47 1-2 KRONIKA 1999 izvirno znanstveno delo UDK 314.743(73=163.6) j prejeto: 11. 12. 1998 • Marjan Drnovšek višji znanstveni sodelavec ! Inštitut za slovensko izseljenstvo, ZRC SAZU, SI-1000 Ljubljana, Gosposka 13 Slovenski izseljenci na pragu Amerike IZVLEČEK Avtorjeva pozornost je namenjena ameriški priseljenski zakonodaji in njenemu vplivu na odhajanje Slovencev v ZDA v času množičnega izseljevanja na prelomu v 20. stoletje. Prvi stik z Ameriko so Slovenci dobili ob prihodu, ko so spoznali tudi oba sprejemna priseljenska centra, Castle Garden (1855-1890) in Ellis Island (1892-1954). Avtor navaja nekatere osebne izkušnje izseljencev ob prihodu v newyorsko pristanišče v 19. in z začetka 20. stoletja. Tudi New York je navdušil s svojo velikostjo, živah- nostjo življenja in modernizmom na eni strani, na drugi pa odbijal zaradi slabih izkušenj priseljencev z raznimi goljufi. Slovenskim prislejencem je po letu 1908 pomagala tudi newyorska Družba sv. Rafaela, v kateri je imel vodilno vlogo slovenski frančiškan Kazimir Zakrajšek. SUMMARY slovene emigrants at the doorstep of america The author's attention is focused on the American immigrant legislation and its inßuence on immigration of Slovenes to the USA during the period of mass emigration at the break of the 2(f^ century. The first contact of Slovenes with America happened at their arrival when they met either of the two receiving immigrant centres. Castle Garden (1855-1890) or Ellis Island (1892-1954). The author quotes some personal experiences of the emigrants at their arrival to the New York port in the 1^^ and at the beginning of the 2(f^ centuries. New York inspired with its greatness, vivaciousness and modernism on the one hand and on the other brought fear because of bad experiences of immigrants with various frauds. The New York Society of St Rafael in which a Slovene Franciscan Kazimir Zakrajšek had a leading role, after 1908 also helped Slovene immigrants. Ključne besede: izseljenstvo, agenti. Družba sv. Rafaela V časovni delitvi ameriške priseljenske politike, ki jo je postavil William S. Bernard, direktor Centra za migracijske študije na newyorski univer- zi (City University of New York), in sicer v pet obdobij: kolonialno (1609-1775), obdobje "odprtih vrat" (1776-1881), zakonskega urejanja priseljeva- nja (1882-1916), njegovega omejevanja (1917-1964) in liberalizacije (po letu 1965), se nam pokažejo tudi glavna obdobja priseljevanja v Združene dr- žave Amerike.^ V drugem kot posamezniki ali ^ William S. Bernard: Immigration - History of U.S. manjše skupine in v tretjem že kot množičen val so prihajali v ZDA tudi slovenski priseljenci. Ka- sneje so se priseljevali le v manjšem obsegu. Naše zanimanje je namenjeno času do omejitvenih priseljenskih ukrepov (1924-29), in ožjem stiku Slovencev z New Yorkom. To mesto je bilo prag Amerike, prek katerega je stopila večina izse- Policy. - The Immigration Reader. America in a Multi- disciplinary Perspective (Edited by David Jacobson), Blackwell Publishers, 1998, str. 48. (V nadaljevanju: W. S. Bernard, str. .,.). 49 i KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE. 49-72 1999 Ijencev, manjšini pa korak dalje zaradi zaprtih vrat pač ni bil omogočen. Poleg oglasov v časopisju so po slovenskih krajih krožili številni lepaki in letaki, ki so opozarjali na posamezne izseljenske pisarne, ki so izseljencem organizirale pot v Ameriko. Tudi tuje, v našem primeru Rommel & Co. iz Basla, so se potrudile in ponudile bodočim izseljencem reklamni list v slovenskem jeziku. Ta "karta "je bila opozorilo agentom omenjene pisarne na baselski železniški postaji (zato naj bi jo moški nosili na klobuku, ženske pa v roki), da so nagovorili prišleke in jim ponudili usluge ladijske družbe Compagnie Generale Transatiantique iz Pariza. Z njenimi ladjami se je iz Le Havra v New York pripeljalo ogromno število Slovencev, po t L "francoski črti". (Last avtorja.) Od leta 1892 do 1954 je skozi dvorano spre- jemnega priseljenskega centra na Ellis Islandu v New Yorku vstopilo več kot 12 milijonov oseb, tj. okoli 3/4 vseh priseljencev v ZDA v omenjenem času. Ker se je pri štetju prebivalstva leta 1910 v ZDA za slovenski materin jezik odločilo 123. 631 oseb prve generacije (rojenih na Slovenskem), lah- ko po gornji oceni trdimo, da je več kot 92.000 Slovencev stopilo na ameriška tla v New Yorku, saj je bilo zanemarljivo majhno število tistih, ki so se izkrcali v drugih atlantskih pristaniščih, npr. v Bostonu, Baltimorju in New Orleansu. Ko govo- rimo o New Yorku kot enem od najpomembnejših priseljenskih pristanišč v ZDA, moramo imeti pred očmi dve odzivnosti izseljencev na novi svet. Prvo, to je že na ladji, nekaj dni preden so zagledali kopno, kar so občutili kot notranji nemir, mešanico tesnobe in nestrpnega pričakovanja, in drugo, ko so zagledali obrise kopnega, newyorskih visokih stavb in zlasti po letu 1886 Kip svobode (Statue of Liberty), doživeli uradni stik s priseljenskimi urad- niki na Ellis Islandu in napravili prve korake po newyorskih ulicah.^ Večina spominskih zapisov, ki so nastajali sočasno (npr. zasebna in javna pisma izseljencev, objavljena poročila in potopisi v slo- venskih časnikih in časopisih), ali mnogo kasneje (npr. v Rodni grudi in Slovenskem izseljenskem koledarju), se ni izognila vsaj bežnemu opisu prihoda v New York. Ravno v devetdesetih letih 19. stoletja, ko so začeli Slovenci množično priha- jati v ZDA, je mesto doživelo nagel razvoj in doseglo velik obseg, saj je 1890. leta živelo v njem 1.515.300 (z Brooklynom skupaj 2.300.000), deset let kasneje pa že 3.437.200 prebivalcev. O doživ- ljanju plovbe čez Atlantik je več znanega, zato se v nadaljevanju omejujem na pogoje prihoda v New York, tam opravljene formalnosti in na prve vtise Slovencev o mestu samem oziroma Ameriki.^ Ameriška priseljenska zakonodaja Ameriška ustava (1787) je Kongresu dajala pra- vico do vplivanja na priseljensko politiko. (Njen 9. člen pravi: "Preseljevanja ali priselitve takšnih oseb, kakršne se zdaj obstoječim državam zde primerne, da jih lahko pripuste, kongres ne bo prepovedal ... a davek ali pristojbine na takšno vselitev lahko razpiše, vendar ne višjo kot deset dolarjev za osebo."^) To pravico je kongres začel bolj temeljito uveljavljati šele proti koncu 19. stoletja, in sicer na način postopnih in vedno ostrejših zakonskih predpisov. Nekako do osem- desetih let 19. stoletja država ni omejevala prise- ljevanja, kar je bilo tudi v interesu gospodarstva, npr. ladijskih družb, zemljiških špekulantov, raz- vijajoče se industrije itd.^ Celo pospeševala ga je, saj je leta 1864 sprejela zakon o pogodbenem delu priseljencev (delodajalci so sklepali vnaprejšnje de- lovne pogodbe, po katerih so financirali pot prise- ^ Z vidika stare domovine so označevali odhajajoče v tujino ali tam živeče Slovence kot izseljence, z vidika novega okolja pa so jih imenovali priseljenci (tudi tujci), dokler niso prevzeli novega (ameriškega) državljanstva. Glede na naša razmišljanja v članku postavljam čas, ko je izseljenec postal priseljenec v tisti trenutek, ko mu je bil dovoljen vstop v ZDA. Drugače rečeno: Ko je pri- seljenski uradnik ali komisija izrekla "Ali right!", je postal dotedanji izseljenec "novi" priseljenec v Ameriki. ^ O doživljanju poti in prvih vtisih o Ameriki glej delo: Marjan Drnovšek: Usodna privlačnost Amerike. Priče- vanja izseljencev o prvih stikih z novim svetom. - Založba Nova revija (zbirka Korenine), Ljubljana 1998. ^ Charles in Mary Beard: Zgodovina Združenih držav Amerike, Ljubljana 1959, str. 551. (V nadaljevanju: C. in M. Beard, str. ...). ^ Kot zanimivost omenimo, da do leta 1820 zvezna dr- žavna uprava ni vodila letne evidence o priseljevanju. Leta 1855 je zadolžila carinsko službo, da je vodila če- trtletna in letna poročila o priseljevanju, leta 1867 pa je vodenje priseljenske evidence prepustila Uradu za sta- tistiko (Bureau of Statistics), ki je postal del finančnega ministrstva (Treasury Department). 50 7 1999 1-2 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 ; Ijencem, ki so jo odplačali z delom), vendar ga je štiri leta kasneje (1868) preklicala zaradi protestov ameriških delavskih organizacij. S tem je nastala nekakšna pravna praznina, ki je dopuščala vse, kar ni bilo izrecno zakonsko prepovedano, tako tudi vnaprejšnje sklepanje delovnih pogodb z evrop- skimi izseljenci oziroma njihovimi posredniki. Prvi glasovi proti naraščanju števila novih prišlekov iz Evrope so se v nekaterih okoljih ZDA pojavili že okoli 1840. Takrat so se protestanti vznemirili zaradi vzpona števila katoličanov v ZDA in leta 1848 je bila ustanovljena stranka "domorodnih" Američanov (Native American Party).^ Odpor pro- testantskih krogov proti katoličanom se je okrepil tudi po letu 1890; povezan je bil s prevlado kato- liške vere med novimi prišleki, ki so po tem letu v večjem številu prihajali iz dežel južne in vzhodne Evrope. Izseljenke in izseljenci na krovu parnika Westernland, 1890. Leta 1875 je bilo odločujoče za bodoče obliko- vanje ameriške državne priseljenske politike. Glav- no besedo pri tem je imelo Vrhovno sodišče ZDA, ki je v zadevi Henderson proti županu New Yorka ^ Pravi domorodci so bili t. i. Indijanci, v omenjeni stranki pa so se zbirali "stari" priseljenci zahodnoevropskega iz- vora, ki so se upirali prihodu tujcev, tj. "novih" priseljencev v ZDA. sprejelo nasprotno odločitev, kot leta 1837 v zadevi mesto New York proti Milne (o njej nekoliko po- zneje). Vse obstoječe predpise o priseljevanju, ki so jih izdajale posamezne ameriške države, je leta 1875 označilo za protiustavne, saj je po ustavi edino ameriškemu kongresu pripadala pravica od- ločanja in reguliranja vseh zadev, zadevajoč "tujo trgovino" (foreign commerce), kamor so uvrščali tudi priseljevanje tujcev. Vrhovno sodišče je zahte- valo, da zvezni organi prevzamejo nadzor nad priseljevanjem. Pri tem so opozarjali na potrebo, da se državna priseljenska politika poenoti na vsem teritoriju ZDA.'' Kongres je leta 1875 prepo- vedal tudi vselitev prostitutk in tujih kaznjencev, 1882 pa obsojencem, slaboumnim in ljudem, ki očitno niso mogli skrbeti zase. V tem letu je (sprva za nekaj let nato trajno) prepovedal priseljevanje Kitajcev.^ To je bil uvod v osemdeseta leta, ko je zvezna država bolj aktivno pristopila k obliko- vanju priseljenske politike, kar je končno privedlo do tesnega priprtja vrat ZDA v dvajsetih letih 20. stoletja. Nov duh v zvezni politiki je temeljil na prepričanju, da se (načeloma) dovoli priseljevanje le zdravim in delovno sposobnim osebam. In obe veliki ameriški politični stranki (republikanska in demokratska) pred koncem 19. stoletja še nista razmišljali o najbolj radikalnem ukrepu, tj. o za- prtju vrat Amerike.^ Temeljna prelomnica za priseljence iz Evrope se je zgodila leta 1885. Do tedaj ni bilo prepove- dano sklepanje vnaprejšnjih pogodb o delu pri določenem ameriškem delodajalcu. Nov kongresni zakon o pogodbenem delu (1885) je to prepove- dal.^" Zakon naj bi preprečeval prihajanje neizuče- ne, tj. tudi poceni delovne sile. Izučenim delav- cem, umetnikom in učiteljem vstop v Ameriko ni bil oviran. Dokument je vseboval tudi prepoved, da bi posamezniki, družbe, zadruge in korporacije vnaprej plačevale prevoz tujcem, ali spodbujale priseljevanje s pismenimi, ustnimi ali neizgovorje- ^ W. S. Bernard, str. 57. Kongresna Listina o izključitvi Kitajcev (1882) je prvi kongresni akt, ki je prepovedoval priselitev sicer cenene in neizučene kitajske delovne sile v ZDA. Prvi Kitajci so se naseljevali v Kalifornijo v času zlate mrzlice (1849), do 1869 jih je bilo 63.000, deset let kasneje dvakrat toliko. Po pogodbi med ZDA in Kitajsko (1868) je bilo po načelu vzajemnosti dovoljeno obojestransko preselje- vanje, kar je spodbudilo večje kitajsko prihajanje na ameriški kontinent. Na pritisk Kalifornije je zvezna vlada uveljavila omenjeno prepoved, ki je temeljila tudi na rasni osnovi, češ, da Kitajci tudi niso pripadniki bele rase. ^ C. in M. Beard, str. 459. Republikanci so še leta 1864 odločno podpirali prise- ljevanje in celo razglasili že omenjeni zakon o pogod- benem prevozu priseljencev, tj. odplačilo stroškov za prevoz z dogovorjenim obsegom dela. Zakon 1885 je bil sprejet na pritisk Knights of Labor. Glej: C. in M. Beard, str. 459-460. 51 KRONIKA 7 MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 1999 nimi pogodbami. Dopolnitev tega zakona (1888) je zahtevala izgon tujih delavcev s sklenjeno pogod- bo, in to v času do enega leta po njihovem pri- hodu. Odpor proti uvozu "tuje siromašne delovne sile" in zaščito ameriškega delavstva, so posebej izpostavili tudi demokrati v svojem volilnem pro- gramu 1896.