bo skušal navezati trgovinske stike s Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami. 640.000 mož in podobne ukrepe vzhodnoevropskih dežel, likvidacijo sovjetskih oporišč v Porkkali na Finskem in v Port Arthurju na Kitajskem, obnovitev odnosov z Bonnom itd. Dejal pa je, da ne kaže zavrniti zamisli postopnega reševanja evropske varnosti in nemškega vprašanja. Vendar to ne bi bilo mogoče, če bi se pod okriljem postopnega združevanja Nemčije dejansko postopno uvajal militarizem v vsej Nemčiji, Po mnenju’ sovjetskega zunanjega ministra pa je razorožitev »glavno vprašanje konference«. Ne da bi posebej omenil Faureov načrt za razorožitev, se je izrekel za uporabo prihrankov zaradi razorožitve za pomoč zaostalim deželam. Ni pa prepričljivo, je dejal Molotov, govoriti o nadzorstvu in premirjanju, obenem pa nadaljevati z oboroževalno tekmo. Omenil je tudi vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je dejal: »Vse naše vlade priznavajo, da sedanji položaj ne nudi zadovoljivih temeljev za trajen mir. Obenem pa se vsakdo boji sprememb, ki bi škodovale njegovi varnosti.« Po njegovem mnenju je svet zdaj na kritični točki, od koder je mogoče napredovati, ali pa bo prihodnost še slabša od preteklosti. Zavzel se je za nemško združitev, dejal, da so ZDA pripravljene sodelovati pri jamstvih proti obnovitvi nemškega militarizma in glede razorožitve izjavil, da sedanja raven oborožitve nalaga res težka bremena. Manjšanje oborožitve pa mora biti obojestransko, obenem pa mora biti zagotovljeno, da bodo obljube zares izvedene. Poudaril je. da bi sprejem Ei-senhovverjevega predloga o izmenjavi vojaških informacij in letalskem nadzorstvu ustvaril ugodno ozračje za napredek na področju razorožitve. Preden je Pinay začel govoriti, so štiri delegacije sklenile, da bodo omejile dnevni red na tri točke, ki jih predvidevajo smernice načelnikov vlad (evropska varnost in združitev Nemčije, razorožitev, odnosi med Vzhodom in Zahodom). O vprašanju Srednjega vzhoda bodo torej razpravljali samo ob robu konference. Dogovorili so se tudi o poročilih za tisk in sklenili, da sej ne bo 1. novembra (na Pinayevo zahtevo) in 7. novembra (na zahtevo Molotova). Po Dullesovem gpvoru pa je spet spregovoril Pinay in odgovarjal na nekatera izvajanja Molotova. Predlagal je nato Molotovu, naj se seznani s spomenico, ki vsebuje zahodno tezo o nemški združitvi in evropski varnosti. Molotov pa je ugovarjal, da se diskusija o prvi točki dnevnega reda še ni začela. Sledila je daljša debata, po kateri so sklenili, da bodo jutri začeli z obravnavanjem prve točke dnevnega reda. Molotov je tudi napovedal, da bo predložil svojo spomenico o istem vprašanju in vtaknil v aktovko izvod zahodnega dokumenta. Jutrišnji seji ne bo prisostvoval Pinay, ki bo že zjutraj odpotoval v Pariz, da bi lahko prisostvoval debati o zaupnici vladi v narodni skupščini. V Pinoyevi odsotnosti bo francosko delegacijo na jutrišnji seji vodil ravnatelj političnega oddelka na Quay d’Orsayu Roland de Margerie. Jutrišnji seji bo predsedoval MacMillan, naslednji Molotov, i vali Vi, Vam pošiljajo svoje četrti pa Dulles. Na nadaljnjih ' sejah bo veljal isti vrstni red ^tentat na sedež CGIL v Rimu r°i ponoči je pred sedežem CGIL eksplodiralo pol kilograma trito. ' Izjava tajništva CGIL - Proces proti Walterju Audisiu preložen °S^'/ malo sreče za Messeja na njegovem procesu proti tlJnitdt or'1*!, 97 ks J'*o ~ Danes ziutraJ , V [,, Je eksplodirala bom- V1- pln„,.:_.. l-J^- ,» ‘tl [tali (CGIL). Bomba je tu, Vr{- ' ^tL). Hom D a je ta lt od zadnJe strani l/VeJ Je sprednji vliod kn “lanske splošne zve- m-, BikU Policijsko patru-v, »a .'Plozija je bila zelo IJhlir/ ie povzročila hudo tir 0 il ?st v okolici. Poit; v,tii- bilo prizadeto sta-i..f ^ Dritlipiu nalaČP. pritličju palače, Cipoti* šofer glavnega 0 R- ^ Vittoria, An- Jka .^iccardi, Šoferjeva . tokj bila laže ranjena ti t) ' C Pov-' Prpiskavi je eksplo-lXCZroJ° približjjo pol izno ,t»v Dl/z tr’tola, shA. I so Jvtn-sU ška#Zju-ilozij ftjene- skim demokratom, naj združeno nastopijo proti vsakemu poskusu povratka k metodam nasilja in terorizma in vabi vse sindikalne organizacije, naj na najprimernejši način izrazijo enotni protest delavcev in državljanov. • se je začel proces proti novinarjema Andreu Pirandel-lu in Luigiju Pintorju, odgovornemu uredniku in dopisniku »Unita«. Tožba proti njima je vložil nekdanji Mussolinijev maršal in sedanji demokristjanski senator Gio-. vanni Messe, ker ga je 8 Na popoldanski seji poslan-1 JlJarca 1655 toženi list obto-ske zbornice pa je o zadevi z*'v da le zahteval od Mus- Ali eksplcMje o- t Jik - J kvestor, po-fjieri-,, anie skupine ka- Politi*-0"1- Vacca in na* h 6 (j. ••enega urada kve-'jja j ' Piccolo. Ugotovili tl J tia z a 1 bomba postav- J d Nadnjo zunanjo stop- •štJbri .°ddelek kvesture ‘«t 'b Da 0Sl.ei 35 oseb, v J s° hh obdržali de- filiij Ccji/ se ie sestalo taj- * izri vseh italijan- K /i T J. 'n izdalo poro-fih *'aVe/, “ogorčen pro- is? obratov proti temu ,’Ptčno fašističnega i? i. z,haii fašističnega »So a*ebtat dodaja, kih v tla ^Povzročil resno i" u-, fev . o pa ne člove-/hlf Jktia’ ,'.n da «dokazuje, /C PovzoJ"^ n'asi*ja 8,i K ahja politika raz- nJb" 80vraštva, ki jo l"tL v " reakcionarne Xt d°daia Tajništvo 'i bilo brisanih 50.000 volivcev, temveč 13.0(i). pri tem je navajal razne okrožnice od septembra 1948 do letošnjega januarja, ki dajejo navodila o tem. pri tem je hvalil delo Scelbe kot notranjega ministra, kar je povzročilo številne medklice in prekinitve z levice. Ministrski predsednik Segni j KOPENHAGEN, 27. — Dele. je sprejel danes ministra za gacija SZDLJ pod vodstvom odnose med vlado in parla- Demonstracije na Cipru LIMASOL, 27. — V Lima-solu je danes bilo več spopadov med policijo in številnimi demonstranti ob priliki splošne 24-prne stavke, ki je omrtvila vse mesto. Večje skupine študentov so šle v povorkah po ulicah. Nosili so grške zastave in 90 se pridružili stavkajočim, ki so prišli v povorki z druge strani mesta. Dva vojaka sta bila ranjena, policija pa je aretirala pet študentov. Poleg tega so aretirali sedem ljudi v zvezi z atentatom, ki je' bil izvršen včeraj v bližini Coral Bay. En britanski vojak, ki je bil ranjen, je danes umrl v bolnišnici. daj naklonjeni povratku Ben Jusefa, ter poziva na mir in disciplino.« Tridnevno posvetovanje socialistov Oinske in FLRJ mentom De Čara. Predsednik republike Gronchi pa je sprejel zunanjega ministra Martina, ministra za industrijo Corteseja in predsednika poslanske zbornice Leona. A. P. - , • « lllviu |i,Kiauvvail u VUllUllIl /,d" brez majic in da so se v, konih Ua pariamentarne| d„. postojankah pozimi vojaki | želne in občinske volitve) lieelil, tinhrohi Phinous tv I o_ - ’ vrstili v uporabi edinega plašča. Bivši kaplan vojne bolnice III. bersaljerskega polka Salvatore Maccarone je dejal, da je bila oborožitev vojakov povsem nezadostna in da zlasti strojnice v mrazu niso delovale. Bivši narednik Mario Spinelli pa je povedal, da je bilo za 13.000 vojakov divizije »Vicenza« samo 30 avtomobilov, da orožje v mrazu ni delovalo, da je bila morala vojakov zelo nizka zaradi neskončnih pohodov, da je na šest vojakov prišla volnena majica, na tri vojake pa so razdeljevali kozarček konjaka. Novinar Fi-dia Gambetti pa je poročal, mente, medtem ko sta zago- da so bili v njegovem proti-vornika tožencev zahtevala | tankovskem bataljonu štirje odlog za proučevanje. Sodi- plašči ns vsako četo, čevlji šče je zahtevi ugodilo. Ipa so bili povsem neprimer- Pred rimskim sodiščem pajni za sneg. reformi zemljiških pogodb, o režimu tekočih goriv, o reformi IRI in ločitvi njegovih podjetij od Confindustrie, o zakonu o javni varnosti, o avtonomiji krajevnih ustanov, o gospodarskih vprašanjih v zvezi 7. zakonom o pooblastilu (glede učiteljev, profesorjev, železničarjev, poštarjev, upokojencev in javnih’ nameščencev). Končno je Nenni govoril še o včerajšnjem glasovanju v poslanski zbornici o pristojnosti vojaških sodišč, ki je dokaj zmedlo vladne kroge, zlasti demokristjane. Popoldne pa se je vrnil iz Pariza zunanji minister Martino, ki se je udeležil zasedanja atlantskega sveta. Ob prihodu je izrazil željo, da bi »ženevska konferenca postavila osnove za dejansko in trajno sporazumevanje, ki bo Laburistična resolucija preti vladi LONDOr^, 27., — Laburistična parlamentarna skupina je sklenila, da bo predložila v spodnji zbornici resolucijo, ki graja gospodarsko in finančno politiko konservativne vlade. Besedilo resolucije, o katerem bodo razpravljali in glasovali v ponedeljek, ni še pripravljeno. V resoluciji pa bo nedvomno poudarjeno, da bo davčni vijak prizadel jprav tiste, ki imajo najmanjšo možnost plačevanja, in ne bo nikakor rešil glavnega vprašanja, to je doseči večji izvoz kakor v prejšnjih letih. Na splošno pa ni nihče navdušen nad Butlerjevimi ukrepi. Predstavniki trgovine govorijo o krivici proti njipi zaradi zvišanja davkov na dividende. Konservativni list «Daily Telegraph« izraža razočaranje, ker ni Butler povezal svojega poročila o proračunu s splošno analizo o vladnih izdatkih. »Financial Times« ni preveč prepričan nad politiko finančnega ministra: »Povišanje davkov na dividende, piše list, ima jasen namen potolažiti sindikalne voditelje, ki bodo morali s svoje strani prepričati svoje člane, naj bodo zmerni pri svojih mezdnih zahtevah. Povišanje davkov na dohodke pa bo povzročilo zvišanje cen in bo s tem spodbujalo k zahtevam za povišanje mezd.« Liberalni »Manchester Guardian« pa pravi med drugim: «Res je sicer, da vlada večja blaginja ko kdaj koli po prvi svetovni vojni. Toda nikoli ni bila tako kakor sedaj potrebna odločna roka, ki bi vodila gospodarstvo, ki je sedaj v polnem razmahu. Rahle žrtve, ki se sedaj zahtevajo, so majhna stvar spričo nevarnosti nagle inflacije, ki bi neizbežno sledila gospodarski staži.« List pa nato izraža zaskrbljenost, ko pravi: «Ni povsem gotovo, ali je povečano obdavčenje najboljši način za zajezitev inflacije. Ker so bremena že prehuda, bi sleherna nadaljnja davčna zaostritev lahko povzročila med ljudstvom reakcijo, ki se sedaj ne da predvidevati.« Laburistični «Daily Herald« sicer ne komentira novih ukrepov v uvodniku, toda pripo; predsednika zunanjepolitičnega odbora zvezne ljudske skupščine Veljka Vlahoviča se ie med tridnevnim bivanjem v Kopenhagenu razgovarjala r. zastopniki danske socialdemokratske stranke o družbenih strukturah Danske in Jugoslavije, o demokraciji v industriji, o mednarodnem položaju in o vprašanju nerazvitih dežel. Delegacija je danes obiskala razne socialne u-stanove v Kopenhagenu. Jutri pa bo odpotovala na Holand. sko. KAIRO, 27. — Predstavnik afganistanskega poslaništva v Kairu je izjavil, da je 19 azijskih držav, med katerimi je 5 članov skupine Colombo, sklenilo, da se bodo v avgustu prihodnjega leta sestale v Bandungu. ZdruZitev desnice «japonskem oailamentu TOKIO. 