-^^ Uveljavitev načela svobodnega trga delovne sile je ustvarjal občutek negotovosti pri izseljencih že pred odhodom v Ameriko, vendar so tudi iz slovenske izseljenske prakse znani pri- meri, da je bilo delo v Ameriki dogovorjeno (ali vsaj obljubljeno), važno pa je bilo, da prihajajoči tega niso omenili priseljenskim oblastem. Malo kateri izseljenec ni že pred odhodom vedel, kje bo dobil zaposlitev. Poveden je primer iz leta 1903, ko je Frank Sakser^^ iz New Yorka prek ljubljanskega Slovenca opozoril dogarje iz okolice Čabra, ki so prihajali v južne dele ZDA na podlagi pogodbe z nekim trgovcem "K.", da jim preti zavrnitev na Ellis Islandu. Čeprav ga je srbela roka, da bi zapisal nasvet o njihovem obnašanju ob prihodu, tega ni mogel narediti, ker se je zavedal, da bi s tem kršil zakone ZDA. Zato je samo napisal: "Pouka, kako se imajo zadržati, jim tem potom ne morem dajati, ker mi to zabranjuje postava Zje- dinjenih držav in kot državljanu so mi te postave svete." Koliko so mu bile svete državne "postave" lahko razberemo iz številnih pisem izseljencev domačim, ki so se odpravljali v Ameriko. V njih svetujejo - nedvomno po Sakserjevem nasvetu - da naj se uradnikom na Ellis Islandu zlažejo glede namena prihoda v ZDA, nikakor pa ne smejo omeniti, da imajo že zagotovljeno delo. V ameriški javnosti so se ugovori proti priselje- vanju vedno bolj stopnjevali. Sprejeti zakoni in uredbe se sicer niso strogo izvajali oziroma so mnogi posredniki ("agenti") našli poti, da so jih obšli. Šele z letom 1890 je prišlo do radikalnejše politike in s tem do strožjega nadziranja prise- ljenskega toka v ZDA. Tako je leta 1891 kongres zakonsko utemeljil zvezno kontrolo nad priselje- vanjem in zadolžil finančno ministerstvo (Treasury Department) kot glavnega nadzornika. S tem je bila ukinjena dvojnost sistema nadzora nad prise- ljevanjem, tj. lokalnega in državnega. Ustanovljena je bila državna Priseljenska komisija (Commissio- ner of Immigration) za pristanišče v New Yorku. Novi zakon je vključil predhodne prepovedi (npr. glede poligamistov, oseb z "odurnimi" ali nevar- nimi nalezljivimi boleznimi, nato oseb, ki si niso mogle plačati vožnje itd.), dodal pa je še prepoved priseljevanja "revežev".^^ Ladijske družbe so bile. odslej prisiljene, da so odklonjene izseljence odpe- ljale nazaj v Evropo. Tujci, ki so ilegalno prišli v ZDA ali tisti, ki so postali socialno breme družbe v času enega leta po prihodu, so bili tudi izgnani v Evropo. Kot smo že omenili je bila zaostrena tudi prepoved, da ameriški delodajalci iščejo (pogod- bene) delavce v Evropi. Zanimivo pa je, da so bile slednje omejitve mišljene samo za čezoceanske prišleke, ne pa tudi za tiste, ki so prestopili mejo na kopnem. To so izkoriščali mnogi (zavrnjeni) in so prek Kanade vstopili v ZDA. Po uredbi (Regu- lation) o priseljevanju v ZDA, sprejeti 25. aprila 1893, pa so bili določeni postopki ravnanja s priseljenci.^'^ Več o tem v nadaljevanju članka. Ob tem moramo poudariti, da je bila ta zaostri- tev priseljenske politike povezana s spremembo etnične pripadnosti novih priseljencev. V osemde- setih letih se je njihova struktura glede izvora spremenila v prid prišlekom iz vzhodne in južne Evrope. Val "novih" priseljencev se je strmo dvigal, vzporedno z njim pa tudi odpor do njih pri "starih" priseljenih, ki so se označevali za prave Američane. Razmerje domovinskega izvora priseljencev (%): 1S61=ZD_1901-10 Avstro-Ogrska 0,33 24,4 Italija 0,51 23,3 Rusija 0,10 18,015 V tem valu iz vzhodne in južne Evrope pa so bili tudi Slovenci. Mnogi so v njih videli prišleke s čudnimi kulturnimi navadami, zato so mnogi "sta- ri" prebivalci ZDA o prihajajočih Slovanih, Judih, Madžarih, Sicilijancih in drugih sodili kot o manj- vrednih in rasno neprilagodljivih.Sovražen od- nos do njih ni bil redek, zlasti v mestnih (indu- strijskih) okoljih, kamor so se največ naseljevali. Zahteve po bolj strogi državni priseljenski politiki so strmo naraščale, večinoma v imenu "narodnega zdravja" pravih Američanov. Za to politiko so se zavzemali zlasti pripadniki raznih gibanj, npr. Ameriškega zaščitnega združenja (American Pro- tective Association), ameriškega Naprednega giba- nja (Progressive movement) in drugih. Od leta 1891 do 1929 sledimo kongresnim ukrepom, ki so bili vedno bolj omejevalni glede odprtosti vrat v Združene države Amerike. Interesi politike in gospodarstva niso bili tako enotni, kot bi sodili samo po zakonskem zaostrevanju ukre- pov. Mnogi kongresniki iz severovzhodnih (Nort- el C. in M. Beard, sir. 583. 12 Fran Sakser (1859-1937), tiskar, založnik in podjetnik v New Yorku. Glej: J. Arnez, str. 106 in nasi. ^■^ Posamezne ameriške države so že pred tem omejevale priseljevanje revežev, npr. Massachusetts (1820), New York (1824) in Maryland (1833). Glej: C. in M. Beard, str. 460 in 463. ■'^ Treasury Department. Immigration Laws and Regula- tions. April 25, 1893 (Washington: Government Printing Office, 1893; Treasury Department Document No. 1600). 15 C. in M. Beard, str. 455. 1^ W. S. Bernard, str. 60. 52 1-2 KRONIKA 1999 MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 heast) in osrednjih (Midwest) držav ZDA so bili proti omejevanju priseljevanja, saj so bili prišleki, ki so si z naturalizacijo pridobili ameriško držav- ljanstvo, pomembna volilna baza v novih prise- ljenskih okoljih ZDA. Gospodarstvo je zahtevalo ceneno delovno silo, ladijske družbe pa so si želele čim večje število potnikov. Ameriški predsedniki od Rutherforda B. Hayesa (1877-1881) do Wood- rowa Wilsona (1913-1921) so z vetom preprečili (ali vsaj poskušali) kongresne zakonske predloge, ki so skrajno omejili priseljenske pogoje ali celo skušali izključiti vse pripadnike določene etnične skupine. Čeprav oblikovanje ameriške priseljenske politike ni bila posledica usklajenega programa ali premišljene filozofije, je bila končna posledica po- stopno omejevanje priseljevanja z vedno bolj radi- kalnimi ukrepi. Na prelomu v 20. stoletje se je okrepila zvezna administracija za spremljanje priseljenske proble- matike. Leta 1906 so bile priseljenske zadeve izlo- čene iz finančnega ministrstva (Treasury Depart- ment) in predane posebnemu Uradu za priselje- vanje in naturalizaciji (Bureau of Immigration and Naturalization) pri novo ustanovljenem ministr- stvu za trgovino in delo (Department of Com- merce and Labor). Po umoru ameriškega predsednika Williama McKinleya (1901), ki ga je zagrešil anarhist Leon Czolgosz, je ameriški kongres ponovno pretresel priseljensko zakonodajo in vnesel vanjo prepoved vstopa anarhistom in vsem, ki so se zavzemali za rušenje vladavine z nasiljem in ubijanjem javnih uradnikov. O teh zakonskih spremembah (3. mar- ca 1903) je poročal tudi Slovenec^^, češ, da je moral vsakdo, ki ni bil državljan ZDA, na EUis Islandu odgovoriti na več vprašanj oziroma je moral priseljenski uradnik ugotoviti naslednje po- datke: 1. Priimek in ime. 2. Starost. 3. Spol. 4. Stan: samski, omožena / poročen. 5. Poklic ali opravilo. 6. Zmožnost branja in pisanja. 7. Država izvora. 8. "Pleme ali narod". 9. Zadnje bivališče (država, mesto, kraj). 10. Cilj potovanja v ZDA (država, mesto, kraj). 11. Posedovanje vozne karte do cilja v ZDA. 12. Kdo je plačal vožnjo. 13. Posedovanje 50 dolarjev, če manj: koliko? 14. Dotedanje bivanje v ZDA, kdaj in kje? 15. Ali prišlek potuje k sorodnikom (konkretna navedba razmerja) ali prijateljem, ime in naslov. 16. Kaznovanost, bi- vanje v ubožnici ali v umobolnici? 17. Ali je poli- gamist? 18. Ali je anarhist? 19. Ali se je odločil za Ameriko na podlagi kakega "oklica", poziva, ob- ljube oziroma mu je bila dana "tiha obveza za ka- ko delo v Ameriki"? 20. Kakšno je njegovo dušev- no in zdravstveno stanje? in 21. Ali je telesno pohabljen ali hrom? Če primerjamo vprašanja, ki so jih postavljali Izseljencem na Ellis Islandu že po omenjeni uredbi z dne 25. aprila 1893, opazimo, da so v primerjavi z gornjimi le manjše razlike. Omenim naj le bistvene. Po letu 1893 so pov- prašali le po državljanstvu (Nationality), ne pa tudi po "plemenski" oziroma "narodni" pripadnosti (1903). Leta 1903 jih ni zanimala navedba vhod- nega pristanišča v ZDA, novo pa je bilo vprašanje o anarhistični pripadnosti. In tudi pri denarju jih je leta 1893 zanimala vsota nad 30 dolarjev oziro- ma posedovanje samo 30 dolarjev in manj. S 1. julijem 1907 je ameriški kongres gornji omejevalni seznam še razširil. (Mimogrede: Junija 1907 je Trst obiskala posebna ameriška migracijska komisija, da bi se informirala o izseljevanju iz Avstrije. Sprejel jo je tudi avstrijski zunanji mini- ster baron Alois von Aehrenthal.^O) Ko je na ome- njeni nov priseljenski zakon na kratko opozorila Občinska uprava, je na prvem mestu izpostavila zahtevo, da se je za vsakega izseljenca ob prihodu plačalo 4 dolarje, tj. 20 kron takse.^^ V nada- ljevanju pa je opozorila na prepovedi: A.) Z zdravstvenega in socialnega področja. Prepovedano je bilo priseljevanje "umobolnim, blaznim in epileptičnim osebam", nadalje "tuberku- loznim, osebam, ki imajo ostudne ali nalezljive bolezni, siromakom in navadnim beračem, kakor tudi onim, o katerih je pričakovati, da postanejo javna nadloga in takim, kateri imajo kako po- zitivno telesno hibo in o katerih se izreče zdrav- stvena komisija, da so nezmožni opravljati kate- rokoli delo." B.) S področja kriminala in politične dejavnosti. Prepovedan je bil vstop na tla ZDA vsem osebam, ki so bile kaznovana zaradi kakega "hudodelstva", življenja v "poligamiji (mnogoženstvu)", "anar- histom in osebam, ki so za posilen prevrat vlade v Združenih ali kake države sploh", "osebam, ki so umorile kakega javnega funkcijonarja" in "nadalje ni dopuščeno naseljevati se ženskam, ki bi se hotele pečati z nenravnostjo kakor tudi osebam, ki bi dovajale ženske v svrho nenravnosti sploh." II W. S. Bernard, str. 62. 1° W. S. Bernard, str. 62. "Za naše izseljence". - Slovenec (Ljubljana), št. 4, 5. 1. 1907. "Ameriška izseljevalna komisija v Avstriji". - Občinska uprava (Ljubljana), 1907, št. 17. Vloga Trsta kot izse- ljenskega pristanišča je naraščala, kar lahko povezujemo tudi z interesom ameriških priseljenskih oblasti zanj. Glej: Aleksej Kale: Prekooceansko izseljevanje skozi Trst 1903-1914. - Zgodovinski časopis, 46, 1992, št. 4, str. 479-496. Že z zakonom o priseljevanju, 3. avgusta 1882, je bilo določeno, da je moral vsak tuj državljan ob prihodu v ZDA plačati "naglavni davek" v višini 50 centov. Pri- dobljen denar se je stekal v priseljenski fond (Immi- grant fund). Ta vstopna taksa se je kasneje ustrezno višala. Običajno je bila vključena v ceno vožnje, kar je ustvarjalo varljiv videz, da so jo plačali posredniki (agenti) oziroma ladijski lastniki. 53 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 7 1999 Pismo iz Amerike, ki ga je nepodpisani iz West Minerala (Kansas) poslal v domovino z navodilom o obnašanju na poti (1912). V njem so tudi navodila o ravnanju na Ellis Islandu in o vlogi Franka Sakserja pri informiranju bodočih priseljencev. (Inštitut za slovensko izseljenstvo zrc SAZU, Zbirka raznih pisem.) C.) S področja delovnega prava. "Delavcem, ki imajo za tja že kako ustmeno ali pismeno pogodbo za kakoršnokoli delo, pa naj si bodo to že izučeni ali navadni delavci, obrtniki ali dninarji, kakor tudi takim delavcem, ki so bili v teku enega leta že zaradi enakih pogodeb zavrnjeni tudi ni dovoljeno se vseliti." Izjema je bila dopuščena le v primeru: "Izučenim delavcem-obrtnikom je naseliti se le takrat dovoljeno, kadar v deželi takih delavcev ni nič brez posla." Izrecno pa je bilo navedeno, da imajo prost vstop v državo gledališki igralci (umet- niki), predavatelji, pevci, duhovniki vseh religij, univerzitetni profesorji in vsi, "ki se hočejo pečati s kako priznano znanstveno stroko in tudi osebe, ki bi imele nastopiti službo v zasebni hiši se smejo vseliti tudi če imajo že ustmeno ali pismeno pogodbo." C.) Prepovedan je bil vstop osebam, ki jim je nekdo drug plačal vozno karto, npr. korporacija, društva, "družba", občina ali država. 54 / 1999 1-2 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE. 49-72 | Pisna informacija Franka Sakserja Maxu Semichu v Rock Springs (Wyoming) o povratku domov. Po končani prvi svetovni vojni je tekel izseljenski tok v obe smeri, dokler uvedba kvotnega sistema (1921, 1924) ni zaustavila tisti del toka, ki je bil usmerjen v Združene države. (Last avtorja.) D.) Načeloma ni bil dovoljen vstop otrokom do 16. leta starosti brez spremstva očeta ali matere.^^ Vendar vse te omejitve niso zaustavile toka pri- seljencev iz Evrope. Interesi kapitala (cenena de- lovna sila) in na drugi strani ameriškega delavstva (zaščita mezd in delovnih pogojev, zato odpor proti cenejši delovni sili iz tujine, ki je tako rada poprijela za delo tudi za nižje plačilo, npr. v času kriz in stavk), so okrepili glasove proti in za omejitev prihajanja novih pridnih rok iz Evrope. Ponovno pa moram opozoriti na odpor "starih" priseljencev do novo prihajajočih iz vzhodne in srednje Evrope ter Sredozemlja, ki so pripadali kulturnim in civilizacijskim krogom, tujim nosil- cem zahodnoevropske in na protestantskih te- meljih sloneče kulture.^'^ Zagovorniki omejitev so bili vedno bolj glasni ravno v zvezi s priselje- 2^ "Za izseljence". - Občinska uprava (Ljubljana), 25. 9. 1907, št. 20, str. 160. Glej tudi: "Razne novice. Izse- ljencem v pouk". - Slovenski gospodar (Maribor), 22. 8. 1907, št. 41. Nedvomno so bila ta opozorila objavljena tudi v drugih slovenskih glasilih. Tudi med Slovenci najdemo odpore, npr. proti Ita- lijanom, ki so se sočasno s Slovenci izseljevali v ZDA. Kako naj si drugače razlagamo misel Jurija Trunka o njih, ki jo je izrazil v svojih popotnih razmišljanjih: "Menda so slutili kake bombe [cariniki v New Yorku, op. avt.], ker smo imeli na ladji precej Lahov, katere Amerikanec najmanj mara. In po pravici, ker večje sodrge ni na svetu od rjavih polenlarjev." Glej: Jurij Trunk: Potopis III. V New Yorku. - Mir (Celovec), 1909, št. 42, str. 241-242. vanjem iz omenjenih delov Evrope. Tako je se- nator William P. Dillingham iz Vermonta leta 1910 sestavil poročilo o njihovi nevarnostih za ameriško družbo. Začel ga je z domnevo, da so "novi" priseljenci rasno manjvredni v odnosu do "starih" iz severne in zahodne Evrope, nadaljeval pa s statističnimi "dokazi", da bi utemeljil potrebo po zaustavitvi njihovega toka v Ameriko. Mnogi so mu verjeli, da so južno- in vzhodnoevropski prise- ljenci nesposobni za ameriški način življenja in da bi bila najlažja pot za njihov prihod uvedba testa o pismenosti. Da bi osvetlili vprašanje pritoka Evro- pejcev, so ustanovili Komisijo Združenih držav za priseljevanje, ki je leta 1911 podala poročilo o tem procesu. Nič novega ni ugotovila glede glavnega vzroka, tj. (slabih) gospodarskih razmer v Evropi, kot pomembnem razlogu odhajanje Evropejcev prek oceana. Poudarila pa je še nekatere spod- budne sile, in sicer navdušujoča pisma priseljencev domačim v stari domovini, pošiljanje denarja za vožnjo in aktivnost "lažnih delovnih posredo- valcev" in "tisočev prodajalcev ladijskih vozovnic in njihovih zastopnikov v pokrajinah južne in vzhodne Evrope."^ Pri Slovencih ta vzorec ni bil tako enostaven, saj so bili v času množičnega izseljevanja dobro poučeni o gospodarskih razme- rah v ZDA in glavna spodbudna sila je bila razlika v zaslužku, ki je bil — kljub dragemu življenju v ZDA — višji in je nudil boljše življenje v Ameriki, kot pa doma.25 Poleg nasprotnikov priseljevanja so bili tudi njegovi zagovorniki. Če odmislimo tiste gospodar- ske kroge, ki so zagovarjali priseljevanje zaradi svojih ekonomskih interesov, najdemo med Ame- ričani mnoge zagovornike načela, da so bile Zdru- žene države vedno zatočišče ogroženih iz vseh dežel sveta. Torej: Amerika kot dežela svobode ne bi smela omejevati prihoda vsem, ki so vanjo želeli priti. Na vznožju Kipa svobode, simbola Amerika za vse prihajajoče v newyorsko pristanišče, je napis, ki odraža omenjeno načelo: "Give me your tired your poor. Your huddled masses yearning to breathe free. The wretched refuse of your teeming shore. Send these, the homeless, tempest-tossed, to me; 1 lift my lamp beside the golden door."^^ Tudi za mnoge Slovence je Amerika pomenila deželo večje svobode, ki se je odražala v enakosti ljudi, v svobodni izbiri veroizpovedi, v ameriški. 24 C. in M. Beard, str. 465. 25 Marjan Drnovšek: Množično izseljevanje in Slovenci. - 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Zbornik. Lju- bljana 1994, str. 74-81. "Dajte utrujene mi svoje siromake / zatrte reveže, ki hrepene po prostem dihu / bedne izvržke svojih pre- naseljenih bregov! / Pošljite mi brezdomce, žrtve vihar- jev meni / saj sveti mi tu bakla zraven zlatih duri!" Glej: C. in M. Beard, str. 463. 55 12 KRONIKA 7 MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 1999 individualnosti itd. Vendar je bila to tudi dežele trdega odnosa do ljudi, težko pridobljenega dela in zaslužka. Mnogi so bili razočarani in so o tem pisali domov. Kakorkoli že: Prepletanje idej zago- vornikov o (mnogokrat abstraktni) svobodi prise- ljevanja s pogledi o njegovi omejitvi, je mnogo bolj zamotano vprašanje, saj so si bili interesi in povezave za eno ali drugo opcijo mnogokrat v nasprotju, nerazumljivi in celo nenaravni. Tako so se po C. in M. Beardu med zagovorniki prise- ljevanja našli v istem taboru sile, ki so od tega imele gospodarske koristi (npr. industrija glede cenene delovne sile) in marksistično usmerjeno de- lavsko gibanje, ki je verjelo, "da se bo v Združenih državah prav tako kot povsod drugod toliko prej zgodil revolucionarni preskok v njihov raj na zemlji, kolikor hujše bodo stiske delavcev. Zato so zavirali Ameriško federacijo dela, ko se je trudila, da bi ohranila in zboljšala življenjsko raven indus- trijskih delavcev ravno z omejitvami priseljeva- nja."27 Ker je iz vzhodnih in južnih delov Evrope prihajalo veliko nepismenih ljudi, je Henry Cabot Lodge starejši, senator iz Massachusettsa, že leta 1896 predlagal sprejetje zakona, ki bi od izseljenca zahteval dokaz pismenosti, kar bi bil pogoj za pridobitev priseljenskega dovoljenja.^ Vsakdo, ki ne bi bil sposoben prebrati 40 besed, naj bi bil zavrnjen. Predsednik Grover Cleveland je dal veto na ta zakonski osnutek v ameriškem kongresu, češ, da nasprotuje načelu svobodnega priseljevanja v ZDA. Sledili so poskusi 1898, 1902 in konec 1912. leta; slednjega je predsednik William H. Taft na začetku 1913 zavrnil z vetom. Kasneje ga je kon- gres v novi sestavi ponovno sprejeL predsednik Woodrow Wilson pa zavrnil (1915). Vendar se kongres ni vdal. Ponovno ga je sprejel in pred- sednik ga je ponovno zavrnil, toda kongresu je uspelo zbrati 2/3 večino, kar je pomenilo njegovo uzakonitev navzlic predsednikovemu vetu. To je bilo 5. februarja 1917. Zakon se je naslanjal na ugotovitve Dillinghamove komisije in je pred- stavljal prvega iz serije ostrejših omejevalnih zako- nov z migracijskega področja.Zakon je bil izklju- čujoč za "vse (evropske) tujce, starejše kot šestnajst let, fizično zmožne branja, a nesposobne brati an- gleščino ali kako drugo govorico ali narečje, vključno hebrejščino in jidiš."^" Kmalu je postalo jasno, da zakon o ugotav- ljanju pismenosti (1917) nima tistih posledic, katere so pričakovali njegovi zagovorniki. V letu 1921 jej 27 C. in M. Beard, str. 465. Že leta 1894 so nekateri harvardsko izobraženi Boston- čani ustanovili Immigration Restriction League, ki si je za cilj postavila zahtevo po ugotavljanju pismenosti pri novih prišlekih iz Evrope. 29 W. S. Bernard, str. 63. 30 C. in M. Beard, str. 466. stopilo na ameriška tla kar 800.000 prišlekov, med njimi ogromno število iz vzhodne in južne Evrope. Leta 1921 je bila sprejeta listina o priseljevanju, znana kot prvi kvotni zakon (Johnson Act). Pri- selilo se je lahko le 3% od števila določene narod- nosti, ki je bila še rojena na tujem, vendar je živela v ZDA po ugotovitvah ljudskega štetja leta 1910. Veljal je za priseljence iz Evrope, Bližnjega vzho- da, Afrike, Avstralije in Nove Zelandije. S tem se je letno število znižalo na 358.000 oseb, prizadel pa je zlasti izseljence iz vzhodne in južne Evrope. V okviru dovoljene kvote so imeli prednost žene, starši, bratje in sestre, otroci pod 18. letom starosti, zaročenke, državljani ZDA, sodelujoči v armadi ZDA med prvo svetovno vojno itd. Izven kvote je dopuščal izjeme za poklicne igralce, umetnike, pevce, bolniške sestre, duhovnike in profesorje. Tri leta kasneje (1924) je bil sprejet ostrejši kvotni zakon (Johnson-Reid Act), ki je temeljil na ljudskem štetju 1890 in določil le 2% od števila na tujem rojenih oseb določene narodnosti. S tem se je letno število priseljencev znižalo na 165.000 oseb. Ta zakon je še bolj omejil možnost prise- ljevanja iz vzhodne in južne Evrope, saj se je leta 1890 njihovo priseljevanje šele dobro začelo. Tako je dovoljeno letno (kvotno) število za Italijane, Grke, Slovane in druge iz tega dela Evrope do- seglo le 3% od predvojnega letnega priliva v ZDA. Za Jugoslavijo je bila določena kvota manj kot 1000 oseb letno. Po ameriških podatkih se je do začetka druge svetovne vojne priselilo v ZDA le 8623 oseb slovenske in hrvaške "rase oziroma na- ; rodnosti", kot so to označevali ameriški statistiki. Izven kvote je bil dovoljen vstop ženam in otrokom, ki so odhajali k možem in očetom, in sicer pod pogojem, da so bili slednji ameriški državljani, kot tudi vsem s "priznano poklicno izučenostjo" oziroma zaposlenim kot služabniki.^^ Od 1. julij 1924 so ZDA zahtevale vizum. Tako so lahko dovolile ali odklonile možnega prise- ljenca, še preden je zapustil domači kraj. Kdor je dobil vstopno dovoljenje (priseljenski vizum), je moral v času 90 dni pripluli v enega od prise- ljenskih pristanišč v ZDA. (Poleg tega dovoljenja so poznali tudi vizum, ki je bil namenjen tu- rističnim, poslovnim in drugim obiskom ZDA.) Tudi ladijska družba je lahko izdala vozno karto v eno smer (one way-ticket) samo na podlagi veljav- nega priseljenskega vizuma. Vendar so si priseljen- ske oblasti v ZDA še vedno pridržale pravico, da so odklonile izseljencu vstop v ZDA - kljub pri- dobljenemu priseljenskemu dovoljenju. Leta 1929 je bil dopolnjen kvotni zakon iz leta 1924. Oprl se je na ljudsko štetje 1920 in število novih priseljencev je bilo omejeno na okoli 150.000 Tega leta (1924) je bilo popolnoma zaustavljeno pri- seljevanje Japoncev, ki mu sledimo od leta 1907. 56 47 1-2 KRONIKA 1999 MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 letno. V celoti je severni in zahodni Evropi (vključno z Britansicimi otoki) pripadlo 82% ce- lotne letne kvote, južni in vzhodni Evropi 16%, 2% pa ostalim.^2 Bistvo vseh omenjenih kvotnih zakonov je bila omejitev v tujini rojenih prise- ljencev na minimum. Izvzeti iz teh omejitev so bili priseljenci iz Kanade, Newfoundlanda, Mehike, Kube, Haitija, Dominikanske republike in neod- visnih držav srednje in južne Amerike. Zato je točna trditev zakoncev Beard: "Nekdaj tako široko odprte dveri 'zatočišča zatirancev iz vseh dežel' so se zaloputnile s takim treskom, da je odmevalo po vsej Evropi in Aziji."■'•^ Razglednica newyorskega nebotičnika (Singer Building) z delom finančne četrti Nebotičnik stoji na vogalu Broadwaya in Liberty Streeta na Manhattenu. V času nastanka razglednice je imel 47 nadstropij v stavbi, ki je bila visoka 612 čevljev in je sprejela 5000 uslužbencev, ki so prišli do svojih pisarn s pomočjo 16 dvigal oziroma tekočih stopnic. Razglednica je iz časa pred letom 1914. (Last avtorja.) Primerjava povprečnega letnega števila prise- ljencev v ZDA do uvedbe kvotnega sistema in po njem: 1907-1914 Zakon 1921 Zakon 1924 Zakon 1929 A. 658.531 B. 176.983 158.367 198.082 20.847 _ML999_ 23.235 127.266 A. Predvsem iz vzhodne in južne Evrope (za leto 1929 samo iz omenjenega dela Evrope). B. Iz severne in zahodne Evrope.