27. — Dve desničarski stranki v japonskem parlamentu — liberalci in demokrati — sta sklenili, da se bosta združili prihodnji mesec v eno samo skupino pod imenom »konservativna stranka«. Nova stranka bo imela v poslanski zbornici 400 poslancev. Obe stranki sta sprejeli skupen program, v sporu pa sta še glede predsedstva no-ve stranke. TEHERAN, 27. — Sah praznuje danes svoj 36. rojstni dan in ob tej priložnosti jc izdal ukaz o amnestiji za manjše prestopke, A mnestija ne velja za Mosadeka, ki mora odsedeti še 10 mesecev kazni. Poziv Istiklala RABAT, 27. — Nacionali- stična stranka Istiklal je nocoj izdala poziv na maroško prebivalstvo naj bo mirno in naj preneha s političnimi demonstracijami v pričakovanju povratka Ben Jusefa na prestol. V pozivu je rečeno med drugim: »Istiklal je prepri- čan, da pariška vlada in številni francoski koloni so se- Prva pošiljka sovjetskih knjig za Srbsko akademijo BEOGRAD, 27. — Srbska a-kademija znanosti je prejela prvo pošiljko 11.615 knjig, ki jih je poslala Akademija znanosti ZSSR. Sovjetska akademija znanosti bo po nedavno sklenjenem sporazumu med obema akademijama poslala vse svoje izdaje, okrog 60.000 knjig in publikacij. SAJGON, 27. — Do sedaj je 8 držav priznalo novi južno-vietnamski režim. Te so; Francija, ZDA. Velika Britaniia, Nova Zelandija, Avstralija, Japonska, Tailandija in Italija. mislijo nuditi Izraelu jamstev za varnost, kakor je to zahteval Moše Saret, ki je danes iz Pariza prišel v Ženevo. Prav tako ne predvidevajo novih dobav orožja Izraelu, češ da bi to prispevalo k novi oboroževalni tekmi. Z druge strani pa vendar ne nameravajo zahodne države prenehati z dobavami orožja arabskim državam na podlagi obstoječih dogovorov. Ob današnjem prihodu v Ženevo je Moše Saret med drugim izjavil: «Moja naloga je obrniti mednarodno pozornost na resno nevarnost k grozi Izraelu, ker je Egipt na. kupil velike količine modernega orožja iz sovjetskih virov. Izrael predstavlja zaradi svoje zgodovine in svojega dela deliko vrednost ne sami. zase pač pa za kulturni svet. Skrb kulturnega sve*a mora biti, da se Izraelu ne bo treba ponovno boriti, kakor bo napravil, ker mora« Na vprašanje novinarjev je Saret izjavil, da s svojimi zadnjimi besedami ni mislil na možnost preventivne vojne. Izraelski predsta' nik je izjavil, da se bo Saret sestal danes z Dullesom, jutri zju-truj pa s Pinayem. Predvide va se tudi lazgovor z Molotovom, toda dan razgovora n bil še določen. V. Damasku pa pišejo sirski listi, da je Sovjetska zveza že predlagala nekaterim arabskim državam podpis pogodbe o medsebojni varnosti. Tj izjavljajo tudi, da je sovjetski minister v Damasku, ko je včeraj obiskal sirskega ministrskega predsednika, ponudil, da bi sovjetska vlada nudila Siriji brezpogojno vso pomoč, ki bi jo v sedanjih okoliščinah potrebovali. Kakor pišejo indijski listi bo tudi Afganistan v kratkem kupil orožje od CSR. Afganistanska vlada je baje že spre. jela češkoslovaško vabilo naj pošlje vojaško odposlanstvo, da si ogleda tovarne orožja V kcutkem bo baje odpotovala v Prago delegacija visokih častnikov. V Kairu pa sta danes ministrski predsednik Naser in ministrski prec.fednik Saudove Arabije Emir Feisal podpisala medsebojno vojaško pogodbo- To je že druga pogodba v vrsti dvostranskih obrambnih pogodb med arabskimi državami. Enako kakor pogodba med Egiptom in Sirijo določa tudi ta povezavo med oboroženimi silami o. beh držav za skupno obrambo in izjavlja, da bo sleherni napad na eno od obeh držav veljal kot napad na obe. Tudi glede te pogodbe je predstav-nik Foreign Officea izjavil, da ta ni po volji Veliki Britaniji. Enako stališče je namreč britanska vlada zavzela do sir-sko-egiptovske oDrambne pogodbe, glede katere je predstavnik Foreign Officea izjavil, da pomeni protiutež bagdadskemu paktu. Medtem prihajajo nove vesti o obmejnih incidentih. V Tel Avivu je predstavnik izraelske vojske izjavil, da je sinoči oddelek sirskih vojakov prišel na izraelsko ozemlje, kjer se je spopadel z izraelsko patruljo. En sirski vojak je bil ubit. Isti predstavnik je tudi izjavil, da je danes oddelek egiptovskih vojakov prekoračil mejo in prišel za en kilometer v notranjost izraelskega ozemlja. Napetost na Bližnjem vzhodu pa je še bolj povečala zaostritev spora med Saudov< Arabijo in Veliko Britanijo zaradi oaze Buraimi. Včeraj je namreč britanski min istrski predsednik Eden sporočil, mačih čet pod poveljstvom britanskih častnikov zasedli omenjeno oazo, na kateri so dve leti bile čete Saudove Arabije. Eden je izjavil, da je bila akcija sklenjena sporazumno z emirom v Abu Dhabi in s sultanom iz Maskota, ki sta pod angleškim protektoratom. Dejal je še, da so oazo zasedli zaradi neuspeha pogajanj, ki so se začela, potem ko so čete Saudov® Arabije zasedle oazo. Sinoči pa je poslaništvo Saudove Arabije v ZDA objavilo v OZN sporočilo, v katerem Saudova Arabija protestira proti »oboroženemu napadu britanske vlade na Saudovo oazo Buraimi«. Izjava obtožuje Anglijo, da se je ((umaknila iz ženevskega razsodišča, ki ga je sama predlagala, ko je slutila sebi neugodno rešitev«. Bivši glavni tajnik Arabske lige Azzam pa je danes v Ženevi izjavil, da Saudova Arabija razmišlja o možnosti, da spravi zadevo pred Varnostni svet OZN. Pripomnil je, da pomeni britanska akcija ((neposredno nasilno kršitev mednarodnega sporazuma. pri katerem je sama udeležena«. Prav tako bo Saudova Arabija morda sklicala izredno zasedanje političnega odbora Arabske lige. Po mnenju diplomatskih opazovalcev predstavlja britanska vojaška akcija resen dogodek, ki bo še bolj povečal napetost na Bližnjem vzhodu. Po mnenju teh krogov gre za novo epizodo v sporu med angleškimi in ameriškimi petrolejskimi družbami na področju, kjer se nakazuje možnost vedno večjih dob č-kov. Najvažnejša vprašanja v OZN čakajo na izid ženevske konference Po dvanajstem glasovanju za članstvo v Varnostnem svetu je btlo glasovanje odloženo za deset dni - Sprejeta resolucija o pregledu uspehov na nesamoupravnih ozemljih v zadnjih desetih letih Nič konkretnega na pogajanjih v Rimu Po italijansko-avstrijskih razgovorih o tržaškem tranzitu Poročali smo že o sestanku med avstrijsko in italijansko delegacijo v Rimu, kjer so razpravljali o "■ »i železnisa’ tarifi za trauz.iiil prevoz blaga iz Avstrije skozi Trst. Ta sestanek je bil nekako nadaljevanje železniške konference, ki je bila že pred časom na Dunaju in ki se je zaradi ostro nasprotnih stališč delegacij razbila. Tudi v Rimu sedaj niso prišli do konkretnih rezultatov, razen da so poverili ita-liiansko-avstrijski komisiji u-stanovljeni za urejevanje gospodarskih vprašanj v okviru trgovinske pogodbe iz leta 1950, da prouči to vprašanje in sklene nove tarife. Vendar pa se zdi, da je prevladalo avstrijsko mnenje, da bi tudi o tem vprašanju morala razpravljati predvsem mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču in šele v primeru neuspeha te konference omenjena komisija. Vesti iz Rima ne potrjujejo pisanja nekaterih tržaških in milanskih gospodarskih listov da se je delo avstrijsko-italijanskih delegatov glede železniškega tranzita skozi Trst uspešno zaključilo in da je torej že rešeno eno izmed pomembnih vprašanj, o katerem bi morali razpravljati na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču. Britanska nota zaradi Sudana LONDON, 27. _ Britanski poslanik v Kairu je včeraj izročil egiptovskemu notranjemu ministru noto, v kateri predlaga, naj se počaka na zasedanje sudanskega parlamenta, ki se bo začelo 3. novembra, da pregledajo predloge. ki jih bo stavil ta parlament v zvezi s postopkom, ki naj odloča o bodočem položaju Sudana. NEW YORK, 27. — Glavna skupščina OZN se je danes popoldne ponovno sestala na plenarni seji za izvolitev še zadnjega nestalnega člana Varnostnega sveta. Toda čez eno urno ie bil sprejet angleški predlog, naj se glasovanje odloži za 10 dni, da bodo v tem času imeli delegati čas razmisliti, ker je jasno, kakor je dejal britanski delegat Pierson Dixon, «da v tej važni zadevi ni še na vidiku nobena odločitev«. Pri današnjem prvem glasovanju so namreč Filipi-n. dobili 30 glasov, Jugoslavija pa 24 (tri delegacije so se glasovanja vzdržale). Pri drugem glasovanju so Filipini ponovno dobili 30 glasov, Jugoslavija 25, Indija pa 1. Pri tretjem glasovanju so Filipini dobili 32, Jugoslavija 24, Indija pa 2. Pri prvem glasovanju nista bili navzoči delegaciji Nikarague in Salvadorja, pri drugem je bil odsoten Salvador, p potovanje iz Trsta ima ladja zagotovljen popoln vor. blaga in skoraj vsa potniška mesta. V Trstu se bo vkrcalo 10 potnikov, ostali pa se bodo vkrcali v dru8lh P”' staniščih, tako da bo plula po oceanu skoraj popolnoma za MOb prvem povojnem <>dhod" iz Trsta, je sinoči ob 18. uri družba «Italia» priredila na «Vulcanii» sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki oblasti, zastopniki gospodarskih krogov, krajevni in tuji časnikarji. V avto je trčila 34-letna Felicita Badioto se je včeraj zjutraj okoli 11. ure odpravila iz zavoda slepcev v Barkovljah, kjer je zaposlena kot asistentka in hotela prekoračiti cesto. Prav v tistem trenutku se je vozil s svojim avtom proti Mi-ramaru 70-letm Guerrino Guerrini iz Vieolo Scaglioni, ki je žensko opazil prav v zadnjem trenutku. Badiotova je namreč prišla izza nekega avta, ki je stal ob pločniku „.... ,------------ in s tem presenetila Guerri- meseca se je dobro in Drez-nija, ki je sicer preprečil trčenje, trda ženska, ki ni :il Brezplačna vožnja ga je spravila v zapor Da bi se zastonj peljal z vozili Acegat, si je 21-letm Alberto Mega iz Androne S. Cilino izmislil spretno potegavščino, ki mu je sicer pripomogla k brezplačni vožnji, a ga je končno spravila v zapor. Konec njegovemu brezplačnemu prevažanju je napravil neki policijski agent, član odseka za preprečevanje žeparskih podvigov, ki se je včeraj okoli 11.15 vozil * tramvajem št. 2. Med vožnjo je agent opazoval ljudi in njegov pogled je obstal na mladeniču, ki je vstopil, pokazal neko plavkasto izkaznico in odšel dalje. Po vsej verjetnosti se je mladenič predstavil, čeprav ne z besedo temveč samo z izkaznico, za policijskega agenta in prav to je presenetilo moža postave, kateremu se je takoj zazdelo, da barva pokazane izkaznice ne odgovarja izkaznicam policijskih edinic. Agent pa ni bil gotov in je zato naprosil sprevodnika, naj še enkrat pogleda mladeničevo izkaznico. Slednji je storil, kar mu je agent naročil, pri čemer je dal možu postave možnost, da si natančneje ogleda predloženo izkaznico. Ze na prvi pogled je ugotovil, da to ni bila policijska izkaznica, zaradi česar je a-gent mladeniča najprej identificiral in ga nato pozval na poveljstvo. Tu je Mega povedal, da si je z izrecnim namenom, da se brezplačno vozi, izrezal iz nekega koledarja kos lepenske v formatu policijskih izkaznic in ga nato opremil s tremi zaponkami za slike, misleč da bo s tem prevaril sprevodnike. Dva opazila Guerrinijevega avta je nadaljevala hojo, pri čemer se je zaletela v prednji blatnik vozila in padla na tla. Ker se je pri padcu ranila na glavi, obrazu, komolcu in kolenu, so jo z rešil- plačno vozil, sedaj pa so ga policijske oblasti brezplačno z avtom odpeljale v Koro-neo, kjer se bo moral mladenič kesati zaradi nepre-mišljenjega dejanja vse do sodne razprave, ko se bo moral zagovarjati zaradi prevare. vprečno število nadur sorazmerno z nadurnim delom, ki ga opravljajo delavnice ali oddelki, v katerem so normalno zaposleni. Predstavniki delavcev morajo uživati več svobode pri sprejemanju delavcev, to je vsem delavcem je treba omogočiti, da lahko svobodno hodijo na sedež tovarniških odborov. Ravnateljstvo mora dati na razpolago tovarniškemu odboru tipkarico z« toliko ur na dan, kolikor je potrebno. O teh zahtevah in o obnovitvi sporazuma bodo ponovno razpravljali v soboto. Prav tako bodo v soboto razpravljali o suspendiranih delavcih CRDA, ki jih je še vedno nad 200, čeprav je že sedaj dovolj dela za vse in bo zaradi novih naročil še več dela v prihodnosti. Mnogo teh delavcev je suspendiranih še od lanskega marca. Da je dovolj dela, dokazuje tudi veliko število nadur, ki jih opravljajo delavci v ladjedelnici. Koordinacijski odbor tovarniških odborov CRDA je zahteval od glavnega ravnateljstva CRDA, naj organizira množičen fluorografski pre gled delavcev med delovnim časom, kar je nujno zlasti za tiste delavce, ki opravljajo zdravju škodljiva dela. Prav tako je zahteval, da priredi specialist za pljučne bolezni dr. Apollonio predavanje o tem vprašanju. Ravnateljstvo CRDA je množični pregled med delom odklonilo, na zahtevo po predavanju pa še ni odgovorilo. Prostovoljno v smrt zaradi brezposelnosti Pomanjkanje dela in s tem zaslužka so bili vzroki, ki so dovedli 44-letnega mehanika Darvina Ravasinija iz Ul. Ora-zio, da si je prostovoljno izbral smrt. Sicer je bil moz čudak in kakor vedo povedati njegovi znanci, je treba njegovo čudaštvo pripisati vojnim grozotam, ki jih je mož doživljal v afriški vojni. Od tedaj naprej se je njegovo vedenje močno spremenilo, za^ radi česar se je