^^ Z omejevalnimi ukrepi glede prihoda in zlasti glede možnosti zaposlitve v ZDA so bili v času množičnega izseljevanja Slovenci dobro sezna- njeni, saj so se razna svarila in nasveti s to pro- blematiko kar sledila v vsem slovenskem medij- skem prostoru, predvsem pa v katoliških glasilih. Čeprav so ameriški priseljenski ukrepi postajali vedno bolj omejevalni, se večina izseljencev nanje ni ozirala, saj so bili mladi in polni moči, in zaradi tega verjetno prepričani, da ne bodo zavrnjeni na Ellis Islandu. Le redka so poročila v tisku o za- vrnitvah Slovencev na Otoku solza v New Yorku. Zato svarjenja države, cerkve in razmišljajočih posameznikov o "strašnih" priseljenskih ukrepih ameriških oblasti niso imele posledic, kar dokazuje tudi stalno naraščajoči tok slovenskega izseljevanja v ZDA v zadnjih dveh desetletjih pred prvo sve- tovno vojno. Bolj so na odločitev za odhod vpli- vale gospodarske razmere in zlasti gospodarske in politične krize v ZDA, ko se je marsikdo tudi (začasno) vrnil v domovino, dokler se situacija onkraj Atlantika ni umirila. Tudi test pismenosti je bil uveden šele v času, ko je bilo zaradi vojne zaustavljeno izseljevanje v Ameriko. Nepismenost je bila pri Slovencih nedvomno nižja, kot so to navajali ameriški priseljenski podatki za čas 1901-10 (24,1% nepismenih med prihajajočimi iz Avstro-Ogrske in v t. i. skupini "Slovenci in Hrvati" kar 34,5%).35 Na Kranjskem (deželi najšte- vilnejšega izseljevanja v ZDA) je bila leta 1910 stopnja nepismenosti 12%. Drugo vprašanje pa je bilo seveda glede dejanskega znanja pisanja pri odhajajočih, kar pa ne bi smelo vplivati na izid pismenega testa na Ellis Islandu, saj je le-ta za- hteval obvladanje le manjšega števila besed. Največji udarec slovenskemu priseljevanju je bila uvedba kvotnega sistema. Ta je zaustavil slo- venski tok v Združene države Amerike. Kaj bi bilo, če do teh ameriških kvotnih omejitev ne bi prišlo? Ponovim lahko tezo, da je izseljevanje Slovencev v tujino vedno zaustavil zunanji razlog, ne pa spo- znanje o škodljivosti tega procesa (v primeru mno- žičnega izseljevanja) na razvoj oziroma obstoj 32 W. S. Bernard, str. 66. 3^ C. in M. Beard, str. 469. 34 W. S. Bernard, str. 65. Marjan Drnovšek: Pot slovenskih izseljencev na tuje. Od Ljubljane do Ellis Islanda - Otoka solza v New Yorku 1880-1924. - Založba Mladika, Ljubljana 1991, str. 51-55. 57 12 KRONIKA 7 MARJAN DRNOVŠEK; SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 1999 slovenskega naroda. Tako je velika gospodarska kriza v 30. letih našega stoletja zaustavila večje pri- seljevanje Slovencev v zahodnoevropske države, kot tudi štirideset let kasneje, po izbruhu evropske gospodarske recesije (naftna kriza) sredi sedemde- setih let. New York: vhodna vrata v Ameriko^^ Mesto New York je bilo za Slovence vedno le prehodno mesto, zato v njem nikoli ni nastala večja slovenska kolonija. Največ so se v obravna- vanem času naseljevali v Brooklynu, in sicer v predelu Ridgewood, kjer so živeli predvsem Nem- ci in Kočevarji, v bližini pa so bili tudi slamnikarski obrati.37 Že od prvih prihodov je New York navduševal Slovence s svojo velikostjo, živahnostjo in stalnim velemestnim nemirom. Tako je misijonar Franc Pire leta 1836 napisal verz: "Mesto nov'jork imen'vano. Imenitno in lepo. Od vsih ljudstev obisk'vano, Lepšiga kdo najdel bo?"'^^ Tudi mlada Marija Trobec, ki je 1870. leta prišla k bratu, katoliškemu misijonarju in kasnejšemu škofu Jamesu (Jakobu) Trobcu, je v pismu zapisala občutke ob prihodu v Ameriko: "... in mesto novi Jork se je od deleč vidilo. O to je bilo veselje! Vse je migljalo v lučicah. O kako sem se začudila, ko sem velikansko mesto od deleč zagledala. Ni.ravno lepo, je pa strašansko veliko, še enkrat tolikšno kot dunajsko."'^^ Ni bilo slovenskega izseljenskega pisma iz Amerike, ki ne bi v opisu prihoda v Združene države omenjalo tudi bolj ali manj navdušujoče občutke ob prihodu v to mesto. Veliko pozornost mu je posvetil tudi duhovnik in pisatelj (omenimo le knjigo Amerika in Amerikan- ci, Celovec 1912) Jurij M. Trunk v svojem poto- pisu, kjer je kar dve nadaljevanji posvetil New Yorku.'^O Oglejmo si nekaj njegovih opažanj iz leta 1909; "... Grem na sprednji del ladje. Začuden ^ "New York is the great gateway to America". Gledano z vidika števila prišlekov, ki so stopili na ameriška tla v New Yorku, je uporaba pridevnika "velika" dopustna, če pa imamo v mislih EUis Island, ga tudi lahko razumemo v pomenu "velika", nikakor pa ne "odprta oziroma ši- roka" za vse prišleke. Ellis Island ("Front Doors to Free- dom") je bil vendarle odprt kot omejevalen center, to je nekakšen filter za nove priseljence v ZDA. ^' John Arnez: Slovenci v New Yorku. - Studia Slovenica, New York 1966, str. 8. (V nadaljevanju; J. Arnez, str. ...) ^ Verz iz pesnitve Franca Pirca; Pesem od mojiga po- potvanja v Ameriko, Ljubljana 1836. Pisma Marije Trobec je v skrajšani obliki objavila Zgodnja danica (Ljubljana), 23. 9. 1870, št. 38, str. 305- 306 in 18. 11. 1870, št. 46, str. 369-370. 40 Trunkov potopis 111. (V New-Yorku) in IV (Nekaj za- nimivosti iz New-Yorka). - Mir (Celovec), 1909, št. 42 (str. 241-242) in št. 43 (str. 247-248). obstojim. V svitu jutranjega solnca se dviga iz j morja mesto New-York, glava Amerike in morda ; kmalu glava celega sveta. Sprva morje brook- ' lynskih hiš; iz tega morja se dviga visoko v nebo i lok velikanskega mostu, ki veže Brooklyn z New j Yorkom. Onkraj mosta zopet ne morje, ampak ; gore hiš orjakov, kakoršne ima le Amerika. Čudo- : vit pogled, ki ni mu para na svetu! A čudesov še ni konec. Črez jambore neštevilnih ladij zapazi oko < v daljavi gorostasno podobo ženske, ki drži v ■ vzdignjeni desnici bakljo: to je 'kip prostosti' - ; 'statue of Liberty' - največji kip na svetu. Kar je zrlo oko edino to jutro, že to bi mi bilo zadostno poplačalo težavno pot. Prvi pogled me je pre- pričal; Amerika je res nov svet." Tudi nad mestom samim je bil navdušen, zlasti nad vrvežem na ■ ulicah in nad cestno, nadcestno in podzemno že- • leznico, mostovi čez East River, parki, prista- niščem, mestnimi redarji ("Redar nima 'bridke' sablje, ampak le kratek drog, s katerim se igra, ako stopa po ulici. Bog ne daj, da bi ta 'količek' prišel v dotiko s tvojo glavo! Padeš, kakor pobit vol! Nikdo se policiji ne upa ustavljati, ker je v ne- varnosti, da ga redar kar ustreli. V večjih mestih so redarji kažipot tujcem, ker drugi ljudje za tak posel nimajo časa.") itd. Na koncu opisa ponovno poudari; "New-York nudi obiskovalcu še drugih zanimivosti, da bi tedni ne zadostovali, če bi hotel kdo vse videti. Kakor se obrneš, povsod vidiš, da je to mesto edino na svetu. New-York ni samo glava velike amerikanske ljudovlade, s časom bo postalo glava sveta." i Castle Garden 1855-1890 In zakaj je postal New York sedež glavnega ; ameriškega priseljenskega centra? Do šestdesetih ; let 19. stoletja so samo ameriške države (npr. Mas- I sachusetts, New York, Pensilvanija in Maryland), 5 ki so imela velika pristanišča, skrbele za nadzor priseljevanja. New York je bil med prvimi, ki je sprejel nadzorne in varnostne predpise ter od ladijskih kapitanov zahteval poročilo o potnikih (z i navedbo imena, poklica, rojstnega kraja, starosti in duševne stanja).^^ Na njihovi podlagi so lahko za- vrnili obolele in nebogljene oziroma revne izse- j Ijence. V korist pristaniške bolnišnice je moral vsak * ladijski kapitan plačati takso v višini 1,50 dolarja za : kabinskega potnika in 1 dolar za ostale iz med- ■ krovja. To in marsikaj drugega je sprožalo spore z ' "gospodarji ladij". Znan je sodni primer mesto i New York proti Milne (1837), v katerem je Vrhov- { no sodišče ZDA podprlo mesto, da se z ukrepi; brani proti moralni kugi revščine, pustolovcem in. 41 W. S. Bernard, str. 54. 58 7 KRONIKA 1999 MARJAN DRNOVŠEK; SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 kaznjencem itd., ki so na prekooceanskih jadrnicah prihajali v newyorsko pristanišče. Ta sodna odlo- čitev je bila temelj za bodočo priseljensko politiko v New Yorku glede oblikovanja kriterijev za vstop na trdna tla newyorske države.^^ Kontrolo nad prihajajočimi so do leta 1848 izvajale mestne ob- lasti, nato jo je prevzela država New York in ustanovila Board of State Emigration Commissio- ners.43 Vzrok za ta poseg države New York leta 1848 je bilo pomanjkanja lokalnih uradnikov in želja, da bi zagotovili, prvič, vzpostavitev ostrejših kriterijev za zavrnitev obolelih priseljencev in prihajajočih, ki bi (lahko) postali breme družbi, in drugič, boljšo zaščito priseljencev pred izkorišča- njem goljufov. Slabe razmere ob prihodu v New York tistega časa je leta 1846 opisal William L. Roy, tajnik United States Immigrant Society for the Protection of English and Scotch Immigrants: velika gneča, pregledi prtljage v veliki naglici, pri- seljenci so bili na obrežju tujega mesta izpo- stavljeni vročemu soncu ali hladu noči, dežju in nevihtam, mnogokrat brez hrane itd., hkrati pa lahek plen goljufom glede prenočišč, prehrane ali nakupa (predragih ali neveljavnih) voznih kart proti zahodu. To je bil čas, ko so posamezne jadrnice pripeljale od 300 do 500 priseljencev in ko je skozi newyorsko pristanišče stopilo na tla ZDA od 60.000 do 80.000 priseljencev letno.44 Newyorcani so gledali na prihajajoče zviška in prizadevanja države New York, da bi postavila priseljenski center v okviru St. John's Parka niso uspela zaradi odpora tam živečih prebivalcev. Le-ti so se zbali njihove nečistoče in pretirane vdanosti alkoholu, kar bi slabo vplivalo na mirnost mestne četrti, na zdravje ljudi in hkrati na njihovo moralo, v nevarnosti pa bi bilo tudi premoženje meščanov. Odpor je prisilil komisarje, da so se odločili za Castle Garden, ki je za prihajajoče izseljence odprl vrata 1. avgusta 1855 in deloval do 18. aprila 1890. Lociran je bil na južnem delu Manhattana, danes znanim pod imenom Battery Park. Zgrajen okoli 1808 kot trdnjava, je izgubil svojo vojaško funkcijo 1823, ko je prišel pod newyorsko upravo in postal amfiteater (operna hiša) za okoli 6000 gledalcev. Takrat je tudi dobila ime Castel Garden. Čez dvaintrideset let pa je postal priseljenski center.45 V okviru Castel Gardena so delovali sprejemni center in spremljajoče (informativne) službe, bol- 42 W. S. Bernard, str. 54. 43 Šele leta 1864 je bil ustanovljen zvezni Priseljenski urad (Bureau of Immigration). Ellis Island - Yesterday and Today (Poročilo Marian Schibsby, 6. novembra 1935, vol. XII, št. 50, serija E: Poročilo štev. 8.) Dokument je dostopen na Internetu: (http://members.aol.conVEllisNJ/textsARpt2.htm). 45 Danes je v tej stavbi akvarij, najstarejši v ZDA in med največjimi na svetu. nišnica, cenena restavracija, proste kopeli, trans- port prtljage in javna kuhinja. Komisarji so pri vseh prišlekih izvršili kratek zdravniški pregled in vse povprašali po imenu, letu starosti, poklicu, veri in vrednosti premoženja, ki so ga prinesli s seboj. Pod njegovim krovom so bili izseljenci varni pred goljufi, delo s prihajajočimi pa je temeljilo na pro- stovoljni osnovi. Ves čas delovanja Castle Gardena je odnos do izseljencev dajal vtis nekakšne "oče- tovske popustljivosti" in ni deloval tako strogo in neosebno, kot kasneje Ellis Island. Mladi bogoslovec Jakob Trobec je 29. novembra 1864 napisal "navodila" o obnašanju izseljencev na poti v Ameriko. V njih je omenil, da vsakdo za- gleda "lepe amerikanske homce" že daleč na mor- ju. Priporočil je rojakom, da si uredijo prtljago še med plovbo in poskrbijo za osebni izgled ter ob primernem trenutku, mirno in brez hitenja, izstopijo na kopno, saj je vsak lahko ostal na ladji še 48 ur po pristanku. V tem času naj bi si vsak našel primerno stanovanje v mestu, saj je nemških gostiln kar mrgolelo, kdor pa ni imel denarja, pa je dobil "stanovanje zastonj v veliki sobani, ki se ji pravi 'Castle-garden' (beri Kestl-garden), se ve da postelj ni v nji, ampak samo klopi."4^ Vrvež na Broadwayu in Times Squareu pred letom 1912. (Jurij Trunk: Amerika in Amerikanci, Celovec 1912, str 57.) 4^ Jakob Trobec: Zastran preselitve v Ameriko. - Zgodnja danica (Ljubljana), 1. 4. 1865, št. 10, str. 79-^0 in 10. 4. 1865, št. 11, str. 88. 59 12 KRONIKA 7 MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 1999 Castle Garden leta 1862, ko so predstavniki ameriške vojske nagovarjali moške prišleke iz Evrope k vstopu v ameriško armado. Takrat je v Združenih državah divjala državljanska (secesijska) vojna (1861-1865). (Hoffnung Amerika, Bremerhaven 1994, str 14.) Ko je Anton Obreza s skupino rojakov prišel v New York konec avgusta 1880, je doživel tudi postopek sprejema in spoznal Castle Garderi.