tudi ločil od žene, s katero je imel dva otroka. Kakor kaže, se je moral Ra-vasini. ki je še pred poldru gim mesecem vodil očetovo mehanično delavnico v Ulici Commerciale spreti s svojimi starši in je verjetno da je prav zaradi nesoglasja pustil delavnico in sklenil samostojno nadaljevati delo drugod. Baje si je prihranil nekaj denarja in s tem je’ vzel v najem mehanično delavnico v Ul Carli št. 6. Toda dela m bilo in to je verjetno Rava-sina tiralo v obup. Zadnji, ki je videl Ravasi-na včeraj zjutraj živega, je bil neki mehanik, zaposlen v bližnji delavnici. Mladenič jc videl moža vstopiti v delavnico in nato je mož vrata za seboj zaklenil. Približno poldrugo uro se ni nihče zmenil zanj, dokler ni prišel mimo neki železničar, ki je bil namenjen z dela domov. Železničar je že v bližini vhoda v Ravasinijevo delavnico zavohal gorilni plin, zaradi česar je stekel do sosednje delavnice in o tem obvestil ljudi. Delavci so nemudoma pustili delo in skozi hodnik na dvoriščni strani odšli v delavnico, ki je bila napolnjena s plinom. Sredi prostora so opalih sedečega na zaboju Ravasinija, ki je imel glavo naslonjeno na plinski štedilnik, iz katerega je uhajal plin. Prisotni so najprej zaprli pipo in nato prezračili prostor, medtem ko je nekdo poklical na mesto osebje Rdečega križa. Zdravnik ta ustanove pa je le ugotovil, da je Ravasini že podlegel zaradi zastrupitve. Se pred njegovim odhodom pa so poklicali agente letečega oddelka kvesture, ki so takoj uvedli preiskavo. Po stopnicah jo padel V spremstvu svoje tene se je včeraj malo pred 23. uro zatekel z avtom RK v bolnišnico 45-letni Guerrino Millo iz Ul. Martinuzzi v Miljah, katerega so morali zaradi ver-.etnega zloma nosnih kosti pridržati na opazovalnem oddelku. Njegova žena je izjavila, da Je Millo malo prej med hojo po stopnicah stavbe v kateri Stanujeta, nerodno padel in z nosom udaril ob trdi tlak. Ce ne bo komplikacij, bo mož okreval v 2 ali v primeru zloma v 15 dneh. LASTNIKI JAVNIH OBRATOV izstopajo iz koordinacijskega odbora Zdi se, da so nekateri delegati ostro nastopili proti vodstvu združenja - Sestanek vodstva združenja lesnik trgovcev Nesreča na delu Okoli 19.50 so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 50-letnega mehanika Ludvika Pertota iz Ul. del Pratello in njegovega delovnega tovariša 31-letnega Michela Catalana iz Istrske ulice. Oba so morali pridržati na ortopedskem oddelku, kjer so prvemu u-gotovili- izpah leve noge z verjetnimi kostnimi poškodbami, drugemu pa močne u-darce na kolu in kolenu Moža, ki bosta okrevala v ali 30 dneh oziroma v 2 ali 12, sta izjavila, da sta malo prej med delom v livarni ILVA parila z dveh metrov visoka platforme žerjava. Včeraj je bil sestanek vodstva združenja trgovcev z lesom, na katerem So razpravljali o stališču do trgovinske zbornice in o stališču do koordinacijskega odbora malih in srednjih tržaških podjetij. Po sestanku niso izdali nikakega uradnega obvestila, vendar se je izvedelo, da je vodstvo potrdilo izgtop članov kategorije iz trgovinske zbornice. Včeraj piopoldne ob 18. uri pa je bilo na sedežu na Trgu S. Caterina 4 zasedanje združenja lastnikov javnih obratov. Na zasedanju so razpravljali o zaupnici vodstvu združenja, o finančnem položaju in predvsem o stališču združenja do koordinacijskega odbora in. do trgovinske zbornice. Z zasedanja so poslali kratico uradno poročilo, v katerem potrjujejo svoj izstop iz koordinacijskega odbora in torej ponavljajo zaupnico trgovinski zbornici. Tako stališče delegatov tega združenja je začudilo predvsem vse člane, saj je dobro znano, da je tudi združenje lastnikov javnih lokalov ostro protestiralo proti dosedanji politiki trgovinske zbornice in istočasno vedno podpiralo vse akcije koordinacijskega odbora. Zdi se, da glasovanje ni poteklo brez težav in da so nekateri delegati ostro protestirali proti stališču vodstva. V tej zvezi |e tudi govori o razcepu v združenju, ker baje nameravajo nekateri člani vodstva izstopiti. S tem bi v bistvu prijal do izraza latentni spor, ki je podtalno vrel tudi v tem združenju. Znano je namreč, da so lastniki- javnih obratov podvrženi policijski kontroli in morajo imeti za obratovanje licenco kvesture na osnovi zakona o javni varnosti. To pa seveda dopušča vmešavanje policijskih organov v delovanje vseh javnih obratov in ne more ostati brez vpliva tudi na stališče, ki ga zavzema vodstvo njih združenja. * * * Tudi včeraj ni bilo nič novega glede razkola v vladnih strankah, saj manjka glas DC, ker je odpotoval njen generalni tajnik Romano v Rim. Pb drugi strani pa so liberalci ponovno izrazili svoje stališče s sledečo resolucijo, katero so izglasovali* v sredo na plenarnem zasedanju: «Na osnovi poročila predsedstva, zasedanje: 1. soglasno potrjuje sklep o prekinitvi sodelovanja v okviru štirih strank zaradi napadov, ki so dosegli višek v «Prori» 22. t. m.; 2. izjavlja, da ta sklep izstopa iz okvira stanja v trgovinski zbornici, kot se je hotelo to prikazati. Sklep je narekovala očitna potreba po odnosih osnovanih na vsestranski korektnosti in spo- štovanju, brez česar je sodelovanje nemogoče pa tudi v okviru različnih stališč in mnenj.n Urnik trgovin ob bližnjih praznikih V torek dne 1. novembra bodo vse trgovine zaprte. Izjemo tvorijo le mesnice, ki bodo odprte od 6. do 11. ure, pekarne i,n mlekarne od 7. do 12. ure, cvetličarne in brivski saloni od 8. do 13. ure in slaščičarne, ki bodo odprte od 8. do 21.30. V sredo 2. noverpbra bodo vse trgovine odprte. V četrtek '3. novembra bodo zaprte vse trgovine razen mesnic (od 6. do 13. ure), pekarn in mlekarn (od 7. do 12. ure) ter slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30. V petek 4. novembra bodo odprte le 'mlekarne in pekarne od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure ter slaščičarne od 8. do. 21.30, Tudi v Trebčah nova ital. šola? Kot smo izvedeli, bodo v kratkem odprli novo italijansko šolo pri železniški postaji na Proseku. Pravijo, da so oblasti že naročile, naj občinska uprava zgoniške občine, pod katero spada železniška postaja Prosek, preskrbi klopi in druge šolske potrebščine za novo šolo. Govori se tudi, da bo nova šola, v katero je baje vpisanih 9 otrok, v neki mali zgradbi železniške uprave pri postaji. Omenjeni otroci so do sedaj obiskovali italijansko šolo na Opčinah. Iz Trebč pa poročajo, da oblasti nameravajo tudi tam u-stanoviti novo italijansko šolo. Italijanski učitelj, ki je otvo-ril italijansko šolo pred dnevi v Bazovici, Je bil namreč premeščen in pravijo, da prihaja v Trebče skoraj vsak dan zaradi vpisovanja otrok v novo italijansko šolo, ki jo hočejo ustanoviti. V SENATNI KOMISIJI Zakon o eni petini državnih naročil Zakon o eni petini državnih ^naročil je bil že 11. oktobra predložen zenptni komisiji. Kot je znano, gre za raztegnitev zakona o obvezni dodelitvi ene petine vseh naročil državnih in poldrzavnih ustanov industrijskim podjetjem juga tudi ha Trst. V senatu bo razpravljala o zakonskem predlogu komisi, ja za industrijo in trgov.no, ki se bo posvetovala s komisijo za notranje zadeve in odobrila zakonski osnutek tako, da ne bo potrebno glasovanje senata. Pričakujejo, da ne bo prišlo do novih predlogov, saj zakon predvideva samo raztegnitev že obstoječega zakona tudi v korist tržaških malih industrijskih in Obrtniških podjetij. Novi zakon bo prinesel koristi tržaški mali industriji in obrtništvu, in bo vsaj nekoliko olajšal krizo. Zakon ne bo raztegnjen tudi na srednjo in veliko industrijo, kot se je to predvidevalo na osnovi izjav podtajnika Russa, katere je izrekel na tiskovni .confe-renci v Trstu. r v Mum i izplačilo 44.000 lirvsem delavcem Člani tovarniškega odbora struje Delavske zveze v rafineriji Esso Standard so posla, li glavnemu ravnateljstvu v JSenovi pismo z zahtevo po zplačilu 44.000 lir nuna tan-tum» vsem delavcem in pod uradnikom, ki so bili 18. oktobra v službi. Nadalje so zahtevali uveljavljenje nove podjetniške delovne pogodbe za vse delavce brez razlike. O teh zahtevah so se delavci včeraj sporazumeli na izredni skupščini. O 2upanstvo sporoča, da bo dne 25. novembra med 11. in 12. uro javna dražba za odkup večjega števila občinskih avtomobilov. Podrobnejše informacije v občinskem uradu za sklepanje pogodb. Dne 11. novembra pa bo javna dražba za dobavo 500 ton premoga. IZ KOPRA Dve prometni nezgodi Na cesti med Koprom ln Portorožem sta se pripetili 2 prometni nesreči. Pri Semedeli je padel z motorjem u-službenec občinskega ljudskega odbora v Kopru France Rozin in si zlomil stegnenico, ko se je hotel izogniti pešču, ki je nepravilno prečkal cesto. Takoj so ga odpeljali v izolsko bolnišnico. Na klancu pri Strunjanu pa sta se z motornim kolesom ponesrečila Ivan Meglic in Stanko Babin. Med vožnjo se jima je zlomila prednja vili-ca motorja. Ivan Meglic je utrpel poikodbe na rami in roki, Stanko Babin pa le manjše praske na rokah. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Ljubitelj tujih lambret obsojen na 8 mesecev zapora Uspešno zaključena akcija dveh policistov in njea epilog pred sodiščem, kjer je žepar bil že devetič obsojen SINOČI V MIRAMARSKEM DREVOREDU SMRT NESREČNE ŽENSRE pod kolesi polici jskega ai/ta Zdi se, da je ženska, ki je imela v trenutku nesreče v rokah rožni venec, šla prostovoljno v smrt Sinoči okoli 19.30 sc Je v Miramarskem 'drevoredu nasproti vhoda v železničarsko kopališče dogodila huda nesreča. prj kateri se je 45-letna Francesca Pili por. Martines rojena v Catanzaru in že stanujoča v Messini smrtno ponesrečila. Zaenkrat še niso znani točni vzroki nesreče, vendar so preiskovalni organi mnenja, da gre za očitni samomor. Policijsko poročilo pravi, da je okoli 19.30 vozil policijski celični avto po Miramarskem drevoredu v smeri mesta. V bližini železničarskega kopališča je šofer opazil, kako je nepričakovano stopila s pločnika na cesto neka ženska, ki je s hitrimi koraki hotela doseči nasprotno stran ceste, kjer so tiri tramvaja št. 8. šofer je takoj ostro zavrl in tudi zavil na levo, a Je kljub temu trčil v žensko, ki jo je prednji desni blatnik vrgel ob tla, nato pa je avto zavozil preko njenega trupla. Šofer ji je nemudoma priskočil na pomoč, vendar je bilo vse zaman: kakor je kasneje ugotovil zdravnik Rdečega križa, je ženska umrla na mestu zaradi raznih poškodb, med katerimi je bila brez dvoma najhujša in usodna zlom hrbtenice. Po preiskavi na mestu, pri čemer so agenti zaslišali tudi nekaj očividcev, so truplo pokojne Mnrtinesove odpeljali v , mrtvašnico splošne bolnice. Komaj 19-letni E-milio Štirn iz Ul. S. Davis, ki je že znan po svojih tatinskih podvigih, bo moral 6edaj sedeti 8 mesecev v zaporu in plačati poleg sodnih stroškov tudi 6.000 lir globe. Mladeniča je namreč sodišče spoznalo za krivega tatvine lambrete, last 24-letnega Bruna Apollonija iz Stramarja, kateremu je vozilo zmanjkajo malo pred polnočjo 28. septembra letos. Vozilo si je prisvojil Štirn, katerega so aretirali v trenutku, ko se je hotel vsesti na lambreto in se odpeljati dalje. To se je dogodilo v Ul. Lucinai, kamor se je Štirn odpeljal potem, ko je ukradel lambreto izpred kina Ros-setti v Ul. Crispi. Mladenič se je sicer skušal izgovarjati, da ne ve nič o tatvini in da ga je po lambreto poslal prijatelj, vendar mu to ni pič pomagalo, ker so ga nekatere priče opazvala v trenutku tatvine Preds. Gnezda, tož. De Franco. obramba odv. Kezich, * * * 2 policijska agenta, člana skupine za preprečevanje delovanja žeparjev, sta v nedeljo 25. preteklega meseca opazila na trgu pred občinskim stadionom pri Sv. Soboti 3C-letnega Francesca Bor-toneja iz Ul. Procureria, ki je opazoval ljudi in se sku IZPRED PRIZIVNEGA SjODISCA Ukinjen postopek zaradi obtožbe pooeverbe Zelo verjetno je, da 36-let-ni Oscar Pinton iz Ul. Udine ni hotel nikogar prevariti pri nakupu usnjenega kovčka in aktovke, ki JU je septembra 1953. leta kupil v trgovini Tusset. Ker je poznal prodajalca, je kupljeno blago plačal s čekom, pri čemer je povedal in poudaril, da ček le nima kritja, a da ga bo v naslednjih dneh prav go-toVo imel. Pinton je namreč čakal, da bo denar položil njegov kipnik, zaradi česar je ček datiral s kasnejšim datumom. Lastnik trgovine je res po. Čakal nekaj dni, a ker je potreboval denarja, je hotel ček vnovčiti. Toda pri blagajni ga je čakalo presenečnje, kajti izvedel je, da predloženi ček nima potrebnega kritja. Misleč, da ga je Pinton hotel namerno prevariti, je za. devo prijavil in okrajno sodišče je Pintona obsodilo v odsotnosti na 8 mesecev za pora in na 30.000 lir glab zaradi prevare in izdajanj nepokritih čekov. Pintona je ob povratku v Trst obsodba presenetila _ in je nemudoma poravnal račun O ženski je bilo že dosti govora lani, ko se je morala zagovarjati s svojim sostanovalcem Musumecijem pred sodiščem. Obtožili so jo namreč slabega ravnanja z Musumecijevo ženo, katero sta hotela skupno s sostanovalcem, vsaj tako ju je obtoževala obtožnica, spraviti iz stanovanja v umobolnico. Martineseva je tedaj stanovala z Musumecijem in njegovo več let starejšo ženo, ki je bila upokojena učiteljica, v istem stanovanju v Drevoredu XX. septembra in je bila obsojena na kazenskem sodlsču prve stopnje na precejšnjo zaporno kazen, katero pa je prizivno sodišče kasneje zmanjšalo. Kje je sedaj stanovala pokojnica, ki je bila ločena od moža, še ni znano. Dejstvo je, da so našli pri njej samo osebno izkaznico izdano v Messini, medtem ko je v roki stiskala v trenutku nesreče rožni venec. Sedaj lezi truplo nesrečne ženske na mrzlem marmorju mrtvašnice, kjer bo ostalo na razpolago sodnim oblastem, ki bodo prav gotovo uvedle preiskavo, da ugotovijo, če je šlo za nesrečo ali za samomor. O Pokrajinska uprava sporoča, dd bodo od 30. t.m. dalje zopet dovoljeni obiski otrok, ki so v pokrajinskem otrpškem institutu v Barkovljah. Obiski bodo dovoljeni 1 med 16. in 17. uro, šal vriniti v najbolj goste j ter obenem vložil proti raz gneče oseb, ki so prihajali z ! sodbi priziv. Sodišču ni pre- nogometnega igrišča. Agen- I ostalo drugega kot spremo toma se je takoj zazdelo, niti obtožbo prevare v insol- da imajo pred seboj žeparja, zaradi česar sta bila na preži, da ga ujameta z rokami v kakem žepu ali v torbi. Njuno upanje, da ga bosta aretirala, je šlo krneli) po vodi, ker se je možakar oddaljil in se peš napotil po Istrski ulici. Agenta sta ga po kratkem razgovoru sklenila zasledovati, da bi ga ujela pri «delu». Njuna želja se je u-resničila blizu filobusne postaje pred glavpim pokopališčem. Tu se je Bortone pomešal v gnečo žensk in neopaženo, vsaj on je tako mislil. ventnost, zaradi česar je pre kinilo postopek, medtem ko je pintona obsodilo zaradi izdajanja nepokritih čekov na 20.000 lir globe. --------------o odprl neko torbico. Tedaj sta agenta, ki sta mislila, da si je mož prisvojil kako denarnico, stopila, k njemu in ga aretirala. Zenska je sicer opazila odprto torbico, iz katere pa ni zmanjkalo ničesar. Na vsak način sta a-genta imela v rokah dokaze o poskusni tatvini, zaradi česar sta žeparja odpeljala na poveljstvo, ki ga je prijavilo sodišču. Zanj tu ni bilo on um do danes ROJSTVA, SMim IN POROKE Dne 27. oktobra 1955 se je Trstu rodilo 12 otrok (l mrtvorojen), umrlo je 10 oseb, poroki pa sta bili 2 POROČILI SO SE: uradnik Graziano Comite in študentka Maria Coretti; prodajalec rib Lu-ciano Darlo in gospodinja Edda Mil-ievoi. UMRLI SO: 87-letna Clara Pfau vd. Szirmal, 75-letna Luigia Tommasint por. Pelizon. 48-letni Luigl Zuanelli. 45-letni Carlo Svetina, 71-letna Antonia Dimon te por. Superti, 63-letnl Carlo Degrassi, 44-letni Gino Soncini, 76-1 etni Luigi Milazzi, l-letna Loredana Sabadin, Clara Zanon stara 1 dan. VREME VČERAJ Najvišla temperatura 15.5, naj-nižja 9,5. ob 17. uri 14,2, zračni rešitve, se posebno ker je tlak 1015,3 stanoviten, veter 12 njegov kazenski list na gosto km na uro Jugovzhodnik, vlaga popisan. In sedaj se je njegovim osmim obsodbam pridružila še deveta, ki ga bo priklenila za celih 6 mesecev v zapor. Seveda bo moral Bortone za svoj izjalovljen tatinski poskus plačati tudi 4.509 lir globe. Preds. Fabrio, tož. Pascoli, obramba odv, Falconer, 86 odst,, nebo pooblačeno. morie razburkano, temperatura morja 15,7 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; Plz-zul Cignola, Korzo 14; Croce Az. zurra, Ul, Commerciale 26; Ha rabaglia v Barkovljah; Nicoli Skednju. vug ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 29. t. m. ob 20. uri v BORŠTU komedija Ferdinanda Rogerja 3 ena V nedeljo 30. t. m. ob 16.30 v BORŠTU mladinska igra Oskarja Wuhnerja „Pastirček Peter in kralj Briljantin“ PETEK, 28. oktobra •Ml* .' ."O* .'A J A u 11.30 Zabavna gl “M. , v.j. tehničnega sveta; 1-i-lulturni ob-kogar nenaj; 12 45 Kl 13" zornik; 12.55 Operna 81»»^ Glasba po željah; 17-Ju wrt «' glasba; 18.00 Elgar:o Kort« ^ čelo in orkester; 18.30 "Ujejte rane police; _ 18A0 _ ?n vzgor®! GLASBENA MATICA TRST V soboto 29. ln v nedeljo 30. t. m. ob 20.30 uri v dvorani na stadionu aPrvi maja Vrdelska cesta-T večer Sodelujejo: Operni kvintet aNiko Štritofa, duet Bogdana Stritar, Tone Kozlevčar, harmonikar Avgust Stanko, recitira Janez Rohaček Vabila dobite danes, in jutri v Ul. Roma 15, telefon 31-119, od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, v nedeljo od ll.do 13. ter eno uro pred pričetkom koncerta. V nedeljo 30. t. m. ob 16. uri v kino dvorani v NABREŽINI večer narodnih pesmi z istim sporedom melodije: 19.15 Sola 19.30 Koncert violinist* ^ Sancina; 19.50 Sambe ^no'1* be; 20.00 Šport; 20.05 motivi; 20.30 Zbor 20.50 Liszt: Meflstov vale j Tržaški kulturni 'voKll; Melodije iz filmov; ^ ni kvintet; 21.50 Musorg svet0,. na Golem brdu; 22.00 fzmetnJjS ne književnosti m JI ., gd; 22.15 Schumann: RO«' da - igra pianistka Ma« jjjf 22.35 Grieg: Norveški Plesl’ Večerni pies. A' »t f* *’ 11.00 «Inv»zija LangoM^ dramatizirana zgodba. h„I,ori'j Pomeranz-Brandi; U-45 j.rtgir* glasba: 12.10 Orkester, ® ci Mflleluci; 16.45 Umberto svojim sekstetom; D.*3 -^t sopranistke Luciane ■ jgll1' 21.00 Simfonični Končen, ra Piero Coppola. k <» I* M H , j5. Slovenska poročila: 13.30. 14.30. 19.30 ln d*ll Hrvaltka poročila: vsak “ 30.20 „ .« ll* Italijanska poročila: K*5' 19.00 in 23.00 6.00 Jutranja glasba: . 7.00 no več; GLASBENA MATICA TRST Obvestilo Javna produkcija gojencev Glasbene šole, ki je včeraj zaradi nepredvidenih ovir odpadla, je prenesena na soboto 5. novembra. ledar, vremenska n3C?°„ poved časa; 7.05 Glasba jen«, bro jutro; 7.30 Za na*®)e pev; 11.00 Šolska ura; U.30 n" jjjfli ski zbor gimnazije v 11.45 J. Brahms: Ogrsm 14.45 Spored slovenskih nio; ski h pesmi; 17.15 jv*«?; zaik- 18.00 Iz delavskega ! ji 18.15 Pojo italijanski Jugoslavije; 18.40 Podli«*‘fi* 19.15 Šport; 20.00 ZabaVb4^Ki. ba; 20.40 Pesmi iz okolfL 21.00 Baletna glasba; »i. grafi|a na štirih strunah -« 183. obletnici N. Paganin1'' oddaja s komentar j tftt. H is U \ i's 11.00 Radijski koled*tjl oT Gospodinjski nasveti; retne melodije; 12.00 S1 pesmi pojeta Mariborski . ur ni zbor in vokalni kV'"1 -j P ton Neffat; 12.40 Popevko (c it radi poslušate; 13.30 O 2»b> „ italijanskih oper; 15.15 *ter»tir glasba; 15.30 Utrinki re - Louis GuHloux: Srn ji-na Kernevala; 15.45 mi. otroci!; 16.00 Modni ».i# 16.10 Popoldanski simfotti ((# cert; 18.15 Slovenske pesmi pojeta Ileana W, Anton Prus; 18.50 Igra 't ko Skoberne; 20.15 Rroadwaya»: Jerome K*r“' dateli zabavnih melodij. MILK VIZIJA , jjjt 17.30 Rimski okrai Mont': sni1 Telev. vesti: 21.00 WHHjn kespeare: «Ham!et». Ljudska fjrosvota PD ji Ivan Cankar* obvešča pevce* In pevke, da bo pevska vaja danes, 28. t. m. ob »L uri. TRS Ul. sv. Fran. čiška 20/111 tel. 37-338 sprejema la, serate. mal« oglase, osmrtnic* od 8. do 12.30 tn od 18. ure. ADRIA Ul. Cicerone 4 Predstavništvo za Radensko Slatin®-Rogaško Slatino Dobrno Preskrba trgovski11.’ ju vadnih, turističn1" tranzitnih vizn1®,)« za J ugosl»vl IZ LET J t0i Prodaja voznih * za avtobuse: ^„dl Milano, dnevni ob 21 Ge.iova, poned. petek ob 21 sreč* m to«* Como - Chiasso, „e- četrtek, sobota delja ob 21 jneVnl Videm (Udine), ®3o ib odhodi ob 6-30, 8.30. dh0dl Brlluno, dnevni ob 6.30 Treviso, dnevni ob 8.30 odh®' Rosvetti. 21.00: Revija. Exceisior. 15.30: «Lepa mlinarica«. Sophia Loren in Vittorio De Sica, Penice. 15.00: »Don Camillo ln on. Peppone«, Fernandel, Gino Cervi, Leda Glorla. Nazionale. 15.30: vNajlepša žena na svetu«, Gina Loliobrigida. Pilodranimatico. 14.30: »Dolga si va proga«, Tyrone' Povver, Mau-reen 0’Hara Superciaeuia. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 14.30: »Dolga siva proga«, Tyrone Povver, Mau-reen 0’Hara. Astra Rojan. 16.00: «Amerikanec», Glenn Ford, Uršula Thiess. Capitul. 15.00; »Osvojitev prostora«. Crisiauo. 15.00: »Marcellino pan y vino«, Pablito Cajvo. Grattacielo. 15.00: »Najlepša žena na svetu«, Gina Loliobrigida. Alabarda. 16.00: ((Obupno slovo«, Masslmo Girotti, Lisa Bourdin. Ariston, 16.00: «Velika pustolovščina generala Palmerja«, Ed-mund 0’Brien, Laura Elliot. Armonia. 15.00: »Okrvavljene roke«. VV. Morris, L. Albright. Aurora, 16.00: »Sedmero nevest za sedem bratov«, Jane Povvell in Hovvard Keel. Garibaldi. 16.00: «OperaciJa Wal-kira«, VV. Preiss. A. Duerlnger. Ideale. 16.00: «Usoda na asfaltu«, Kirk Douglas. Impero. 16.U0: «Dčsiree», Marlon Brando ln Jean Slmmons. Italia. 16.00: «Zena je enaka za vse«, Nadia Gray, Lea Radovan i. S. Marco. 16.00: »Korzar«, Louis Hayward. Patricia Medina Kino ob morju. 14.45: »Sedmero samuraje ev». Moderno. 16.00: #Fronta v pristanišču«, Marlon Brando. Savona. 15.30: »Trije novci v vodnjaku«, C. VVebb Vlale. 16.00: «Kralj barbarov«, Jeff Chandler. Jack Pal a ne. Vittorio Veneto. 15.30: «Pred orkanom«, Van Heflin. Aldo Ray. Azzurro, 16.00: »Rdeča planjava« Gregory Peck. Wln Min Than. 1 7anlls-iln nas je Belvedere. 16.00: «Rde6i jopiči«, Zapustila na A. Ladd In S. VVinters. nasa Bša Marconi. 16.00: »Junaki«, Van .. M« . Johnson. llilFIil Vw Massimo. 16.00: »Gangsterjeva že- ,,njjna na«. Sally Forrest. J. Craig. roj. . ice Novo cine. 16.00: «Dež», Rita Doko]nlufi , Hayworth, J. Ferrer. | . Pogreb dra®f nb k :-e. ^ Odeon. 16.00: »Deportiranci iz Botany Baya», A. Ladd. Radio. 16.00: #Bengalaki strelci«, Rock Hudson in Arlene Dahi. Venezia. 15.30: ((Sokolja krila«. Skedenj. 18.00: «Ana Lucastj«. Kino na Opčinah. 18.00: »Neukročena meja«. danes. 28. t. m. °l’boiniče’ mrtvašnice mestne Pleta. ... D? ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki 80 ležili pogreba naše drage mame IVANE STARC S« Posebno se zahvaljujemo sorodnikom. ‘ u lanu Starcu, upravi in članom SNG, pevs vefl^ ru, odboru gospodarskega društva, darov* ^ ^pi cev in cvetja ter vsem, ki so sočustvova ob bridki izgubi. Jj'*’ DRUŽINA S' ta**' Kontovel, 28. oktobra 1955. A HJKORSKI dnevnik — 3 — 28. oktobra M0B Tijni Beograd n*iega dopisnika) h.iS«Ap, oklobra. _ v tednu. 20- Oktobra, tHl,V]‘ “> glavno mesto Ju-:'to «..e ProslavUo 11. oblet- li (j^voboditve in naporne-M«. Rei(||(0*)nov^ve >n zgrad- °bnovitve 1« Si '•'lina, S., .časovnem razdobju Hn j so prestolnice, ,ra-Srl,na . ki so v tako \ tolikšno uničenje kot 'S' V obeh svetovnih HJe bil Beograd v prvih biijj: linijah. Ko je po bii. ij'1 v kateri je štiri. i^j thajal iz rok v roke, ^ r*ne in se kot glavno ne več male Srbije, •ingoslavije, pričel raz-Sii veliko mesto, je iz-*( v , drUj»a svetovna voj-l'»!| nater' je Beograd do-8lPrej bombardiranja in uZatem zavezniških lo- Ckonč I "‘oe k 6-dnevne ostre Ha0 rbe za osvoboditev. ^ b’lo 11.500 stano j v Pa tako poškodova- nit?