^^ Po pristanku se je s prtljago ("zabojem") spustil na pomol, kjer je brez večjih posledic prestal carinski pregled. Nato se je odpravil proti priseljenskemu centru: "Tu v Castle Gardenu morali smo vsi svoje ime povedati in ali ostanemo v Novem Yorku ali gremo naprej in kam, v ktero državo. Preje moral je vsak plačati 'glavni davek', kteri se je rabil za vzdrževanje Castle Gardena, a pred nekaj leti so ga odpravili, in novojorško mesto je prevzelo vse stroške za to. Toda ta 'glavni' davek vtegne se vrniti, kajti država da baje premalo podpore. In stroški tudi niso majhni. Poskrbljeno je za vse, kar bi priseljencu utegnilo koristiti. Tu je banka, kjer dobijo oni denar, kterim se ni varno zdelo ga seboj nositi; tu dobiš agente vseh železnic, da si zamoreš kupiti 'ticket' (vozni list) v kteri koli kraj Ze- dinjenih držav ali Canade itd. Če pa meniš ostati v Novem Yorku, in nimaš nobenih znancev, oglasi se pri vodstvu Castle Gardena in oni ti bodo pre- skrbeli delo, kterega rokodelstva le hočeš; preskrb- Ijujejo jih morda tisuče in tisuče in to vse osobje 47 Glej poglavje Navdušenje Ljubljančana Aniona Obreze nad Niagarskimi slapovi v delu; Marjan Drnovšek: i Usodna privlačnost Amerike. - Založba Nova revija (zbirka Korenine), Ljubljana 1998, str. 219-244. mora plačano biti...", je zapisal v enem od pisem, ki jih je v več nadaljevanjih objavljal ljubljanski Slovenec.4^ V njem je opisal tudi zgodovino Castle Gardena: "To veliko, okroglo poslopje bilo je nek- daj močna trdnjava novojorškega mesta. Ostalo je, kakor je bilo popreje; še sedaj videti so žrela ter podolgaste line v zidu, iz kterih so letele nekdaj pogubonosne krogle na ladije. Toda odkar male, pa močne trdnjavice s težkimi kanoni varujejo vhode v novojorško luko, zgubil je Castle Garden vso svojo veljavo ... tako je iz Castle Gardena po- stala nekaka 'redouta', kjer so nemški pevci in pevke vlekli srebrne dolarje iz žepov amerikanskih gentlemenov in njihovih laydies. Od leta 1855 naprej pak je Castle Garden odločen Evrope trud- nim ljudem, da tu izstopijo. Minulo leto izstopilo je samo v Castle Gardenu blizo 321.000 Evro- pejcev, število, kakoršnega še ni bilo, odkar se ljudje selijo semkaj ..." EUis Island (1892-1954) Ko je na začetku devetdesetih let Zvezna uprava prevzela nadzor nad priseljevanjem v New Yorku, so newyorske državne oblasti zavrnile mož- 48 "Amerikanska pisma. Wabasha, 9. januarija 1881." - Slo- venec (Ljubljana), 5. 2. 1881, št. 14. 60 47 1-2 KRONIKA 1999 MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72! nost, da bi Castle Garden ostal priseljenski center. Tudi njegove kapacitete niso bile več zadovoljive. Za nov center je bil izbran otok Ellis Island v neposredni bližini Bedloe Islanda, na katerem je že stal Kip svobode. Omenjeni otok so ZDA odkupile od države New York že leta 1808 za 10.000 do- larjev z namenom, da bi postal del obrambnega j sistema newyorskega pristanišča.^^ To vlogo je ! tudi dobil, hkrati pa je bilo na njem tudi skladišče ] streliva. V času gradnje ustreznih sprejemnih stavb ^ in bolnišnice na Ellis Islandu so od 19. aprila 1890 j do 31. decembra 1891 sprejemali priseljence v \ prostorih starega Barge Officea v jugovzhodnem kotu Battery Parka na Manhattanu. Drugega januarja 1892 je zaživel priseljenski center na Ellis Islandu, in sicer je sprejemal izseljence do požara 14. junija 1897, ki je uničil lesene zgradbe. (V tem času je prek sprejemnega centra prišlo v ZDA s okoli 1,5 milijona oseb, samo v prvem letu 445.987, j večinoma iz južne in vzhodne Evrope.^*^) Obenem ' so bili v požaru uničeni vsi dotedanji mestni in j državni dokumenti o priseljevanju skozi new- 5 yorsko pristanišče. Tako je Barge Office od 15. j junija 1897 do 16. decembra 1900 ponovno postal J začasni priseljenski center. Odprtje centra na Ellis | Islandu, 17. decembra 1900, so newyorska glasila j komaj omenila. Nova stavba je bila zgrajena iz { železne konstrukcije in opeke. Njena pisana zuna- j njost je enega od prihajajočih Francozov spomi- njala na veliko igralnico ("kazinö").^^ Leta 1932 je j postal zadrževalni center, ki je deloval do leta i 1954. Sredi šestdesetih let je postal priseljenski mu- zej kot del Statue of Liberty National Monument. "Kako ravnati pred strogo komisijo na Ellis Islandu?", je bil naslov marsikaterega nasveta o priseljevanju v Združene države Amerike, ki ga preberemo v slovenskih glasilih na prelomu v 20. stoletje. V letu 1892 so začeli vse potnike iz medkrovja (steerage) in tretjega razreda z barko ] voziti direktno z ladje ali pristajalnega doka la- dijske družbe na Ellis Island. Potnike prvega in drugega razreda so pregledali na ladji; na Ellis i Island so odpeljali le tiste, ki so morali opraviti specialni pregled. Na "otok solza" pripeljani pri- šleki so šli skozi karanteno ter opravili carinski in zdravniški pregled (Public Health Service). Sled- njega so se najbolj bali. Vsak zdravnik je bil spe- \ cialist za določeno bolezen. Trije posebni zdrav- j - i 4^ Otok je nosil ime po EUisu, tj. lastniku otoka, preden je le-la prišel v posest države New York. Pred tem so ga imenovali še Otok ostrig (Oyster Island), Bucking oz. Buck Island, Kiosk Island (po paviljonih, v katerih so newyorcani uživali ostrige). Galebji otok (Gull Island), ] Otok vislic (Gibbet Island). j 5" Harlan D. Unrau: Zur Geschichte von Ellis Island.- Hoffnung Amerika, Bremerhaven 1994, str. 15. (V nada- ljevanju; H. Unrau, str. ...) Camille Maire: Lettres d'Amerique. - Editions Serpe- i noise, Metz, 1992, str. 49. j niški inšpektorji pa so odločali o usodi prišleka v dvomljivih situacijah. Strah pred zdravniškim pre- gledom je bil opravičen, saj je ravno ta pregled predstavljal glavno omejevalno sredstvo države, da prepreči prihod nezaželenim osebam. Kdor ga je uspešno prestal, je prišel pred priseljenskega uradnika (Immigration officer). Nato mu je bil do- voljen vstop v dvorano, kjer so bile razne servisne službe, npr. za menjavo denarja, nakup voznih kart, prtljažna služba in telegraf. Kasneje so jih odpeljali do doka na Manhattanu, Hobokenu ali kjerkoli drugje, kjer so stopili na trdna tla Ame- rike. Ko se je od julija 1924 število priseljencev znižalo, so vse priseljence pregledali na ladji. Od leta 1920 do 1954 so odpeljali na Ellis Island le tiste, ki so morali opraviti specialne preglede. Med listi župnijske kronike Adlešičev v Beli krajini se je ohranil zapis o ponovni poti Mika Grabrijana iz bližnjega kraja Dolenjci (hišna šte- vilka 13) v Ameriko.^^ Devetega maja 1897 se je s poštnim vozom odpravil iz Črnomlja v Ljubljano, kjer je z vlakom nadaljeval pot do Bremna in se tam 15. maja vkrcal na "šif". Štiriindvajsetega maja ob 10. uri dopoldne so pripluli v New York. Svoj stik z Ellis Islandom in New Yorkom je opisal z naslednjimi besedami; "In smo morali vale na reviziju / ko ko sem nuter šel u kancliju v desni roki sem kufr nosil in nism prav prosto hodil. / mije vale rekel revedirni komesar det kufr na tla in pojt enih 6. metrov naprej in potem nazaj da bu vidi semli dober za delo / ko se vernem nazaj mi veli dobro. / dase vsedi na bližnju klup / ker sem dobro maršal sem bil dober za Ameriko / kosem prišel po vrsti na reviziju najprej me vale praša popolski da kuliko let sem več bil v Ameriki. / in sem mu povedal v domačem jeziku in za novce sem tudi moral povedat kaj sem jih imel. / ko meje polak pustil meje vale prestregl Angleški komesar in meje frheral kermeje poznal dasem več bil poprej vameriki, kersem nosil amerikanski gvant. / komeje ta izfrheral meje zopet predal drugemu polaku kimeje zopet sakojako izvijeval / kosem se dobro izfrheral sem bil potrjen za Ameriko. / odtukaj smo šli na en Hotel in kerje več bilo mislim čez poldne smo pili vsak za 10. centi. pira. / po obedu smošli ven in smo se razgledali po Najurku / in ta dan sem si kupil kufr za 1. tolar 50. centi. / čez noč smo natem hotelu prenočili in drugi dan do šeste vure večer smo bili tukaj / vsaki smo mogli plačat za koštu in kvartir 1. tolar. 50. centi. / potem smo šli na štrickaru spremljani od agentovega hlapca. / enu vuru smo se pelali do Panhofa ..." 5^ Nadškofijski arhiv v Ljubljani (NŠAL), Kronika župnije Adlešiči, 1. zvezek, 1887-1904 (priloga). 61 KRONIKA 47 MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 1999 Ellis Island, 1910. (Hoffnung Amerika, Bremerhaven 1994, str. 26.) Ellis Island je bil simbol upanja in priložnosti za milijone, hkrati pa tudi simbol zavrnitve vstopa v svobodno Ameriko. S poostritvijo ukrepov za vstop se je tudi število odklonjenih povečevalo. V poznih devetdesetih letih je bilo letno odklonjenih več kot 3000 oseb, po letu 1910 kar 24.000 (okoli 15% zaradi nalezljivih oziroma "kužnih" bolezni, 15% zaradi vnaprej sklenjenih delovnih pogodb in ostalih 70% zaradi možnosti, da bodo postali so- cialno breme drža vi). Leta 1907 je 1.004.756 oseb vstopilo v ZDA sko- zi vrata Ellis Islanda. Dnevni rekord je bil 17. aprila, ko je prestopilo njegov prag 11.747 oseb.^"* (Tega leta je bil tudi največji odliv izseljencev iz Kranjske v ZDA, saj so jih uradni popisi po okrajnih glavarstvih evidentirali kar 6528.) Med prvo svetovno vojno se je letno število prihajajočih na Ellis Islandu znižalo na 178.416 (1915) oz. 28.867 (1918). Drastičen padec v letu 1918 je bil posledica vstopa ZDA v vojno (6. aprila 1917). Leta 1921 se je število prihajajočih skozi sprejemni center na Ellis Islandu povzpelo na 560.971 oseb.^^ Na podlagi državne zakonodaje so posamezni izseljenski komisarji na Ellis Islandu izdajali ured- be, ki so bile vedno bolj stroge do prihajajočih. Leta 1909 je na čelu Ellis Islanda W. Williams nasledil Roberta Watchorna. Novi komisar je izdal tudi novo uredbo: A.) Vsak izseljenec je moral komisiji na Ellis Islandu pokazati najmanj 125 kron (25 dolarjev) in vozno karto do cilja poti v ZDA. (Nespremenjena pa je ostala od države določena vstopna taksa 4 dolarjev.) B.) Če te vsote ni imel, je moral na otoku čakati 53 W. S. Bernard, str. 61. ^ H. Unrau, str. 17. 55 H. Unrau, str. 19. toliko časa, dokler je ni dobil. Vendar je bil s to uredbo omejen krog tistih, ki so mu to vsoto lahko poslali ali prinesli, in sicer na očeta ali mater, moža ali ženo, sina ali hči, morda včasih na svaka, ne- čaka, strica ali teto, tj. na osebe, ki so bile dolžne skrbeti za prišleka. V vseh ostalih primerih so o tem odločale oblasti. Namen tega predpisa je bil v tem, da bi zmanjšali prihod revežev (paupers). Na- čeloma ni bilo dovoljeno, da bi znanci ali prijatelji založili zahtevano vsoto, saj bi bilo to dejanje "zasebnega usmiljenja", kar je bilo v nasprotju s to uredbo. C.) Poostrili so tudi pogoje glede slabotnih, pohabljenih in starejših od 45 let. Bolj razume- vajoči so bili pri izvrševanju te zahteve uredbe le v primerih, če je žena potovala k možu in obratno, otroci k staršem ali starši k otrokom.^^ Četrtega maja 1909 je na parniku Martha Was- hington (družbe Austro-Americana) priplul v New York Jurij M. Trunk, ki je opisal svoj stik s priseljenskimi oblastmi. Ker je bil potnik drugega razreda, ni odšel z ostalimi potniki tretjega razreda na Ellis Island. Že med plovbo v pristanišču je na krov prišla zdravniška komisija. Kar nekaj časa je trajalo, da jih je pregledal zdravnik in jih nekaj zavrnil. O njihovi usodi ni izvedel ničesar. Glede ostalih izseljencev je ocenjeval, da so jih zavrnili najmanj 10%. ("Mnogim se vrata zaprejo tik pred nosom, da nikoli ne stopijo na tla proste Ame- rike!") Šele po opravljenem pregledu so potniki prek brvi sestopili na pomol ("na gumno velikega skednja"), kjer so jih že čakali "cestninarji", tj. cariniki, ki so bili splošno osovraženi zaradi svoje grobosti in vzvišenega odnosa do priseljencev. 5^ Vestnik Družbe sv. Rafaela. Pozor rojaki!". - Obanska uprava (Ljubljana), 10. 8. 1909, št. 15, str. 118-119. 62 KRONIKA 1999 MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 ', Pregledal in premetali so tudi Trunkove tri zaboje prtljage, preden je zaslišal odrešujoči vzklik: "Ali right!", in zaključil: "... in šele sedaj smem tudi jaz dihati prosti amerikanski zrak!"^'' Od konca 19. stoletja so zdravniki na EUis Islandu odklonili vsakogar, ki je imel nevarno kuž- no bolezen ali so pri njem ugotovili fizično in duševno pomanjkljivost ali zaostalost v razvoju, kar bi mu onemogočalo normalno življenje. Ven- dar je priseljenski uradnik (Immigration officer) lahko zavrnil odklonilno zdravniško oceno. Če je bila bolezen ozdravljiva, so bolnika poslali v bol- nišnico v okviru EUis Islanda. Kdor je bil ne- ozdravljivo bolan, je bil poslan domov. Tujci so imeli še eno možnost, da so se v primeru odklo- nitve s strani priseljenskega uradnika, še vedno lahko pritožili na posebno komisijo "Board of Special Inquiry". Tudi ta ni bUa nezavzetna trd- njava in mnogim je uspelo dobiti dovoljenja za vstop v ZDA. Vendar sta na začetku 20. stoletja državi Illinois in New York zahtevaU zaostritev kriterijev glede duševnih in umskih (ne)sposob- nosti prihajajočih, saj so v primeru njihove pri- pustitve na ameriška tla napolnili draga in od ameriških davkoplačevalcev vzdrževana mesta v ustreznih ameriških zavodih. Pomoč prihajajočim Slovencem na Ellis Islandu New York je bUo veUko in zelo nevarno mesto. Zato ves čas izseljevanja v pismih izseljencev, časopisih, uradnih poročilih državnih predstavni- štev in cerkvenih organizacij itd., sledimo opo- zorUom na nevšečnosti, ki so jih nepazljivi aU naivni izseljenci lahko doživljali v tem velemestu. New York je bUo tudi mesto nasprotij. Na eni strani je prihajajoče navduševalo z velikostjo, ži- vahnostjo, izžarevajočim svetovljanstvom, na drugi strani pa je odbijalo zaradi stalnih nevarnosti, zlasti s strani raznovrstnih goljufov. Nekateri slovenski duhovniki so zgodaj našli svoj poslanski prostor v New Yorku, npr. Ivo Leveč, slovenski frančiškan, ki je prišel v New York leta 1841 iz Pensilvanije, ko je mesto štelo šele 330.000 prebivalcev.