« i. ?s _ t__ "iitaa niso bila uporabn )• ®i flrlnn«« r.i 1 „ . , kopisov, med njimi več unikatov, in nad 2000 pisem in dokumentov velike vrednosti. Škodo cenijo na okrog b'0 milijard dinarjev, Beograd pa se zaradi svoje izredne naravne lege, na ustju dveh nlovnlh rek, Save in Donave, na tradicionalni poti iz Srednje Evrope v Črno morje, na poti iz Evrope v Orient, razvija v veliko prometno središče. Beograd je danes s svojim pristaniškim prometom (1,226.000 ton) na drugem mestu v Jugoslaviji, takoj za Reko. Zgradnja projektiranega pristanišča na Donavi bo verjetno podvojila promet, zlasti še, ko bo zgrajena magistrala Beograd-Bar, ki bo Srbijo in Vojvodino po ncjbližnji poti povezala z morjem. Rečno brodarstvo ima že v načrtu izgradnjo velikih «morskib» ladij, ki bodo sposobne za plovbo po Donavi do črnomorskih pristanišč. Tako bo Beograd postal «morsko» pristanišče. Z zgrad- il s„ kj odnosno poškodovati skoraj vsa promet-j njo železniške proge Beograd- S,*tistva (tramvaj i in av- j — ■ — — »•Vi,,,; Oškodovane so bile ,btVftii.Vo^ovoj„ J0}'6 probleme, ki u'k»ltort'iitve- Med temi je i," vDi-„j naitežje stanovanj-'»t ,.ašaniP V l5olnje' Zgradili so o-v* c' w novih stanovanj novih stanovanj, 1,-ŠOO °8rad ima namesto fes ^vojnih, danes več bt« -bOO prebivalcev. Ce- a leta gradi o-5l*novanj letno, bo . Im. JSko bi,.,«,,.:, čHnl- u vprašanje še dol bo°grad tn°’ alasti še’ kel’ bv^okTr VSako let0 p0VR' ' k«ču • 30 000 prebival- «ian,nai°. da bi za reši-Vanjske krize bilo hit" še najmanj li Pfebiv°,Vani- Stalni po-Ig ^obien,* ?tva zaostruje tu- C?vib Š„|Š01- Z zgraditvijo '. "lem s 170 učilnicami lll|k-! lev, gorila, okapija, jaguar, stem oddelku je videti tudi krasen tiger, beli medved, se-sodoben način organizacije Kerni jelen, tjulenj itd. Isto-prirodoslovnega muzeja s ta- tako zanimiva je tudi razstava ko imenovanimi biološkimi kač, od domačih strupenih in skupinami. To so skupine ži- nestrupenih, pa do največjib vali v svojem naravnem o- primerkov udava. V isti sobi kolju, ki so mnogo bolj pri- so nameščene tudi ogromne vlačne za obiskovalca kot pa želve, ki so živele več sto let, razstava raznih živali, in od-I krokodili, kuščarji itd. enem tudi mnogo bolj pouč- Prirodoslovni muzej v Trne. ... . stu ima tudi zelo oogat mine- Razne zanimivosti lahko vi- raj0ski oddelek, ki mu ga za-dimo tudi v oddelku jadran- Kidajo celo istovrstne ustano-skih rib. Zelo zanimi/ je od- ve na raznjh italijanskih in i-delek morskih psov. Teh je nozemskin univerzah, deset: razstavljeni so p i tudi , hpžneea Dreeleda ie njihovi okostnjaki, predvsem Mk“>° tržaški nrirn glave. Zanimiv je tudi okost- azJ d0 • da J zanfmiva njak glavača, ki je dolg nad ™ ,lstanova ki bi irrr s.s » kil,,, v istem ima tudi muzej svoje proble- s&jraur&JLsr: i ■»-'s?-; M.u. sl»' Vt«, kitt. ki i«!«"™':: kl “b b;fc >"ba **-dolgo nad pet metrov, in dru, dpvoljivo rešiti. Čeprav je v ge okostnjake večjih rib Ja- muzeju razstavljenih na tiso-dranskega morja. 'K in tisoče primerkov_ živali V naslednjem oddelku so rastlin, je to približno sa- ribe, ki živijo v vseh morjih mo desetina vsega, s čimer in oceanih, najrazličnejših ob- muz*i razp°laga V se ostalo uk m velikosti. Med temi ie « v. zabojih po skiadisčih Trumi morski nes ki so ca uln- Zaski prirodoslovni muzej je mSm s r i ,j j m.iQ nrpmbfi I vccji meri, kot sktdi cia ™a d,° tihe v rhi ki ce.s. zasilna rešitev tega vpra- nato še druge ribe v oblin . bU premestitev se- krogle in razne druge zanimi-[ vosti. V istem oddelku je še deža občinske knjižnice, ki za- v istem poslopju nič bogata zbirka jadranskih kc«> I ^akot dve nadstropji- Se- ralov in gob, za katere se po-|v ^ hote,i vprašanje sebno zanima današnji ravna- vcu“ -.siti v,; Kilo tre teli Tržaškega muzeia dr C.ri- P°Polnoma re3ltl’ bl bl.‘° tre delli kf i^na tem DOdročju ba zgraditi za ta muzej novo pripravil edinstveno razstavo j vsaj petnadstropno palačo na svetu, ki služi za sistema- letju in jeseni zelo jmnogo stavk, nemirov in mciden-tov, katere je izzvalo težko gospodarsko stanje dežele in pa vojna v Severni Afriki, ki stane Francijo izredno mnogo materialnih in človeških žrtev. Novi pozivi «pod orožje« za Severno A-friko ostajajo zato pogosto brez odziva in spori med vpoklicanci in policijskimi silami, spori, ki so že pre-rasl v odkrito borbo in široko gibanje, so čedalje številnejši. Vpoklicanci namreč nočejo v Alžir in Maroko. V tem odporu proti vojni imajo vpoklicanci popolno oporo med delavstvom in mladino. Spori med vojaki in častniki, kakor tudi med vojaki in francosko žandarmerijo zaradi odpora proti odhodu v Severno Afriko, so se začeli kazati v ostrejši obliki sredi septembra. Prva vojaška enota, ki se je uprla, je bila 401. proti letalska topniška skupina. Ta enota je bila sestavljena pretežno iz komaj oženjenih mladeničev, ki so zaradi tega imeli že po zakonu pravico služiti vojsko čim bliže svojim domovom. Cim pa so ti mladi vojaki prispeli v svojo enoto, so jih takoj poslali na- vojaške vaje, da bi »jih v naglici izučili in jih nato čimprej odposlali v Maroko. Vojaški obvezniki so se zaradi tega stalno upirali in njihov poveljnik jih je kaznoval s tem. da so morali z vežbališča v vojaško taborišče prehoditi 12 km peš in ne na tovornih avtomobilih, kot je bilo predvideno. Vojake je to še bolj razburilo, zato so med potjo kazali tak odpor, da je bil poveljnik primoran končno poklicati tovorne avtomobile, da bi jih odpeljal v ta borišče. Ko pa so tovoru avtpmobili prispeli, se vojaki niso hoteli vanje vkrcati ampak so mimo vojaškega taborišča odšli — na kopa nje. Ko je končno 401. proti letalska topniška enota vendarle prispela v Pariz, od koder so jo nameravali odpeljati v Maroko, je bila pri rejena maša, kot vedno pred odhodom na bojišče, * . Med mašo je nekdo razdelil vo jakom letake, ki so po svoji vsebini povsem ustrezali njihovemu razpoloženju. Na le takih je med ostalim pisalo »Ne bomo se borili za stvar, ki se ne tiče vseh Francozov! Ne bomo se borili proti našim bratom muslimanom, od katerih mnogi dali svoje življenje za našo domovino!« mur, ki bi prišel sem, da bi delal isto, zaradi česar nas danes pošiljajo v Severno A-frikcl« Za kazen so vse te vojake zaprli, 16 njihovih tovarišev, ki so jih smatrali za voditelje upora, pa so takoj odpeljali v Afriko. V trenutku, ko so omenjenih 16 »voditeljev« upora iztrgali iz vojaške enote, je nastal pretep, v katerem je bil ranjen tudi en kapetan. Do drugega incidenta in večjih demonstracij je prišlo na pariškem kolodvoru Gare de Lyon, ko so vkrcali vojsko za Severno Afriko. Tu se je vojski pridružila še množica. Zandarmeriji in častnikom je pri tem uspelo s silo vkrcati le del vojakov, medtem ko je 150 vojakov, katerim niso dovolili, da bi se vsaj poslovili od svojcev, enostavno izginilo. Ti vojaki so se vrnili na kolodvor šele potem, ko je vlak odšel- Ker jih niso mogli odpeljati z vlakom, so jih s silo strpali v tovorne avtomobile in pod močno stražo odpeljali na letališče Bourget, od koder so jih odpeljali v Maroko z letali. Tovorni avtomobili, na katerih so bili uporni vojaki, pa niso šli skozi mesto, da bi se ne srečali z razjarjeno množico sorodnikov Dolgo potem se je med ljudstvom šušljalo edinole o incidentu na Gare de Lyon, ker mnogi niso vedeli, kaj se je zgodilo že pred tem. Ta primer je zbudil zaskrbljenost v vladi. To je bilo povsem razumljivo, ker je gibanje proti pošiljanju vojakov v Severno Afriko dobilo močno oporo tudi med delavstvom, ki je svojo solidarnost v uporniki pokazalo tudi z večjimi stavkami Delavstvo je svojim geslom o povečanju plač dodalo še gesla, ki so resno pretila vla di zaradi njene politike v Severni Afriki. »Nočete nam povečati plač ker si želite nov Dien-Bien-Fu, ker trošite 10 milijard frankov mesečno za vojno v Severni Afriki! Nočemo novih kontingentov za Alžir in Maroko! Dovolj je vojne To so bila gesla, ki jih je francosko delavstvo vpleta lo v svoja gesla za poveča nje plač. Časopisje Je v istem času pisalo o novih 35 milijardah frankov, ki so bile dodeljene za »operacije v Severni Afriki«, o novih vpoklicih voja-Jcov «pod orožje« za obrambo »francoskega Alžira« in za »rešitev Maroka«. In tedaj so začela dan za dnem prihajati poročila o uporih vlakov, o pobegih in podobno. Razmere so posebno v zadnjem času postale zelo kritične. Odpor vojakov proti odhodu v Severno Afriko so podprle tudi vse mladinske organizacije — od krščanskih do levičarskih. Najnovejši spori med vojaki in častniki ter policijskimi silami so se odigravali vprav v času, ko so v bour-bonski palači začele prevladovati tiste sile, ki so zahtevale zaostritev vojne v Maroku. Utrujenega in živčnega Edgara Faura so pozno ponoči obvestili o resnem u-poru vojakov 406. vojaške e-note v Rouenu. Zaradi njegovega stališča glede razvoja razmer v Afriki mu je ta novica bila celo dobrodošla. Kaj se je zgodilo v Rouenu? Ko je žandarmerija prišla s tovornimi avtomobili po 500 vojaških obveznikov, da bi jih «odpravila» v Afriko, so-se ti uprli in se niso hoteli vkrcati: Zandarmeriji so vzeli en tovorni avtomo-bif zrušili z njim zid, ki je obkrožal vojašnico, in nato pobegnili v mesto. Nekega višjega častnika so pri tem tudi pretepli. Naslednjega dne so se nemiri še povečali, in ko se je žandarmerija skušala približati vojašnici, so jo uporni vojaki obsuli s kamenjem. Položaj je postal še bolj resen, ko *o upornim vojakom prihiteli na pomoč tudi meščani in delavci iz bližnjih tovarn. Iz zabarikadirane vojašnice je odmevala marseljeza, pred vojašnico pa internacionala. Upor je trajal več dni in uradna poročila so govorila o uporabi solzilnih bomb in tudi o sto ranjencih. V istem času pa so na trgu Saint-Michel in na Sor-bonni v Parizu bile velike demonstracije, ki so jih priredili visokošolci in srednješolci proti pošiljanju vojakov v Severno Afriko. Tudi pri teh demonstracijah je prišlo do pretepov s policijo in 20 mladincev je bilo aretiranih. Kot vidimo, imajo vojaki, ki se nočejo boriti v Severni Afriki za interese francoskih kolonistov, močno oporo v francoskem ljudstvu. To je povsem razumljivo, hkrati pa tudi gotovo, da se bo francoška vlada v svojem severnoafriškem vojaškem podvigu morala ravnati tudi po teh znakih, kajti vsako nadaljnje pošiljanj- novi!? kontingentov v Severno A-friko bi znalo privesti do še hujših incidentov in ne preveč trdno stanje sedanje francoske vlade bi se znalo na račun nadaljnjih i'ciden-tov še bolj omajati. Znani francoski romanopisec, gledališki avtor, esejist in solastnik «Fioara» Jean Schlumberger je bil nagrajen z ueltko francosko državno nagrado. li|’vCev arnah okrog 38.000 i^icjv 'l ^170 obrtniških V *8žo 0o° obrtnikov m ln jrsuv'nah zaposle-V Ujest j 0 heugrad.pre-\ jš u ® dijakov, študen- "j1 Ur,e «™v, siuui je adnikuv. Razuniljiv.i '•!!,;» n. razvoj prebivalstva SlCi"te. Sli4 KterihUitUrne pr0b!e' k'1' fin,.'"1 50 s>cer mnogi kuitad Se ie raZV‘l 'i /'i vs» središče, kj veie umetnosti liziko 1 tf*a’ ni'esto ene«a pred- n0 't med njimi tudi (Institut n S^Ca® Btoo,ad d“^-' i ^Kmesto nekaj K 0 s«j’ i.lb ima danes 2 ( St** zaež|' Toda kljub te- Vrste Vsako predstavi rd b*a8ajnami Sovjetski skladatelj Hača-turjan je po moskovskem radiu predlagal, naj bi Sovjetska zveza in ZDA organizirale medsebojne obiske glasbenikov in orkestrov. Slavni ameriški violinist Je-hudi Menuhin bi naj nastopal v Moskvi, medtem ko bi znani ruski violinist David Ojstrach gostoval v ZDA. Prav tako bi v Sovjetski zvezi radi slišali tudi znuni ameriški simfonični orkester NBC. * I* J » '* trn,, ,8tari in odpr- .‘C*at«ri j'-. Med muz*i Stl etbo»ra°t . na Pr- a' V v*l,ke ln V°ln novfjTr- Ustanovili KiSi bibliotek V* boj^f- Ul"verzitetna, s bi-’, dr:,. m knjižnim skla-študijski ina- *Ult med \\ KnJ17*nim Si' k,O. stud‘jski H ' k Ornimi ustano- m no- . -a'”, kf J' Ljudska bi-n J.* igorela Pri S* »i n™«. ,. ‘5'*» fcv, 1 dla«ocen K nj'8> ,u' .......... Tri tisoč let stara kitajska slikovna pisava, ki ima 40.000 znakov, se bo morala umakniti novi, moderni pisavi. Stare znake bo zamenjala moderna abeceda. Delo v zvezi z modernizacijo kitajske pisave je bilo zaupano kitajskemu jezikoslovcu Cuelu, kateremu pomaga večje število drugih kitajskih strokovnjakov. Kitajska šteje danes nad 600 milijonov prebivalcev, toda dve tretjini tega velikanskega ljudsta ne zna ne pisati ne brati, kar pa ni nič čudnega, saj ije samo za branje časopisov potrebho poznali najmanj 2.500 znakov. Poizkusi z modernizacijo kitajske pisave so ie stari. Prvi se je tega dela lotil dr. James Jen, ki so ga skupno s 5000 kitajskimi vojaki v času prve svetovne vojne poslali na zahodno fronto v Evropi in je ves svoj čas porabil s pisanjem dolgih pisem svojcem svojih nepismenih vojakov. Drugi, ki so se lotih te preosnove so bili kitajski komunisti, ki so te med revolucijo uvedli latinizirano kitajsko pisavo. Ur radno glasilo komunistične partije Kitajske, ki je bilo osnovano leta 11)41. v Je-nanu, se je tiskalo v latinici. Ud preosnove pisave si Kitajci obetajo velike koristi, kar je povsem razumljivo, saj bo šele tedaj možna množična izobrazba. Kitajska ima danes komaj 10,000 izučenih tehnikov in 300.000 strokovnih delavcev,, kar je le kapljica v velikanskem morju tiOO-milijonskega ljudstva. Pred kratkim je izšla prt Cankarjevi založbi v Ljubljani zbirka novel italijanskega pisatelja Giovannije Verge. Nobele sta prevedla Niko Kuret in Niko Košir. V Ljubljani so začeli pri »Triglav filmu« snemati nov film v francosko - slovenski koprodukciji. Film nosi naslov «Ko pride ljubezen«. V filmu, za katerega je napisal scenarij Jagues Robert, kopijo snemanja pa M a urice Cloche, ki film tudi režira, nastopajo poleg francoskih igralk še Milan Miloševič, Metka Gabrijelčiče-va in Stane Potokar. Pri režiji sodeluje France Sti-Olic. ... V Beogradu gostuje te dni ameriška pevka jugoslovanskega porekla Bettina Jo-nič, ki poje glavno vlogo v Madame Butterflp. Po beograjskem gostovanju bo Jo-ničeva gostovala je v ljubljanski Operi, od koder bo odpotovala na Dunaj in o London. Doslej se je Joni-čeva že močno uveljavila v svetu, saj je gostovalo v nad štiridesetih evropskih m ameriških deželah. Z Nušiievo komedijo «Mi-sler dolar« je Beograjska komedija gostovala pred kratkim v Zagrebu. n.a Reki, v Nišu, Osijeku in Novem Sadu. To delo je Beo^ grajska komedija prikazala kar 50»krat zaporedoma. To Nušiievo delo so postavili na oder lansko leto oktobra kot prvo premiero lanskoletne sezone. tični študij in za klasifikacijo teh morskih rastlin. Veliko zanimanje zbujata v naslednjem oddelku okostnjak afriškega slona in povodnega konja. Posebno velik je 3 m visok okostnjak slona. Na steni pa visi uho tega slona, ki je dolgo nad meter in pol Za domačine, ki si gredo o-gledat tržaški prirodoslovni muzej, je posebno zanimiv oddelek, kjer so razstavljeni ostanki okostnjakov praživali (nosorogi, medvedi itd.), ki so živeli na Krasu in v naši oko' lici. V tem oddelku je tudi precej okamenelih ostankov drugih živali in rastlin iz prazgodovine. Za ljubitelje barv in lepo-posebno privlačna OKROG NOTRANJE SITUACIJE V DANAŠNJEM EGIPTU Več znanih pariških osebnosti iz gledališkega sveta je pred kratkim izjavilo, da je v pariških gledališčih prišlo do krize. Ob tem je pariški eFigaros sprožil anketo, v kateri so sodelovali u-pravniki najbolj znanih pariških gledališč. Mary Morgan, ki je upravnica gledališča Saint George, je v zvezi s tem izjavila: «V Parizu je več gledališč kot v Berlinu, Londonu in New Yorku. Vendar ne vem, kako bi mogli kako gledališče ukiniti. To je možno samo pri državnih gledališčih. Kje je vzrok tej krizi? Pomanjkanje avtorjev in seveda finančne razmere, ki ne dopuščajo, da bi se objavljala dela novih piscev.« » * • V veliki hamburški dvorani «Emst Schmidt«, kjer je bil koncert znanega a-meriškega glasbenika Armstronga, je prišlo do večjih neredov. Med koncertom je mikrofon nenadoma odpovedal in večja skupina mladeničev je začela vzklikati: »Vrnite nam naš denar!« Ali ulovilo Gara a! Salem zasesti mesto generala .Naserja Nekdanji skromni častnik e- te pa je . zbirka metuljev in žuželk. V rr.aihni omarici lahko občudu-. , . , _ , jemo metulja, katerega krila giptovske vojske Gamal Na-stalno menjajo barvo. V i- ser je danes, po zaslugi uspeš-stem oddelku pa obiskovalca no izvedene revolucije, s ka-zgrabi groza, ko zagleda zbir- ,ero so bile bodočnosti Egipta ko pajkov, škorpijonov m zagrtEne dotedanjim povsem drugih strupenih m odvratnih nasprotne ;n popolnoma nove Poleg oddelka, kjer so na- ovojne perspektive postal meščene razne večje ptice, ki ena najpopularnejših osebno-so značilne za italijansko fav-1 sti ne samo v svoji domovini, no in kjer lahko občudujemo temveč tudi v svetu. Navzlic pravo redkost, cesarskega or- svoji 0Sebni skromnosti in vrla, katerih so doslej v Italiji ,inam ki jjb kaie, navzlic po- Združene reakcionarne sile streme za tem, da zrušijo sedanji režim - Za stabilizacijo in utrditev notranje situacije je potrebna dvigniti materialno in kulturno raven ljudstva skega' o^T jteSmanjšakr^ba:|štenosti svojih političnih na-k.ier lahko vidimo prave sta- menov \n j ' roegipčanske mumije in še čih na ljubezni do egiptovske-prav dobro ohranjene glave ga ljudstva, iz katerega je sam ljudi iz tistega časa. j^Jel, ima Naser, naj zveni Zelo privlačne so biološke tQ vsem * zveri. Med naizanimi- Kovcii vsj ti ljudje, ki v sed i-vejšimi so nekatere divje ži- • vjatji ne najdejo več «ra-vali, ki živijo v Alpah, na,° | z;umevanja), in podpore kot nekoč, so med najbolj besnimi Beograjski slikar Milosavljevič je pred kratkim razstavljal v Bruslju. Razstava je doživela velik uspeh, kar je najbolj razvidno iz kritik, ki so jih objavili tamkajšnji časopisi. List «La Dernier Heure« od 9. oktobra je med drugim pisal: «Med individualnimi razstavami se mora posvetifi posebna pozornost razstavi jugoslovanskega slikarja Milosavljeviča, ki nam je v zelo osebnem stilu prikazal originalne interpretacije slavnih mest Pariza. Dubrovnika, Aten in Benetk. ! 1 Lev nasprotniki današnjega ;eži-ma, ki mu stoji na čelu Ga-mal Naser, torej med nepomirljivimi nasprotniki vodi njega samega. K tem lahko prištejemo še veleposestnike, ki jim je bila odvzeta zemlj«, stare politikante, pristaše mc-narhije in Vafda, med temi pa še najbolj «muslimanske brate«, verske fanatike, ki bi u-sodo Egipta hoteli krojiti na osnovi verskih načel in predpisov iz korana. Da so se uvrstili med nasprotnike današnjega političnega stanja v Egiptu, proti predsedniku Naserju in nje. govim sodelavcem iz revolti cionarnega sveta ljudje, ki so bili njih interesi na osnovi revolucionarnih sprememb močno prizadeti, je razumljivo. Toda med nasprotniki so tudi pristaši Mohameda Nafcuibi, ki ga ni moč imeti za reakcio- narja. General Naguib je sicer danes politično mrtva f-sebnost, lahko pa, da je to samo na videz, kajti ni dolgo tega, kar so mu baje — vsaj tako se je nekaj govorilo — ponudili, naj bi spet stopil v ospredje političnega življenja. Zdi se, da je to odklonil, ker se je ponudba 'nanašala samo na njegovo reprezentativno vlogo, česar pa ni hotel sprejeti. Tudi se govori, da je postavil pri tem tri pogoje, ki bi bili sledeči; da se dežela usmeri po poti demokratičnih institucij, da se častniki vrnejo v vojašnice, da se na najvišje državne položaje, vključno ministrstva, imenujejo nevojaške osebnosti. Pogoji so bili glede na trenutne notranjo in zunanjo situacijo F*gip-ta nesprejemljivi, kar je vsakomur razumljivo, posebno če se upoštevajo težnje določen.h sil, povezanih z nekaierim: znanimi interesi onkrai cg p-tovskih meja, da bi se pridobitve revolucije uničile in tako omogočil povratek no sta. ro. V pogojih nekakšne parlamentarne demokrac.je, ki jo je s svojimi phgoji, morda z dobrim namenom, sK.išal vzpo. slaviti Naguib, bi se namreč razdiralni p ro tire votuc.' o n ar ni akciji združenih reakcionarnih sil na široko odprla vnata, ta ko da bi konec koncev b le nevarno ogrožene vse prido. bitve revolucije, s katcr,> se je hotelo odpraviti nei.nosno stanje, ki je v njem nod F? rukovo monarhijo životarilo egiptovsko ljudstvo. Potemtakem bo ostal general Naguib kot politična oseb. rest še naprej v ozadju egiptovskega javnega življenja, pri čemer bi mu ne šlo, kljub določenim simpatijam, ki jih u-živa, posvečati večje pozornosti, ker ne more predstavlja, ti neke neposredne nevarno- sti. Tem večjo nevarnost pa lahko predstavlja sedanji podpredsednik revolucionarnega sveta Gamal Salem, nekdanji letalski častnik, odkrit in hraber človek, vendar prenagel po svojem značaju, nepremiš-jen in brez političnih izkušenj. Ni dvoma, da se predsednik Naser, upoštevajoč notranje tanje politične zavesti in splošne kulturne ravni večine prebivalstva, nahajajočega se še vedno v stanju skrajne materialne in duhovne bede, u-pošte-vajoč dalje vsa številna in zelo zapletena družbena protislovja, kakor tudi odpor od strani razlaščenih veleposestnikov, fanatičnih »muslimanskih bratov«, številnih častnikov, ki hrepene za slavo na bojnem polju, ne nahaja v najbolj rožnatem položaju. Pri takšnem stanju stvari bi se prav lahko zgodilo, da bi se neki zanesenjaški častnik, ovenčan s slavo udeleženca revolucionarnega podviga, naenkrat postavil na čelo njemu podobnim vročekrvnežem, nezadovoljnim z Naserjevo zmerno in trezno politiko, in se ji postavil po robu. Ni potrebno poudariti, s kolikim zadovoljstvom bi ga pri tem podprli še vsi ostali nasprotni elementi, od razlaščene egiptovske zemljiške gospode do skrajnih nacionalistov in organizacije »muslimanskih bratov«. Na osnovi tega bi kdo rekel, da se Naser in njegova vlada nahajajo pravzaprav v precepu, iz katerega se bo težko izvleči. Oporo bi v tem primeru šlo iskati samo v širokih plasteh do skrajnosti obubožanega naroda, če bi ta mogel razumeti, da je namen sedanjega režima prav v tem, da izboljša njegove neznosne življenjske pogoje in ga dvig. ne na višjo stopnjo material-nega in duhovnega blagostanja. V splošnem prevladuje mnenje, da sta egiptovski le-lah, ki sestavlja večino prebivalstva, in delavec, ker je • proletariatu v pravem pomenu te besede v Egiptu težko govoriti, nesposobna to razumeti, češ da sta tako zaostala, da sploh ne vesta, kaj se v deželi dogaja. Verjetno pa gre pri tem za ugotovitve na o-snovi samo površnega opazovanja in poznavanja ljudi ter njihove duše, z eno besedo, za podcenjevanje ljudi, čeprav se ti nahajajo na izredno niz. k stopnji svojega razvoja. Sedanji režim je v sicer kratkem času svojega obstoja storil nekaj, kar je gotovo glo. boko seglo v dušo tudi najs bolj zaostalemu felahu — dal mu je zemljo, o kateri ve, da ga redi in brez nje ne more živeti. Postavil se bo za onega ki mu jo je dal, navzlic svoji politični in splošni zaostalosti, verskemu konserva-tivizmu in tisočletni toposti, ki se danes iz nje prebuja prav na osnovi naporov, ki jih za dosego tega vlaga Naserjeva vlada. Za stabilizacijo notranje situacije in njeno obvladovanje, kakor tudi, da bi si Naser in njegovi sodelavci zagotovili izvedbo svojega programa za vsesplošni dvig Egipta in preprečili načrt* raznih prenapetežev ter reakcije, pa bo treba v prvi vrsti vložiti vse sile za to, da se egiptovsko ljudstvo čiraprej dvigne vsaj do tiste stopnje kulturne in materialne ravni, pri kateri mu bo laže ugotoviti, kdo mu je sovražnik, kdo prijatelj. Vsekakor pa to ie danes sluti in gotovo bo Gamal Naser našel pri njem potrebno oporo. PRIMORSKI DNEVNIK 28. oktobra l*jj (goriški in beneški dnevnik 1 08 ŠOVINIS1IČNEM IZBRUHU GORIŠKIH KLERO-FAŠISTOV ;..;i ■ ,, .... j 1 XX* Politika ne je brezF pomiritve in narod togojno obsoje nos ma tne nestrpnosti na propad Predstavniki go riškega malomeščanstva naj si ne utvar/ajo, $a njihovim reakcio narnim napotilom sledi večina prebivalstva, ki iz dneva v dan dokazuje prav obratno, namreč, da lahko v miru in prijateljstvu živi s sosednim narodom Netolerantnost Šovinistične večine svetovalcev soriškega občinskega sveta je s svojim nastopom na seji mestnega sveta v sredo zvečer, o diskusiji predložene resolucije svetovalca odv. Birse ponovno dokazala, da je zelo daleč od pojmovanja črke in duha londonskega sporazuma ter vseh poznejših korakov za odpravo nestrpnosti med narodnima skupinama ob naši meji. Izjave nekaterih oseb ne dokazujejo samo, da nočejo razumeti duha novih odnosov, ampak da nasprotujejo temu duhu, k mednarodni pomiritvi, mednarodnemu