^^ Kot kaplan in župnik je deloval pri sv. Nikolaju do avgusta 1842 (pri tem mu je pomagal frančiškan Oton Skola), ko se je vrnil v Evropo. Leto dni kasneje je že deloval v Rochesteru (New York).59 Od februarja 1881 do maja 1888 je pri sv. Nikolaju deloval duhovnik 57 Jurij Trunk: Potopis III. V New-Yorku. - Mir (Celovec), 1909, št. 42, str. 241-242. 5^ J. Arnez, str. 37. J. Arnez, str. 37. Umrl je v Nazarjah na Štajerskem leta 1854. Jožef Reš.^0 Njim so do današnjih slediU številni slovenski duhovniki. Vsi ti duhovniki so bolj ali manj sodelovaU tudi pri pomoči prihajajočim Slo- vencem.Mnogi slovenski duhovniki in bogo- slovci so dobili zatočišče pri newyorskih redempto- ristih,^^ npr. Janez Čebulj (1859), Ignacij Mrak (1860), ponovno Mrak in Možina (1870) itd. Jakob Trobec je že leta 1864 opozorU Slovence na nevarnosti, ki pretijo v New Yorku. Omenil je nadležne posameznike, ki so se ponujaU priseljen- cem kot poznavalci mesta, nosači prtljage, vsi medenih besed in polni laži. (J. Trobec: "Nikar jim ne verjami, prosim te prijatel! še poslušati jih ni treba.") Trobec je svetoval "pošteno nemško družbo [Die Agentur der deutschen GeseUschaft], ki se vedno bojuje zoper krivice, ki se v veli- kanskem mestu gode", ki je imela sedež v Green- wich Streetu štev. 95. Zaradi draginje v mestu je vsakomur priporočal, da ga čimprej zapusti in odide proti zastavljenemu cilju v ZDA. Mladi bogoslovec Erlah iz goriškega semenišča pa je istega leta v pismu nekdanjim sošolcem zapisal: "Goljufov je tukaj kakor listja in trave in tako so nas skubli, da smo bili vsi zeleni; zato pa tukaj novince 'green', t.j. zelence imenujejo."^3 Skupini bogoslovcev, kateri se je priključUa že omenjena Marija Trobec, je leta 1870 v mestu pomagal katoUški poverjenik Jožef Kolble, da so brez težav nadaljevaU pot. Z njim se je srečal tudi Anton Obreza (1880) in ga opisal v svojem pismu: "Omeniti mi je tu le gosp. J. Koebleta, kteri je nalašč za to, da pomaga katoličanom v tem mestu in jih varuje sleparjev. Ta nam je več opravil, kar bi bili le težko sami; dal nam je lepe pozdrave v obliki male knjižice, poiskal naše zaboje izmed drugih, preskrbel nam voz, na kterem smo poslaU svojo robo na železnični kolodvor, in to brez vse plače kot ud nemško-rimsko-katoliškega društva v Novem Yorku. Vsakemu pak, kdor semkaj pride, svetujem, naj se poprej pismeno do njega obrne, in svest si sme biti njegove najboljše pomoči. Za- pustivši Castle Garden poslovili smo se najpri- srčneje od njega."^ 63 60 J. Arnez, str. 38. 61 Danes deluje v New Yorku cerkev sv. Cirila (62 St. Marks Place), ki jo vodil duhovnik Krizolog Cimerman. V njenem okviru in na istem naslovu pa deluje tudi Slovenski informacijski center. Redemploristi so katoliški duhovniški red, ki je bil ustanovljen 1732. leta. Ukvarja se zlasti z misijoni. Sedež nemških redemptoristov v New Yorku je bil na Man- hattanu, na tretji cesti, v predelu Lower East Side, ki je bil tudi kasneje središče priseljencev iz srednje in vzhodne Evrope. Glej: John Arnez, str. 36. Erlahovo pismi, Milwaukee, 11. 10. 1864. - Zgodnja da- nica (Ljubljana), 20. 12. 1864, št. 36, str. 294-295. °4 "Amerikanska pisma. Wabasha, 9. januarija 1881." - Slo- venec (Ljubljana), 5. 2. 1881, št. 14. [-2 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 47 1999 Velika sprejemna dvorana na Ellis Islandu, okoli 1910. (Golden Door. U. S. Immigration and EUis Island, U. S. Information Agency, 1990, str 22.) Ves čas priseljevanja v Združene države Ame- rike so prihajajočim nudile pomoč razne verske, etnične, človekoljubne in podobne organizacije, nudeč jim podporo v naravi, nasvetih, pri preva- janju, pri namestitvi, dajanju informacij ipd.^^ Mnoge med njimi so v New Yorku ustanovile domove za začasno namestitev ipd. Njihova vloga se je nadaljevala tudi v času delovanja obeh centrov, tj. Castle Gardena in EUis Islanda. Tako je bila ena od sob v prvem nadstropju sprejemnega centra na EUis Islandu namenjena uporabi raznim "misijonarjem", ki so imeU tudi prost dostop do zaprtih in bolnih. Njihova pomoč je bUa razUčna. Pomagali so pri pisanju pisem znancem in sorod- nikom v ZDA, iskanju izgubljene prtljage, dajanju verske utehe, spremljaH so priseljence po mestu, jim nudiU oblačUa, versko literaturo, pomagaU pri razčiščevanju vzrokov zadržanih in odbitih prišle- kov itd. Sprva njihovo delo ni bilo omejeno ozi- roma nadzorovano in možne so bUe razne zlorabe. Priseljenska komisija je v letih 1907-09 ugotovUa vrsto nepravUnosti, zato je poostrila njihovo delo- vanje na EUis Islandu. Njihova skrb je bUa po- membna zlasti za tri kategorije "izločenih" izse- ljencev, tj. prvič tistih, ki so jih sorodniki "pozabiU" v priseljenskem centru ali niso bili sposobni skrbeti 65 Tradicija dajanja pomoči priseljencem s strani številnih človekoljubnih organizacij je bila trdno zakoreninjena v miselnosti ameriške družbe. Ta pomoč je bila pomemb- na zlasti v času, ko država še ni uredila sprejemnih centrov in ni nudila vzporedno najosnovnejše pomoči ob prihodu. za sebe, drugič, vseh, ki niso imeU dovolj denarja za nadaljevanje poti in za katere so morali skrbeti dotlej, dokler niso dobUi denarja, in tretjič za žene in dekleta, ki niso imele prijateljev in sorodnikov in so potrebovala začasni dom, dokler se niso zaposUle. V fiskalnem letu 1908/09 je na EUis Is- landu delovalo 43 organizacij za pomoč priseljen- cem oziroma 102 osebi so imele prost dohod na otok, v prostore za zadržanje priseljencev in v bolnišnico. Med organizacijami je bUo kar 28 agencij, ki so temeljUe na etnični aH verski osnovi. V času do vstopa ZDA v vojno (6. aprUa 1917) se je njihova vloga povečala. Res, da se je števUo prihajajočih v ZDA z izbruhom vojne v Evropi znižalo, vendar je bilo še vedno visoko (npr. 1916: 298.826). Z izbruhom vojne je EUis Island postal tudi sprejemni center za tujce, ki se niso mogU vrniti v Evropo, med njimi je bUo 500-600 Rusov, Hrvatov, Avstrijcev in drugih.^^ Več o pomoči Slovencem na EUis Islandu izve- mo, ko je v New Yorku delovala Družba sv. Rafaela.^'' Prvega decembra 1908 je pater Kazimir Zakrajšek^^ sklical nekaj pomembnih rojakov in EUis Island - Yesterday and Today. Social Welfare Work at Ellis Island (Poročilo Marian Schibsby, 6. novembra 1935, vol. XII, št. 50, serija E: Poročilo štev. 8. (http ://members.aol.com/EllisNJ/texts/IRptl .htm). °' Darko Friš: Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871-1924. - Mohorjeva družba, Celovec-Ljubljana-Du- naj, 1995, str. 302-330. °^ Pater (frančiškan) Kazimir Zakrajšek (1878-1958), izse- ljenski organizator, urednik in publicist. 16. novembra 1906 je prišel v ZDA in sprva deloval v Clevelandu, 64 47 1999 1-2 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 skupaj z njimi ustanovil Družbo sv. Rafaela za slovenske naseljence v Združenih državah, s sede- žem v New Yorku. Ni naključje, da je bil Za- krajšek tudi avstrijski priselitveni ("naselitveni") komisar (v zapisnikih društva imenovan le kot "Misijonar"^^), ki je dobro poznal težave Slovencev ob prihodu v Ameriko. Zato med nameni družbe zasledimo tudi opis nalog v zvezi s prvimi koraki priseljencev na ameriških tleh, tj. skrb za preno- čišča, dajanje nasvetov, iskanje zaposlitve in po- sredovanje pri oblasteh.''" Njen širši namen pa je bila skrb za versko, moralno in gmotno blagostanje vseh slovenskih priseljencev v ZDA. Verjetno ni naključje, da so že v prvem členu statuta pou- darili, da niso priseljenska pisarna ("agentsko pod- jetje"), ki bi kovala dobiček na račun prihajajočih Slovencev v Ameriko, saj je tovrstnih pisarn kar mrgolelo v New Yorku.''^ Pater Zakrajšek je dnev- no hodil na EUis Island, pomagal priseljencem in med njimi deUl knjižico To-le vzemi in beri,''-^ glasilo Ave Maria''^ in brošure Jugoslovanske kato- Hške jednote. Družba je deUla varovancem poseb- ne značke, ki so jih imeU na sebi na poti v notranjost Amerike, leta 1910 pa je izdala tudi reklamni stenski koledar. Od 4. marca 1909 je izdajala glasUo Ave Maria.''^ V zapisniku, 4. aprila 1909, zasledimo poročUo, da so dotlej imeU na EUis Islandu "150 slučajev, 2 poroki, 2 pogreba, 1 krst, 10 pozivov na ministrstvo, 300 pisem smo pisali, razdelili veliko listov in knjig. Sploh smo narediU več, kakor je bUo mogoče. Vse to kaže pogumno naprej."''5 Prvi letni občni zbor je bU 24. oktobra 1909,''^ na katerem so pohvaliU Zakrajškovo delo Lorainu (Ohio), marca 1908 pa je prišel v New York. Od 1909 je bil najprej kaplan pri nemški cerkvi sv. Nikolaja na drugi cesti, kasneje župnik na slovaški fari v Rockland Lake (N. Y.), od 1912 tudi na slovaški fari v Brooklynu (N. Y.). V New Yorku je leta 1909 ustanovil prvi slovenski verski list Ave Maria in ga urejal do 1924. Podrobnosti glej v SBL, 14. zvezek, Ljubljana 1986, str. 757-758. ^'^ Nadškofijski arhiv v Ljubljani (NŠAL), Družba sv. Ra- faela (DsvR), fasc. 7: Sejni zapisniki "Družbe sv. Rafaela v New Yorku za slovenske izseljence v Ameriki", 1908-14. (V nadaljevanju Zapisnik...) ^0 J. Arnez, str. 9. Napadi na delovanje družbe v newyorskem Glasu na- roda in sestrskem glasilu v domovini. Slovenskem narodu, vsebujejo med očitki tudi njihovo "kupčevanje" z izseljenci. Nazorske razlike so se lomile tudi na področju dobrodelne dejavnosti. Pojavlja se tudi ime To-le vzemi in spolnuj! (brez let- nice). Glej: SBL, 14. zvezek, Ljubljana 1986, str. 757. " Med leti 1909 in 1924 ga je s presledki urejal p. Kazimir Zakrajšek (od 1917 so ga tiskali v lastni frančiškanski tiskarni). Jože Bajec: Slovensko izseljensko časopisje. - Slovenska izseljenska matica, Ljubljana 1980, str. 37-39. NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 4. 4. 1909. Na občnem zboru so ugotovili, da je imela družba 1033.35 dolarjev prihodkov in 758.32 dolarjev odhod- kov. Samo z darovi so zbrali 540.54 dolarjev. Glej: NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 24. 10. 1909. na EUis Islandu. Kot družbin zastopnik je posre- doval v 460 primerih in preskrbel delo 73 dekle- tom in 189 moškim. Kar v 65 primerih je priskočil na pomoč rojakom, ki so se vračali v domovino. Na tretjem občnem zboru, 24. oktobra 1911, pa so ugotoviU, da so na EUis Islandu dotlej posredovaU v nad 700 primerih in razdelili nad 15.000 dolarjev pomoči.'''' Zakrajšek je opravljal dve leti naloge avstrijskega izseljenskega "misijonarja" v newyor- skem pristanišču, kjer je "videl in čutU ... bolj kot kdo drugi, vso zapuščenost našega ubogega izse- ljenca, ki je bU kot nesrečna sirota prepuščen sa- memu sebi."''^ Nedvomno je bil pogled na priha- jajoče, ki so bolj ali manj brez težav preživeli plov- bo čez Atlantik in so se v množici zgrinjali na EUis Island, za opazovalca tega nemirnega gibanja ne- prijeten, ljudje pa so mu vzbujaU občutek pomilo- vanja. Večina slovenskih priseljencev v Zakraj- škovem času ni prihajala v Ameriko kot sama sebi prepuščena množica, ampak z izdelanim ciljem svoje poti. Večini je bU New York le vmesna po- staja, saj so se hitro razkropiU po vsej Ameriki. Skupina slovanskih izseljencev se vzpenja po stopnicah v veliko sprejemno dvorano, kjer so pregledali ljudi in njihovo prtljago, okoli 1905. (Golden Door. U. S. Immigration and EUis Island, U. S. Information Agency, 1990, str 21.) '^'^ J. Arnez, str. 11. Kazimir Zakrajšek: Ustanovitev slovenske izseljenske zbornice. - Izseljenski zbornik 1938, Ljubljana, str. 8. 65 KRONIKA 7 MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 1999 Zdravniški pregled oči. Pozorni so bili na virusno vnetje očesne veznice (trahom). (Golden Door. U. s. Immigration and Ellis Island, U. S. Information Agency, str. 22.) Ugotavljanje psihičnega zdravja pri prišlekih (okoli 1921-24). V sredini je priseljenski uradnik, levo tolmač, na desni strani pa izseljenec. (Golden Door. U. S. Immigration ans Ellis Island, U. S. Information Agency, 1990, str 23.) Pater Zakrajšek je deloval pod okriljerrr Avstrij- ske izseljenske družbe, ki je v mestu imela tudi Avstrijski dom ("hišo"). Skrbstvo je opravljala za prihajajoče izseljence iz vseh avstrijskih dežel. Zakrajšek je o svojem delu na Ellis Islandu vodil poseben zapisnik, v katerega si je zapisoval vse slučaje.79 Septembra 1909 so se s prihodom nove- ga priseljenskega komisarja W. Williamsa na Ellis Island odnosi med njim in Zakrajškom zaostrili. Zato je Zakrajšek dal "resignacijo kot misijonar družbin."^0 občni zbor 24. oktobra 1909 je njegovo delo kot "misijonarja" pohvalil, še naprej pa je ostal tudi prvi tajnik newyorske Rafaelove družbe. Williams naj bi bil sovražen do novih priseljencev in nekateri nasprotniki Rafaelove družbe so z njim sodelovali, zlasti proti Zakrajšku, ki se končno ni smel več prikazati na Ellis Islandu.^1 Družbino delovanje ni minilo brez napadov nanjo s strani drugače mislečih (npr. prek glasila Glas naroda) oziroma v povezavi z idejo o Slo- venskem domu v New Yorku. Kot sem že omenil, je v New Yorku delovala Avstrijska družba, v njenem okviru pa Avstrijski dom. Na začetku leta 1909 je postal njegov upravnik Avgust Jakopič, ki je na eni od sej odbora Rafaelove družbe poudaril, da bo skrbel za vse priseljence, zlasti pa za Slo- vence. Zakrajšek se je zavzel, da bi novoprišli 79 NŠAL, DsvR, fasc. 7: zapisnik 8. 8. 1909. ^0 NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 19. 9. 1909. 81 Zaradi protestov proti Williamsu je le-ta 1. 7. 1913 od- stopil kot priseljenski komisar na Ellis Islandu. Glej; John Arnez, str. 13. 66 47 1999 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 ; rojaki v domu dobili hrano in stanovanje po zni- žani ceni, kar je bilo na seji tudi sprejeto, sklep pa je zaživel tudi v praksi.^^ Zaradi teh koristi je newyorska Rafaelova družba pristopila k Avstrijski družbi.^'^ Zavedali so se, da je želja po lastnem (slovenskem) domu trenutno neuresničljiva, "... zato smo se potrudili, in vredili naš avstrijski dom. G. Jakopič je postal oskerbnik, in č. g. Zakrajšek je dobil več pravic. Slovenci se tako čutijo lahko domače in je za vse preskrbljeno - se navajajo na pošteno življenje in na cerkev."^4 Pq Jakopičevih besedah so najprej poskrbeli za večji red in snago, nekaj Slovenk in Slovencev pa je v njem dobilo tudi službo. Avstrijski dom je 25. aprila 1909 ob- iskal škof Jakob Trobec.^5 fvja izredni seji odbora newyorske Rafaelove družbe, 18. avgusta 1909, so obravnavali razmere v Avstrijski hiši, ki so bile sanitarno in zdravstveno neprimerne, zato je bilo začasno prepovedano bivanje priseljencem z EUis Islanda v tej zgradbi. Sočasno so se okrepUi napadi "častikratežev" na Zakrajška (ki je takrat še lahko opravljal svoje naloge na EUis Islandu), češ, da se je denarno okoriščal ("business") in se obnašal sebično do prihajajočih rojakov.^6 Družbin odbor mu je izrekel zaupnico kot prvemu tajniku družbe in kot "misijonarju" Avstrijske družbe na EUis Is- landu. "Le tako naprej!" so zapisaU v zapisnik.^7 Razmerje med Rafaelovo družbo in Avstrijsko hišo so imele tudi temnejša ozadja, o čemer je spregovoril Zakrajšek nekaj desetletij pozneje. Na retorično postavljeno vprašanje: "In kaj je storila zanj [izseljenca, op. avtorja] ... bivša Avstrija?", si je pater Kazimir Zakrajšek odgovoril: "Nič doma, še manj v tujini."^^ V spominskem utrinku, ki ga je napisal leta 1938, je očital Avstriji pomanjkanje ču- ta za slovanske priseljence. ("Milijone kron je pri- hajalo v Ameriko z Dunaja za to skrbstvo. Toda za nas Slovane ni bUo niti beliča.") Slovenska Rafa- elova družba v New Yorku je zaprosila za pomoč, sam Zakrajšek je na Dunaju decembra 1909 (v Evropo je prišel z newyorskim nadškofom Johnom Farleyem z namenom, da bi pridobila za delo v Ameriki več patrov med slovenskimi, hrvaškimi in slovaškimi frančiškani) prosU zanjo na ministrstvu. NŠAL, DsvR, fasc. 7; Zapisnik 7. 2. 1909. °3 NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 22. 2. 1909. ^4 NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 4. 4. 1909. °5 NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik: 25. 4. 1909. Očitki Zakrajšku v zvezi z "goljufijami" na Ellis Islandu so verjetno v zvezi s poostrenim nadzorom nad delova- njem vseh dobrodelnih organizacij v tem sprejemnem centru, ki ga je vršila ameriška priseljenska oblast. Ko- liko je bilo v ozadju tudi bojazen Franka Sakserja, potovalnega posrednika in bankirja v New Yorku, pred konkurenco (?) newyorske Rafaelove družbe, žal lahko le ugibamo. ^7 NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 18. 8. 1909. Kazimir Zakrajšek: Ustanovitev Slovenske izseljenske zbornice. - Izseljenski zbornik 1938, Ljubljana, str. 8. za izseljence so se zavzemaU dr. Janez E. Krek, dr. Ivan Sušteršič in drugi, vendar odziva ni bUo. Zakrajšek je za to hladnost obtoževal nemške in madžarske Žide, ki so obvladovali avstrijske kon- zulate, tako tudi v Ameriki. Ta Zakrajškova raz- mišljanja moramo ocenjevati z vidika časa, saj so bila napisana leta 1938, ko je bU razočaran tudi nad beograjsko vlado in njenim odnosom do izseljenstva. Prodaja železniških vozovnic na Ellis Islandu, okoli 1910. (Hoffnung Amerika, Bremerhaven 1994, str 162.) Vendar očitek prevlade Židov v upravi Avstrij- skega doma zasledimo že v času množičnega iz- seljevanja Slovencev. Na občnem zboru ljubljanske Rafaelove družbe, 25. junija 1911, je predsednik dr. Vladislav Pegan omeml prizadevanja, da bi Slo- venci in Hrvati dobili v New Yorku svoj dom. Iz poročila občnega zbora je zanimiva ugotovitev dr. Pegana: "Njemu (dr. Peganu) se je nekoč na Du- naju dejalo, da bo ločitev [od Avstrijskega doma, op. avtorja] težko šla. Sedaj pa se je vlada odločUa, da omogoči lasten dom za Slovence in Hrvate, a za slednje le iz tostranske državne polovice. Glede tega doma smo v dogovoru z Ameriko, a glavnega odgovora še nimamo."^^ KakorkoU že: Leto 1909 je bilo razgibano leto za newyorsko Rafaelovo družbo in za njen odnos do Avstrijske družbe in njenega doma ter končno do priseljencev na EUis Islandu, ki jim Zakrajšek ni smel več pomagati.^O Tudi Avgust Jakopič in nje- ^9 Vestnik Rafaelove družbe. - Občinska uprava (Ljublja- na), 20. 7. 1911, št. 13, str. 99. Dr. Marijan Smolik ga je v biografskem leksikonu opisal kot človeka, ki ga je časnikarsko in organizacijsko delo vodilo v spore in polemike z drugače mislečimi. To- vrstnim sporom sledimo tudi v času Zakrajškovega de- lovanja v domovini med obema svetovnima vojnama. 67 1 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 7 1999 gova žena Marija (predsednica ženskega odbora družbe) sta bila izključena iz odbora Rafaelove družbe.Družbino glasilo Ave Maria je s šesto številko (1910) prišlo v roke slovenskih frančiška- nov v Rockland Lakeu (N. Y.).^^ Na občnem zboru, 23. oktobra 1910, so opomnili, da misel na Slovenski dom še ni zamrla in da pričakujejo sredstva zanj in pomoč "na način, kakor imajo [to urejeno, op. avtorja] druge enake družbe."^3 Qq povzamemo prizadevanja za Slovenski dom v New Yorku, ki naj bi bil namenjen novim slo- venskim priseljencem, ki so stopili na ameriška tla v tem mestu, so obstajale tri (vse tri v času množičnega priseljevanja nerealizirane) pobude. Dve sta se porodili v okviru newyorske Rafaelove družbe, in sicer dom za vse izseljence in varianta o domu samo za samska dekleta, tretja pa je nastala v nazorsko drugem okolju, tj. pri Glasu naroda.^4 Prvi slovenski frančiškani v Ameriki in hkrati aktivni v Družbi sv. Rafaela v New Yorku. V sredini je pater Kazimir Zakrajšek, levo Anzelm Murn in desno na fotografiji Ambrož Sirca. (Jurij Trunk: Amerika in Amerikanci, Celovec 1912, str. 509.) NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 5. 12. 1909. | 92 NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 17. 5. 1910. 93 NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 23. 10. 1910. i 94 J. Arnez, sir. 211. „ Kot smo že omenili, so na občnem zboru new- yorske Rafaelove družbe, 24. oktobra 1911, poročali o posredovanju na Ellis Islandu. Pri tem sta se izkazala pater Anzelm Murn (duhovnik pri sv. Nikolaju)"^ in Ambrož Širca.96 Mimogrede: Vsi du- hovniki so se prizadevali, da bi newyorski Slovenci dobili slovensko župnijo in cerkev, kar so ute- meljevali tudi z dejstvom, "... da bo slovenska cerkev v New Yorku velikega pomena za vse Slo- vence, saj velika večina naseljencev v ZDA potuje skozi New York."^'' Slovensko cerkev v New Yorku so blagoslovili 4. julija 1916. Leta 1911 je družba dobila ponudbo, da bi se vključila k šir- šemu združenju, ki bi skrbelo za vse priseljence v New Yorku, ne glede na narodnost. Ponudbo so odklonili, ker ni bila v njihovem interesu samo skrb za nove priseljence, ampak tudi za ostale katoliške Slovence v ZDA. Četrti redni občni zbor je bil 1. decembra 1912. Na njem so sprejeli zahvalno pismo papežu Piju X., ki je 15. avgusta istega leta izdal papeški odlok (motu proprio) De catholicorum in externas regi- ones emigratione, v katerem je pokazal posebno skrb za ustanavljanje dobrodelnih ustanov.98 V tem letu so pripravili tudi poročilo o izseljevanju in naseljevanju Slovencev v Združenih državah, ki so ga poslali v domovino. Poročilo so uporabili pri sestavljanju pastirskega pisma o izseljevanju, ki so ga sestavili ilirski škofje škofij, ki so imele svoje župljane med izseljenci. Pastirsko pismo je bilo izdano 24. oktobra 1913.99 Na izredni seji odbora Rafaelove družbe, 14. junija 1913, so obravnavali odločitev avstrijske vlade o odobritvi državne podpore v višini 1000 kron, pod pogojem, da avstrijski konzulat v New Yorku dobi vpogled in uporabo knjige "glede družbenega delovanja." Po živahni debati je odbor sprejel sklep, da podpore ne odkloni, vendar je hkrati poudaril: "S tem ni pa naša misel, da bi družba podpirala Avstr. politične interese." Na omenjeni seji so spregovorili tudi o Ellis Islandu: "Dalje se je odbor posvetoval, da bi družba pošiljala svojega zastopnika na EUis Island, ter po 95 Rojen v Toplicah na Dolenjskem. V ZDA je prišel 5. februarja 1910 in ostal v New Yorku do jeseni 1913, ko je odšel med prekmurske rojake v South Bethlehem (Pensilvanija). 96 Rojen 1877 v Pliskovici na Krasu. V ZDA je prišel 4. julija 1908 in januarja 1913 ustanovil hrvaško župnijo sv. Cirila in Metoda v New Yorku. Tu je ostal do avgusta 1916. 97 J. Arnez, str. 43. 9° Bogdan Kolar: Cerkev in Slovenci po svetu. - Zgodo- vina cerkve na Slovenskem, Mohorjeva družba, Celje 1991, str. 275. 99 "Prečastiti duhovšani in vernikom ilirske cerkvene po- krajine pozdrav in blagoslov v Gospodu!" - Ljubljanski škofijski list, 1913, št. X1/123, str. 137-142. Poroalo iz Amerike je poslal Kazimir Zakrajšek. 68 47 1999 12 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 | Ena od številnih newyorskih posredovalnic dela, ki je delovala v spodnjem delu East Sidea. (Philippe Dasnoy: Vingt millions d'immigrants, Paris - Bruxelles 1977, str. 102.) 5 daljšem posvetovanju se je enoglasno sklenilo takoj pošiljati, ko se dobi za to potrebno dovo- ljenje in s tem tudi primernega odpravitelja."^00 Čez poletje je Zakrajšek napisal vlogo za odobitev družbinega zastopnika na Ellis Islandu, ki jo je odbor potrdil 17. avgusta. Oktobra istega leta so razmišljali o možnem zastopniku in se dogovorili za gospodično Uršulo Zakrajšek, ki naj bi dobila tudi mesečno plačilo v višini 30 dolarjev. Na- stavljena je bila 1. novembra 1913 kot družbina tajnica in zastopnica, ki naj bi hodila v pristanišče k ladjam in intervenirala pri oblasteh. Že marca istega leta je družba najela del stavbe v Brooklynu (21 Nassau and Dobbin Street), kjer so imeli pi- sarno.^01 Vendar so z Ellis Islanda dobili negativen odgovor, kar so odborniki razložili z mislijo: "... ker so tam napačno razumeli in sicer besedo: Slo- vansko in ne Slovensko..." Predsednik je obljubil, da bo osebno posredoval.^"2 Januarja 1914 so ugo- tavljali, da oblasti na Ellis Islandu še niso reagirale na pritožbo. Obljubljena jim je bila tudi pomoč nadškofa Johna M. Farleya, "... da bode naša družba imela zastopstvo na 'otoku solza' - kakor tudi, da bo imela informacijo s Trstom i. t. d."l03 Na januarski seji so tudi ugotavljali, da so v zad- JOO NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 14. 6. 1913. J. Arnez, str. 12. NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisniki 17. 8., 13. 10., in 10. 11. 1913. 103 NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 12. 1. 