sodelovanju, sporazumevanju in odstranjevanju spornih vprašanj. Na skupni liniji so se znašli predstavniki DC. MSI in monarhisti. Izjave predstavnikov desne monarhofašistične opozicije so zanimive in važne, ker so predstavljale udarno pest v splošni diskusiji, v kateri so sodelovali najrazličnejši govorniki, ki so se dotaknili resolucije svetovalca Birse, da bi županstvo obnovilo spomenik padlim prostovoljcem iz prve svetc^ne vojne, ki so se borili za odcepitev Gorice od Avstrije in priključitev k Italiji; spomenik, ki naj bi predstavljal po ustanovitvi nacističnega «Kuestenlanda» žalitev nemškega nacionalizma in imperializma, zaradi česar so ga skupno s spomenikom Na-raria Saura v Kopru nacist' porušili. Razumemo upravičeno za. akrbljenost predlagateljev resolucije zaradi spletk, ki jih šovinistični netilci narodnostne mržnje pletejo okoli spomenika, zlasti kadar prihajajo k nam tujci, katerim se porušeni spomenik krivično prikazuje za »roboto Slovanov«. V tej upravičeni zaskrbljenosti, ki Je konstruktivno dejanje, k’, je težilo k odpravi enega izmed tolikih umetno vzdrževanih razlogov za netenje sovraštva, vidimo pozitivnost namena predlagateljev resolucije ter smatramo, da je bilo sleherno drugačno tolmačenje zgrešeno in zlonamerno; šovinisti pa so pomirjevalno in konstruktivno stališče izrabili za ponovni napad na našo manjšino, napad, ki je predstavljal pravi izbruh narodne nestrpnosti. Priznati moramo, da smo se čudili nenavadni sprostitvi šovinistične menta-ltete predstavnikov malomeščanskih reakcionarnih struj, ki so si prav s temi svojimi odlikami, če naj jih tako imenujemo. svoj čas večkrat zaporedoma priborili mesto v občinskem svetu. Med razpravo se je veliko ir upravičeno govorilo o nesmiselnosti povezovanja videmskega sporazuma z bistvom resolucije, kar v glavnem ustreza resnici, ker je videmski sporazum samo posledica pomirjevalne politike, k- se je pričela po rešitvi tržaškega vprašanja z londonskim sporazumem. Ce pričnemo ugotavljati »nesmiselnosti«, da ne rečemo anahronizmov s časom, v katerem živimo, potem naj le te pričnemo ugotavljati pri samem županu dr. Bernardisu, ko se sklicuje na spomenike onstran meje, na de. portirance in kdo ve kaj še. To so bili zamahi v prazno, vendar premišljeni na efekt ki je sledil... (Obnovili bomo spomenik i— ne je verjetno ozirajoč k svoj-i klienteli mod poslušalci. širokoustil monarhistični odvetnik Pedroni — toda nič prej, dokler se ne bodo neke- ga dne meje premaknile n» Julijske Alpe«. Sledil mu je misinski svetovalec Venutti, ki je prav tako pokazal nesmisel za realnost, lto je dejal; «Dokler se meje, kot je rekel Pedroni, ne premaknejo na Julijske Alpe...« To je bil refren županovega uvoda in okvira, ki ga je dal celotni diskusiji v zvezi z resolucijo odvetnika Birse. Nimamo nikakega namena, da bi iz razprave, ki sama po sebi dovolj zgovorno komentira notranje in zunanje razpoloženje določenih političnih krogov, skušali polemizirati; nimamo namena spuščati se v časopisno ublaževanje (potvarjanje!) Pedronijevih izjav; od kdaj se beseda #schiffo» v pisani besedi glasi »disgusto« (!?). Pač pa hočemo poudariti, da bosta spoštovanje med tukajšnjima narodoma ter mednarodno sodelovanje z mirnimi sredstvi našla pot mimo hujskačev in nestrpnežev, ki se norčujejo iz ženevskega duha in iz pomiritve z očitnim zadovoljstvom, da bi najbolj reakcionarne sile pod vodstvom vsem dobro znanega predlagatelja ustanovitve demokristjan sKe »male Evrope« u-stvarjale s svojimi »križarskimi vladami« žarišča sporov. Izpadi na tej občinski seji samo potrjujejo reakcionarne težnje klerikalno - fašističnih krogov po borbi proti mednarodni pomiritvi in napredku. Predstavniki goriškega malomeščanstva si umišljajo. da stojijo v prvih vrstah te borbe, ne zavedajo pa se, da jim nihče ne ^ledi; volja po miru in koeksistenci se navzlic vsemu počasi in odločno uveljavlja Šestmesečni tečaji za qor;ške brezposelne V kratkem bodo v Gorici odprli več kvalifikacijskih in učnih tečajev za brezposelne delavce. Profesionalni učni center na Svetogorski cesti bo finansiral 4 tečaje in sicer tečaj za 15 mizarjev, tečaj za 15 elektri- čarjev-instalaterjev, tečaj za 20 zidarjev in tečaj za 15 vodnih inštalaterjev. Tečaj za 15 mizarjev, ki ga bo finansiral osrednji profesionalni učni center bo trajal 10 mesecev. dva kvalifikacijska tečaja, ki ju bo vzdrževal ženski učni center, pa bosta trajala vsak po i mesecev. Zdravstveno stanje Sanfilippa se je včeraj izboljšalo Izvedeli smo, da se je zdravstveno stanje 26-letnega Gae-'ann Sanfilippa nekoliko zboljšalo. Kakor smo že včeraj poročali je Sanfilippo v sredo dopoldne zadel z motorjem v tovornik in se hudo poškodoval. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor ga je pripeljal rešilni avto Zelenega križa, so mu ugotovili verjetno prebitje lobanje, pretres možganov in druge poškodbe, za kar so si zdravniki pridržali prognozo. Sladkor in kava» proste cone Včeraj se je pričelo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za potrošnike go-riške in sovodenjske občine. Sladkor; 1,500 kg na osebo na odrezek štev. 4fi po 160 lir za kg; kava: 0.400 kg surove ali 0.320 kg pražene kave na odrezek štev. 46. Razdeljevanje se zaključi 31. t. m. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 37 - tel. 33-49. KI N o CORSO. 16.30: «Vera Cruz«, v cinemascopu, G. Cooper. VERDI. 17.00: »Bengalski hu-zarji«, v barvah. CENTRALE. 17.00: «Atanazij, ničemurn konj«, R. Rascel. VITTORIA. 17.00: «Norost», R. Montgomery in I. Bergman. MODERNO. 17.00: »Zgodilo se je v Berlinu«. NABIRALNA AKCIJA za obrambo partizanov in anti-faftintov iz KadlAke doline Kot je znano, bo sodna razprava pred porotnim sodiščem v Vidmu proti bivšim partizanom in antifašistom iz Nadiške doline najbrž že letos. Obtoženi borci so s svojo aktivno udeležbo v osvobodilnem gibanju prispevali k uničenju naci-fašizma in k zmagi idealov osvobodilnega in odporniškega gibanja. Zato je dolžnost vseh demokratov, partizanov, antifašistov, Slovencev in Italijanov, da s prostovoljnimi prispevki omogočijo čim bolj učinkovito obrambo obtoženih antifašistov. Prostovoljne prispevke sprejema ODBOR ZA OBRAMBO PARTIZANOV NADIŠKE DOLINE na svojem sedežu v Vidmu, Ul. Mazzini št. 10-1. Po pooblastilu odbora sprejema prispevke Odsek bivših partizanov v Gorici, Ul. Ascoli štev. 1-1. ODBOR ZA OBRAMBO PARTIZANOV NADIŠKE DOLINE ,, • 1 1 u iliiHijj- jlhiiijiilm iiiillilteii Državne prvakinje so dobro začele Košarkarska ekipa Bernocchi si je lani osvojila državno prvenstvo in Je že v prvi tekmi v Vidmu pokazala, da ima resne namene, da ta naslov ohrani tudi v tej sezoni. Na sliki so od leve na desno (zgoraj): Pasquali, Mapelli, Soldo, Tommasiui, Pelegrini, (spodaj); Bondielli, Agosto, Bradamante, L. Pasquali, Cozzi. Šahovski brzoturnir P. D. « IVAN CANKAR » bo priredilo ob desetletnici ustanovitve društva ŠAHOVSKI BRZOTURNIR, ki bo v ponedeljek 31. oktobra ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-IV. Prvoplasirani prejmejo nagrade. Prijave se sprejemajo do pričetka turnirja na društvenem sedežu. Namizno teniški turnir P. D. ( IVAN CANKAR n bo priredilo v četrtek, 3. novembra ob 20. uri MOŠTVENI NAMIZNO-TENISKI TURNIR ob desetletnici ustanovitve društva. Prvopiasirana moštva bodo prejela nagrade, zmagovalno moštvo pa pokal. Prijave se sprejemajo do pričetka turnirja na sedežu društva v Ul. Montecchi 6-IV. Šahovsko prvenstvo Pariza je osvojil velemojster dr. Tar-takower brez poraza. GREGOR KLAINČNIK O PRIPR4VAH JUGOSLOVANSKIH SMUČARJEV ZA OLIMPIADO \f Se noben jugoslovanski smučarski teka6 nima potnega lista za nastop v Gortini Klančnik vendar upa, ria bi 8« jugoslovanski lulimovalci dobro pomorili 8 srednjeovropsltinii tekači Zadnja številka ljubljanskega «Poleta» objavlja razgovor svojega sodelavca z Gregorjem Klančnikom, ki ima nalogo, da skrbi za priprave jugoslovanskih smučarskih tekačev za nastop na zimskih olimpijskih igrah v Cortini. Ta članek ponatisku-l jemo. Težko je biti kos dvema različnima in precej zahtevnima dolžnostima. Zvezni kapetan za smučarske teke, tov. Gregor Klančnik, je tudi direktor železarne v Ravnah, kjer je tako zaposlen, da mu za življenje izven tovarne preostaja prav malo časa. In vendar )• «Grega» naš smučarski stro-kovjak, ki se trudi, da bi vendarle Jugoslavija v tej smučarski disciplini tako napredovala kot druge dežele. Na smučarskem mnogoboju sva se srečala. Tekal je od enega do drugega kandidatu, spraševal in dajal nasvete. Gregor Klančnik ima svojo zamisel dela. Ve, kako trenirajo drugje po svetu, ve pa tudi, kaj lahko pokažejo naši smučarji. Nikakor ni bil pesimist, pa čeprav smo se večkrat na mednarodnih tekmovanjih kaj slabo izkazali. Premalo načrtnosti in truda je pri naših fantih. Istega mnenja je tudi danes, ko stojimo pred olimpijskimi igrami. «2e dalj časa sem imel trden namen, da napišem za »Polet« nekaj misli, preden zapade sneg.« To so bile njegove pozdravne besede, ko sva si segla v roke. «Pred nami je olimpijsko leto, zato moramo ,to priložnost izkoristiti kar se le da!« Tako je nadaljeval, pri tem pa seveda budno pazil, kaj vse se dogaja z njegovimi tekači, tokrat na atletski stezi. «Kako misliš izkoristiti predolimpijsko sezono?« »Predvsem moramo poživiti našo tekmovalno smučanje, moja naloga kot zveznega kapetana pa je vsestransko popularizirati smučarski t.ek.» »In kaj si storil?« »Poslal sem poziv vsem klubom, da se letos še posebej zanimajo za »mojo disciplino« in nudijo vso možnost razvoja ne samo olimpijcem, temveč vsem, ki imajo veselje za smučarski tek.« »Kakšno Je tvoje mnenje o naših kandidatih za Cortino in kaj nameravaš ukreniti, da bo Jugoslavija čim dostojneje zastopana tudi v tekih?« »Pozval sem vse kandidate in jim dal splošna navodila, seveda skupno po dogovoru s trenerjem Knificem. S tem pa nikakor niso ti kandidati monopolizirani, ker je do odhoda v Italijo še dovolj časa in bomo imeli pred odhodom še nekaj specialnih treningov na snegu.« »S tem hočeš reči, da še nihče nima zagotovljenega mesta v državni reprezentanci.« »Tako je! Imeli bomo se več desetdnevnih treningbv na snegu in po vsakeh treningu bomo imeli tudi tekmovanje. Hočem reči, potrebno je tekmovalce kontrolirati in po vsakem takšnem treningu tudi napraviti selekcijo oziroma redukcijo!« «Ali si mnenja, da lahko še kdo vstopi v reprezentanco, ki danes ni kandikat za Cortino?« «Točno! Moje mnenje je, da je prav do zadnjega odprto vprašanje, kdo bo odšel na olimpijske igre. Vsi tekmovalci se morajo zavedati, da bo njihovo mesto v državni reprezentanci zagotovljeno šele takrat, ko bodo dejansko po- HLEBANJA MATEVŽ KORDEZ kazali svoje sposobnosti in s tem upravičeno pripeli grb na prsi!« «Koliko specialnih treningov nameravate imeti do Odhoda v Italijo?« «Teh bo več. Prvi bo od 10. do 20. novembra, verjetno na Pokljuki, če tam ne bo snega. pa še višje gori pod Triglavom. Drugi bo od 27. novembra .do 11. decembra in zadnji od 28. decembra do 8. januarja. Na Bledu bo 8. januarja mednarodna tekma kjer bodo naši tekači lahko prvič tudi «uradno» pokazali svojo pripravljenost. Takrat, bomo pa že lahko govorili, kdo je v formi, ali kdo ni.» »Ali bodo na te tečaje po klicani samo kandidati7« »Ne! Poklicali bomo večje število tekmovalcev. Letos imamo med drugim tudi veliko mednarodno prireditev »Kup Kurikala« in zato je naša dolžnost, da na domačem terenu vendarle enkrat pokažemo to, kar zmoremo. Po mojem mnenju mora biti to tekmovanje v Ravnah praznik za vse jugoslovanske smučarske tekače.« «Rečeno je bilo, da bodo nekateri naši tekači odšli na 6-tedenski trening na Finsko.« «Drži! V mestu Uuokatti bodo skupno trenirali z najboljšimi finskimi tekači Hlebanja, Kordež Gašper, Pavčič Janez in Pavčič Cveto. Z njimi bo odšel tudi profesor telesne vzgoje tov. Sobrl z Jesenic, ki bo ostal na Finskem 3 mesece, po vrnitvi v domovino pa bo lahko marsikaj koristnega pokazal vsem našim tekačem.« «Kaj pa oprema?