1914. njem četrtletju 1913 posredovali v šestih primerih, trem osebam so dali denarne podpore, desetim oskrbeli prenočevanje, plačali 25 obedov, petim priseljencem so oskrbeli delo, 20 so jih pospremili na parnike in železnico in 3 sirote so pospremili v "zavetje". Pisna pojasnila "glede izselništva" so po- slali na 25 naslovov, glede delovnih razmer v Ameriki pa na 35 naslovov. Na seji 9. aprila 1914 so zapisali, da so "k parnikom" poslali družbinega zastopnika v treh primerih, na EUis Island samo enkrat, hkrati pa poudarili: "Svarilo se je tudi od naše družbe po starokranjskih Ustih v dopisih v Slovencu in Slovenskem gospodarju ..."104 S prestopom praga Amerike se je priseljenčevo ameriško življenje šele začelo. Najprej ga je čakala v glavnem dolga pot z železnico do želenega cilja, namestitev in iskanje ustreznega dela. V času množičnega priseljevanja je prišlek prišel v okolje, kjer so že bili njegovi domači ali vsaj rojaki, ki so mu - ali pa tudi ne - pomagali pri prvih korakih. Po petih letih bivanja v ZDA pa je že lahko za- prosil za ameriško državljanstvo, ko se je ponovno srečal z omejitvami, ki so nam znane že iz priseljenske zakonodaje. Vendar je to že druga zgodba. 104 NŠAL, DsvR, fasc. 7: Zapisnik 9. 4. 1914. To je tudi zad- nji zapisnik v zvezku, ki ga hrani omenjeni arhiv v Ljubljani. 69 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 47 1999 Znanje angleščine pri priseljenciti ni bilo dobro, zato so jim predstavniki razni človekoljubnih organizacij na EUis Islandu delih razne pripomočke za boljše sporazumevanje ob prihodu in prvih korakih v Ameriki. Med njimi je bila tudi brošurica Slovensko-angleški razgovori, ki jo je priredil Viktor J. Kubelka. Izšla je v New Yorku 1912. (Last avtorja.) "Navodila, kako se postane državljan Zjedinjenih držav" je ponatis iz Glasa naroda (1908). V njej je povzetek obstoječe priseljenske zakonodaje in navodila o postopku za pridobitev ameriškega državljanstva. (Last avtorja.) SUMMARY Slovene Emigrants at the Doorstep of America New York was an immigrant port. Through its immigrant centres Castle Garden and later Ellis Island the majority of Slovenes immigrated to the USA. If in the years 1892-1954 over 12 million people entered the USA through the immigrant hall on Ellis Island, analogously over 92.000 Slo- venes, which are three quarters of all Slovene immigrants to the USA, met the Isle of Tears. They were part of the Central-European emigrant wave from Austria-Hungary. If the share of immigrants from Austria-Hungary was in the years 1861-1870 only 0,33%, it increased to 24,4% in the years 1901-1910. We are speaking of a mass emigration that seized the Slovenes too and we limit it into the period between the eighties of the 19th century and World War I. Considering the American census 123.631 Slovenes of the first and 59.800 of the second generation, that is, in America born persons, lived in America in 1910. All those stated Slovene language as their mother tongue. In the same year 1,183.300 Slovenes were evidenced in Austria. 70 12 KRONIKA 47 1999 MARJAN DRNOVŠEK; SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 The quota limitation system in the USA (1921, 1924) nearly stopped new immigration of Slovenes from Yugoslavia. Together with Croats only 8623 persons immigrated to the USA up to World War II. Slovenes were at the time of mass emigration well acquainted with the American immigration law (for example 1892, 1903, 1907 etc.), particularly where it considered possibilities of employment in the USA. Thus various warnings and advises on the problematic were frequent in Slovene media, above all in catholic newspapers. Despite the restrictive immigration legislation the majority of immigrants did not take it into consideration as many of them were young, healthy and at their best of strength and certain they would not be rejected on Ellis Island. Reports on rejection of Slovenes are in Slovene newspapers very rare. When deciding to emigrate a more influential fact than various warnings was the economic and political crisis in the USA, because of which many temporarily returned to their homeland - until the situation across the Atlantic would settle down. The literacy test was introduced at the time (1917) when immigration to America was stopped be- cause of the war. Illiteracy was among Slovenes undoubtedly lower than the one stated in Ameri- can immigration data for the time 1901-1910 (24,1% illiterate among those coming from Aus- tria-Hungary and in the group "Slovenes and Croats" as much as 34,5%). In Carniola, where mainly Slovenes lived, the degree of illiteracy was in 1910 only 12%. Carniola was also the province in the south part of Austria from where people emigrated most. However, the introduction of the quota system at the beginning of the twenties of this century stopped the immigration of Slovenes to the USA. What would happen if there were no quota limitations in America? 1 can repeat the thesis that emigration of Slovenes was always stopped by an outer reason and not by recogni- tion of harmfulness of the process for the devel- opment and existence of the Slovene nation. New York was for Slovenes always only a transitory city. Thus a big Slovene colony never existed there. Slovenes settled in a greater number - during the mentioned period - in Brooklyn in the district named Ridgewood, where Germans and people from the Kočevje region (Carniola) prevailed. The straw-hat factories were in the neighbourhood. Women, mainly from around Domžale in Carniola, were employed in them. (We will find detailed information on life of the New York Slovenes in a book by John Arnez: Slovenes in New York, Studia Slovenica, New York 1966). New York made great impression on the new coming Slovenes. Many wrote down their impres- sions, for example Franc Pirc, a missionary, who wrote a poem in 1836 (he describes New York as a beautiful city, which people from the entire world "visit"), others in emigrant letters, travel-records (for example those by Jurij Trunk, a priest and traveller, written in 1909), newspaper reports etc. More or less the written impressions were mirror- ing response on the first contact with the authori- ties in the immigration centres Castle Garden (1855-1890) and Ellis Island (1892-1954). From these writings we conclude a greater benevolence for receiving immigrants during the activity of Castle Garden than Ellis Island. That is under- standable, as we must connect the activity of both centres with the parallel and gradual introduction of the limitation immigrant law. A breath of relief came out from everyone who passed medical and other formalities on Ellis Island. When Jurij Trunk heard the shout: "All right!" he felt better and wrote on the event: "and only now I too can breathe the free American air." New York was a big and dangerous city. The state, the Church and critical individuals warned newcomers about the dangerous in such a city. New York was also a city of contrasts. On the one hand the coming Slovenes were inspired by its greatness, vivacity, radiant cosmopolitanism and on the other repulsed by its constant dangerous- ness, all kinds of impostors. In the 19"^ century catholic priests (as well German) would help the newcomers and from 1908 on the Slovene Society of St. Rafael in New York. We place the society among those religious, ethic and philanthropic organisations, which helped the immigrants on Ellis Island and with their first steps in America. The soul of the society was a Slovene Franciscan Kazimir Zakrajšek, an immigrant missionary on Ellis Island. Until October 1911 the society inter- vened in over 700 cases and distributed over 15.000 dollars. The ones most needing help were given shelter in the Austrian home as a Slovene home - despite plans - was never built. They helped the coming Slovenes with advice, distrib- uted catholic brochures and prints (for example the New York Ave Maria), for some they found jobs in town etc. Into the general context of a greater supervision of the American immigrant authorities over the activities of the charity organi- sations on Ellis Island (1907-1909) we may place the conflict between Kazimir Zakrajšek and the immigrant commissar W. Williams (1909). Some Slovene Franciscans in New York, for example Anzelm Murn, Ambrož Sirca and others also helped Slovenes in need. On November 1913 Uršula Zakrajšek became secretary of the society and representative on Ellis Island. Original records of the Society of St. Rafael in New York are kept at the Archiepiscopal archives in Ljubljana. As the 71 KRONIKA MARJAN DRNOVŠEK: SLOVENSKI IZSELJENCI NA PRAGU AMERIKE, 49-72 1999 last session the meeting of the members on April 9'h 1914 is stated. The society was not active as a charity organisation only but as well as a catholic organisation whose aim was to unite Slovene Catholics in the USA. Slovene immigrants were at the beginning of the 20'^ century not an illiterate and unlearned crowd without basic knowledge about America. The myth of America as a Promised Land was with them surpassed. The majority who decided to travel across the Atlantic knew where they were going, even where they would employ although law from 1882 forbade that. The differ- ence in payment for work was that attracting force, which convinced many work wanting and healthy Slovenes to seek a better life in America. Many critical thinking people in the homeland noticed the phenomena already during the emi- gration process. Thus all warnings about going abroad were uttered from the point of view of endangerment of a small nation. The endanger- ment was by opinions of many even bigger be- cause the appetites for cultural and economic prevalence of Germans (north ethnic border in Carinthia and Styria) were growing. Events in the Balkans in years before the outbreak of World War I strengthened the notion of endangerment. As for emigration we may stress that neither hunger nor life without prospects were the reasons for going to America, but a wish for better money and better life, which only those who decided to leave their homeland could realise. Many thought they left only temporarily, but the majority stayed in America, which became their second and to their children their real homeland. VIRI IN LITERATURA Ellis Island-Yesterday and Today (Poročilo Marian Schibsby 1935, vol. XII., št. 50 serija E: Poročilo št. 8). Ljubljanski škofijski list, 1913, št. X1/123, str. 137- 142. Nadškofijski arhiv v Ljubljani (NŠAL), Kronika župnije Adlešiči, 1. zvezek, 1887-1904 (priloga). NŠAL, Družba sv. Rafaela (DsvR) fasc. 7: sejni zapisniki "Družbe sv. Rafaela v New Yorku za slovenske izseljence v Ameriki", 1908-14. Občinska uprava (Ljubljana) 1907, št. 17, št. 20; 1909, št. 15; 1911 št. 13. Slovenec (Ljubljana) 5. 2. 1881, št. 14; 5. 1. 1907, št. 4. Slovenski gospodar (Maribor) 22. 8. 1907, št. 41. Treasury Department. Immigration Laws and Regulations. April 25, 1983 (Washington: Gov- ernment Printing Office; Treasury Department Document No 1600). Zgornja danica (Ljubljana) 20. 12. 1864, št. 36; 1. 4. 1865, št. 10; 10. 4. 1865, št. 11; 23. 9. 1870, št. 38; 18. 11. 1870, št. 46. Arnez, J. (1966): Slovenci v New Yorku. Studia Slovenica. New York. Bajec, J. (1980): Slovensko izseljensko časopisje. Slovenska matica. Ljubljana. Beard, Ch. in M. (1959): Zgodovina Združenih držav Amerike. Ljubljana. Bernard, W. S. (1998): Immigration - History of U. S. Policy. - The Immigrations Reader. America in a Multidisciplinary Perspective (Edited by David Jakobson), BlackweU Publishers. Drnovšek, M. (1998): Usodna privlačnost Amerike. Pričevanja izseljencev o prvih stikih z novim svetom.- Založba Nova revija (zbirka Korenine). Ljubljana. Drnovšek, M. (1994): Množično izseljevanje in Slo- venci. - 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Zbornik. Ljubljana. Drnovšek, M. (1991): Pot slovenskih izseljencev na tuje. Od Ljubljane do Ellis Islanda - Otoka solza v New Yorku 1880-1924. Založba Mladika Lju- bljana. Friš, D. (1995): Ameriški Slovenci in katoliška cerkev 1871-1924. Mohorjeva družba, Celovec, Ljubljana, Dunaj. Kale, A. (1992): Prekooceansko izseljevanje skozi Trst 1903-1914. - Zgodovinski časopis 46 (Lju- bljana), št. 4, str. 479^96. Kolar, B. (1991): Cerkev in Slovenci po svetu.- Zgodovina cerkve na Slovenskem. Mohorjeva družba, Celje. Maire, C. (1992): Lettres d' Amerique. Editions Serpenoise, Metz. Trunk, J. (1909): Potopis III. V New Yorku. - Mir (Celovec), št. 42, str. 241-242; Potopis IV. Nekaj zanimivosti iz New Yorka. - Mir (Celovec), št. 43, str. 247-248. Unrau, H. D. (1994): Zur Geschichte von EUis Island. - Hoffnung Amerika, Bremerhaven. Zakrajšek, K. (1938): Ustanovitev slovenske izse- ljenske zbornice. Izseljenski zbornik, Ljubljana. 72