« »Preskrbeli smo opremo za trening posebej in posebej za nastop v Cortini. Na treningu bodo nastopali vsi tečajniki na naših domačih smučeh, ki jih je izdelala tovarna «Elan». Sedaj bo odpadel vsak izgovor, češ, saj nisem mogel doseči takšnih rezultatov kot moj tekmec, ki je vadil na specialnih inozemskih dilcah. V inozemstvu pa bodo naši tekmovalci nastopili na najboljših uvoženih smučeh.« «Koliko tekmovalcev pa bo odšlo na olimpijske igre?« »Prvotno je bilo sklenjen« 7 tekačev in 4 tekačice. To število zaenkrat ni niti narast-lo, niti se ni skrčilo.« «In še tvoje mnenje o našem plasmanju v Cortini?« «Iluzij si ne delajmo; upajmo pa, da se bomo kar dobro »potolkli« z nekaterimi srednjeevropskimi narodi.« LAHKA ATLETIK* Tudi Poljaki Imaj« odlične lahkoatl^S Atletom iz Zahodne Nemčije bi Nemci lahko Pjj marsikaterega izvrstnega tekmovalca iz Vzhodne • V Jeni (Vzhodna Nemčija) je bil lahkoatletski troboj med Vzh. Nemčijo, Poljsko in Belgijo. Zmagala je Vzh. Nemčija z 254 točkami pred Poljsko z 250 in Belgijo s 127. Nekaj važnejših rezultatov: 400 m: Mann (N.) 47”5; 1500 m: Richtzenhan (N.) 3’50”8; 10.000 m: Krzyskowiak (P.) 30’04”2; disk: Kupper (N.) 49.52; kladivo: Rut (P.) 60.14 Niklas (P.) 56.61; 5000m:Chro-mik (P.) 14'11”4, Hermann (N.) 14’11”6; 400 m zapr.: Bu-gala (P.) 52"9; daljina: Gra-bowski (P.) 7,36; 200 m: Ver-cruysse (B.) 21”8; 800 m: Ma-komaski (P.) 1’52”8; palica: Adamaczyk (P.) 4,31; kopje: Sidlo (P.) 76.47; 4x100 m: Polj ska 41”3; ^c400 m: Vzh. Nem- čija 3’13’ Lahkoatletska reprezentanca Zahodne Nemčije je sedaj med najboljšimi v Evropi. Ce bi se ji pridružil še kak tekmovalec iz Vzhodne Nemčije, bi predstavljala še trši oreh zr kateregakoli nasprotnika. še nekaj rezultatov iz posa meznih držav: Poljska: palica Krzesinski (20 let) 4,20; daljina Kropi-diovvski 7,28; krogla Krzyiia-nowiski 15,13. CSR: 10.000 m Ullsperger 29’29”2; maratonski tek: 1. Ny-berg (Švedska) 2.25’40”; 2. Kotila (Fin.) 2.25’43”; 3. Oksa-nen (Fin.) 2.25’47”. Bolgarija: daljina Slavkov 7.40; disk Teodorov 50.43 (rekord). Kdaj bo Kuts dosegel Zatopka na 10000 m Nogometna tekma v prid tiskarskih upokojencev Jutri v soboto ob 15. uri bo na stadionu »Prvi maj« na Vrdelski cesti prijateljska nogometna tekma med ekipama Založništva tržaškega tiska in tiskarne-iitografije «Moderna». ZTT bo nastopilo v sledeči postavi: Dougan, Volk, Hrovatin; Jankovič, Canobeli, Černe; Mozetič, Canciani, Hussu, Babini in Mainardi, medtem ko bodo zastopali barve »Moderne«: V. Redivo; Grilli, Redi-vo R.; Balanzin, De Marchi, Drius; tesari, Antoni, Zam-perlo, Franca in Walderstein. Celotni znesek prostovoljnih prispevkov, ki jih bodo zbirali pri vhodu, bo izročen tiskarski pokojninski blagajni. Nedavno smo omenili, da napada ruski atlet Kuts svetovni rekord Zatopka na 10.000 m. V tej sezoni se mu to najbrž ne bo več posrečilo, tako da bo Zatopkov rekord še kar verjetno počakal do poletja. Poglejmo, kako je napredoval rekord na tej progi (v 30 letih se je izboljšal za 1’52”): 1924 Nurmi (Fin.) 30:06.2 1937 Salminen (Finska) 30:05,6 1938 Maecki (Fin.) 30:02,0 1939 Maecki (Finska) 29:52,6 1944 Heino (Finska) 29:35.4 1949 Zatopek (CSR) 29:28,2 1949 Heino (Finska) 29:27,2 1949 Zatopek (CSR) 29:21,2 1950 Zatopek (CSR) 29:02,6 1953 Zatopek (CSR) 29:01,6 1954 Zatopek (CSR) / Kuts se je pred krat f no približal Zatopk kordu, ko je dosegel 28 ši čas. Mednarodna udeljj ua lahkoatletskem 1^® M & i k. novembra v RIM, 27. - Naj«* skem tekmovanju, vembra v Rimu, pili tudi naslednji atleti: ,lVI g ki bod° n tJj zna”1 Francija: Curie preke), Djian (800 i" ,j|# nier (višina), Mim°u, (» Thomas (krogla), L3*’0^!# m zapreke); NemčO3'-^ f>' mel (200), Brener pit' scher (400 m zapre*«'’ mann (100 in 200), k' 0gli'- Laufer (5000),Urbark8t Moltzberger (daljin8)' jjj f (200 ženske). Sander ^ zapreke); švedska- (višina). Consolini še rekord v metu Drugi dan dvoboja Teheran - J*V sgi ‘j solini izboljšal italiJ8 jj,? lahkot kord v metu diska ^jul- (prej 55,47). Prejšnji tani jev rekord je bit ,J I di evropski rekord, * jjtd’ evropski rekorder s 56,69 m. riredi' it*1! Na lahkoatletski Madison Square , v t#4 Wes Snatee dosegel . .to-. l miljo čas 4:05.2- • ?Jptl čas v teku na l milj0 W ima ^ prostorih Nielsen s časom Odgovorni or*d _A STANISLAV TzffP Tiska Tiskarski zavod » KINO SK predvaja danes ob 16. uri predvaja danes 2S. t. m. z začetkom ob 1> „Neukročena S25 p GUY DE MAUPASSANT Iii>l f ini! 9. (LEPI STRIČEK) «0 ne, nič se ne boj!» Ko je bil spet na stopnicah, bi bil najrajši kar stekel po njih, tolikanj silovito je bilo njegovo veselje; zagnal se je in preskakoval kar po dve v en mah; tedajci pa je zagledal v velikem zrcalu v drugem nadstropju gospoda, ki se mu je hudo mudilo in mu je poskakovaje prihajaj naproti; obstal je kakor vkopan in sram ga je bilo, ko da bi ga bil kdo zalotil na krivem dejanju. Potem se je dolgo ogledoval, ves začuden nad tem, da je res tako zal dečko; nato se je samovšečno nasmehljal sam sebi, se nazadnje poslovil od svoje podobe in si napravil globok, slovesen priklon, s kakršnimi pozdravljajo visoke osebnosti. in. Ko je bil Georges Duroy spet na ulici, se je sprva pomišljal, kaj naj napravi. Mikalo ga je, da bi tekel kar tako. sanjaril, taval za nosom in mislil na prihodnost ter sopel blagi nočni zrak; ali misel na vrsto člankov, ki jih je terjal oče Walter, ga je preganjala, in odločil se je, da se pri tej priči vrne domov in sede k delu. Vrnil se je z dolgimi koraki, dospel na zunanji bulvar in šel po njem do rue Boursault, kjer je stanoval. V njegovi hiši, šest nadstropij je bila visoka, je živelo dvajset majhnih delavskih in meščanskih družin, in ko se je, sveteč si z vošče- nimi vžigalicami, vzpenjal po umazanih stopnicah in gledal, kako so se povsod valjali koščki papirja, cigaretni ogorki m kuhinjski otrebki, ga je prevzel ogaben stud in neučakana želja, da bi se kar prčcej preselil od tod m živel kakor bogati ljudje v snažnem stanovanju s preprogami. Dušljiv smrad po hrani, po straniščih in po ljudeh, postan duh nesnage in starih zidov, ki bi ga noben prepih ne bil mogel pregnati iz tega poslopja, ga je polnil od vrha do tal. Izba mladega moža, v petem nadstropju, je gledala, kakor v globok prepad, na neizmerno vrezo zahodne železnice, tik nad izhodom predora pri batignollski postaji. Duroy je odprl okno in se s komolci naslonil na zarjavelo železno oporo. Spodaj pod njim, na dnu mračne jame, je žarela trojica nepremičnih rdečih signalov kakor trojica velikih živalskih oči; in še naprej tam si videl druge, in še druge, še dalje proč. Vsak hip so se razlegali v noč zategnjeni ali kratki žvižgi, eni bližnji, drugi komaj slišni, prihajajoči od tam spodaj, z asničrske strani. Imeli so različne prelive, kakor klici živih glasov. Eden se je približeval in ven pa ven zaganjal svoj žalobni krik, ki je rasel od trenutka do trenutka, in kmalu se je pokazala velika rumena, s silnim ropotom hiteča luč; in Duroy je gledal za dolgim rožnim vencem železniških voz, kako je zginjal v žrelo predora. Potem si je rekel: »Torej na delo!» Postavil sl je svetilko na mizo; ko pa je hotel začeti pisati, je zapazil, da ima doma samo zvezčič pisemskega papirja. Nič ne dč, tudi tak bo dober, ako razgrne list v vsej njegovi velikosti. Pomočil je pero v črnilo in zapisal na vrh s svojo najlepšo pisavo: Spomini afriškega lovca Potem je jel iskati, kako bi začel prvi stavek. Sedel je s čelom oprtim na dlan in očmi srepč strmečimi v beli štlrikotnik, ki ga je bil razgrinl pred seboj. Kaj naj pove? Zdaj se ni mogel domisliti niti trohice tistega, kar je bil malo prej pripovedoval, niti ene zgodbice niti enega dejstva, ničesar ne. Kar je pomislil: »Pričeti moram s svojim odhodom.« In je zapisal; »Bilo je leta 1874, okrog 15. maja, takrat, ko je zmučena Francija po nesrečah strašnega leta...« Na lepem je obtičal, ne vedoč, kako naj napelje to, kar še pride, svoje vkrcanje, svojo vožnjo in prve vtise. Ko si je deset minut belil glavo, je sklenil, da odloži uvod na jutrišnji dan, zdaj pa prčcej opiše Alžir. In zapisal je na papir: «Alžir je belo belo mesto...?, ne da bi se mu posrečilo povedati kaj drugega. V spominu je znova gledal lepo, svetlo mesto, ki, kakor poskakujoč slap hiš s ploščatimi strehami, lije s svojega gorovja proti morju, ali našel ni niti ene nadaljnje besede, da bi izrazil to, kar je bil videl in kar je bil občutil. Po silnem naporu je pristavil; »Prebivalci mesta so deloma Arabci...« Potem je vrgel pero na mizo in vstal. Na ozki železni postelji, na kateri je bila tam, kjer je zmeraj ležal, nastala vdrtina, je zagledal svojo vsakdanjo obleko, razmetano, prazno, zdelano, ohlapno, grdo kakor cunje mrličev v Morgui.*) In na slamnatem stolu je stal narobe obrnjen njegov cilinder, njegov edini klobuk, kakor da bi nastavljen prosil vbogajme. Po stenah, ki so jih pokrivale sive opne z višnjevimi šopki, je bilo prav toliko madežev kolikor cvetlic , starih, sumljivih madežev, ki bi se ne bilo dalo povedati, od česa so, od zmečkanih živalic ali od oljnih kapljic, od končkov prstov, omaščenih s pomado, ali od pene, ki je med umivanjem škropila iz umivalnika. Vse to je dišalo po sramotni revščini pariških opravljenih izb. In v Duroyu je zavrela obupana razdraženost zoper siromaštvo njegovega življenja. Rekel si je, da je treba od tod, neutegoma, da je treba prčcej jutri storiti konec temu ubožnemu življenju. Ker ga je ob tem spet nenadejavši zgrabila delovna vnema, je znova sčdel za mizo in jel iskati stavkov, da bi spretno narisal čudni in očarljivi obraz Alžira, tega predizbja skrivnostne in globoke Afrike, Afrike skitalskih Arabcev in neznanih črncev, neraziskane, zapeljive Afrike, od koder nam včasih po javnih vrtovih kažejo neverletne živali, ki so videti ustvarjene za pravljice, noje, te čudežno -se*1® pj* pretirane kure, gazele, te božansko lepe koze, P*Le smešne žirafe, resnobne velblode, grozne P°v g°r'ie^ brezoblične nosoroge in človekove strašne sestre po jjp Nedoločno je čutil, kako mu prihajajo .mi.pSed8^r d. bi jih bil nemara lahko, ali z napisanimi 0(j te jfl nikakor ni mogel izraziti. Vročično razburjen , poi __________________________ __ ____uh- u jjil moči, je znova vstal; roke so mu bile vlažne v sencih mu je razbijala kri. -i g s.■EV’’ In ko so mu padle oči na peričln račun, nep®wiif>*> prav tisti večer hišnik prinesel na vrh, ga J„nUtkU fL pograbil brezelav nbun. Vsa radost ea ie v tre „ v pograbil brezglav obup. Vsa radost ga je - - vert» . kakor ga je minilo tudi zaupanje vase m l.es* hodnost. Konec je bilo; vsega je bilo kone , neZpio napravil, nič ne postal; čutil se je praznega, .at - ' v nepotrebnega, dokončno obsojenega. ,aVno ' fei°r, Vrnil se je k oknu in se spet naslonil,lz P^gtP' oc jc n. un.nu lu oc apci, r p,, ko je z burnim, silovitim ropotom pnhrumc j vlak. Odhajal je tja dol, preko polj in ravnin, In v Duroyevem srcu se je zbudil spomin na e^j ,il Blizu mimo njih pojde ta vlak, samo ” vrb. njihove hiše. In že jo je spet zagledal, nis do11 \ 7 razgledom na Rouen in na brezmejno seins vhodu v vas Canteleu. , deljah prihajali na kosilo. Hoteč, da bi -P^nčal frncnnrl efn ri« kiin if* ^ Oče in mati sta imela majhno gostiln0- „st,ij ‘ loPem razgledu«, kamor so meščani iz Pr®Lv!-j si° gospod, sta ga bila poslala v šolo. Ko je '-'šel v 'i T« in mu je pri zrelostni skušnji spodletelo, je 011 gefle‘ z namenom, da postane častnik, polkovni*- iUž;i • fi> vaIocH e-*-— 1/ > vojaški stan se mu je pnstudil, še’ preden je biti v pet let, In jel je sanjati, da mu utegne sreča bolj mila. In prišel je bil tja, ko mu je potekel čas, ^ jiič9 očetove in materine prošnje, kajti zdaj, _k?.. L sanje splavale po vodi, sta ga hotela obdrza . po svoji strani pa je upal v prihodnost; 0 zmage, kajti v duhu je, čeprav še nejasno, |ševati' Ainu-gc, naju v aunu je, čeprav se nciao.—, “čeva11 jj ki jih bo prav gotovo znal povzročiti in P°SP •) Pariška mrtvašnica, kjer »o neznani mrliti občinstvu na ogled. 'Nadaljev^*