S. ing. Bergant — Tehnika in produktivnost
M. Škrinjar — Porod je za vami
M. Vidmar — Z letne konference OO ZK Indu-plati Jarše
L. Zabukovec — Izvoljeni so bili naši predstavniki za skupščino socialnega zavarovanja komunalne skupnosti Domžale
J. Mavko — Nabava in prodaja
F. Rebernik — Kako smo delali
Zibert — 17. september — praznik tovarne In-duplati
E.	Cvetko — Jogurt — vir zdravja z druge strani
J. Strojan — Prometna varnost
F.	Jeraj — EE tkalnica
S. Krambergar — Dom v Umagu je spet zaprt V. Habjan — Personalne iz-premembe
Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jože Klešnik. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
VSEBINA A.
iConfekcijo smo preselili v nove prostore
Tehnika in produktivnost
V borbi naših ljudi za povečanje življenjske ravni, je nujno, da se pri tem malo zamislimo in pregledamo, kakšno je stanje pri nas in kaj bi morali storiti v pogledu dviga produktivnosti dela, da bi vzporedno s tem dvignili svojo življenjsko raven.
Človek živi v neprestanem boju za svoj obstoj. Ta boj se odraža predvsem v tem, da človek proizvede zadostno količino svojih življenjskih potrebščin, katerih v današnjem tempu napredka potrebuje vedno več. Razvoj tehnike, napreduje s tako silovitim tempom, da nihče ne more in niti ne sme stati ob strani, temveč je dolžnost vsakega, da ta razvoj budno spremlja, se obenem izpopolnjuje in na ta način pomaga pri ustvarjanju in uresničevanju naših naporov za dvig produktivnosti.
Vse človeštvo stremi za tem, da s čim manj napora doseže čim večje koristi. Narava je človeku dala razum, katerega mora uporabljati na vseh področjih življenja za dobrobit človeštva, pa naj bo to v tehniki ali drugih področjih človekove dejavnosti. Sam razvoj tehnike pa mora iti v proizvodnji v smeri čim večje produktivnosti, s pomočjo mehanizacije in smotrne organizacije dela.
Z združitvijo vseh teh faktorjev bomo dosegli to kar želimo. Z razumno in racionalno urejenim delom bomo dosegli to, da bomo popolnoma izkoristili obstoječe možnosti, tako s tehnične kakor organizacijske strani, česar cilj mora biti vedno večja produktivnost. Dvig produktivnosti, to je problem, ki ga danes srečujemo na vsakem koraku. Iz tega lahko zaključimo, da je naša industrija prišla do tiste stopnje razvoja v katerem je od dviga produktivnosti odvisen nadaljni razvoj. Dospeli smo v razvojno fazo v kateri zavzema ekonomika poslovanja prvo mesto v industriji kakor tudi v celotnem gospodarstvu. Danes ne smemo govoriti o postavljanju novih kapacitet, temveč le o tem, kaj nam morajo dati do' sedaj vložena sredstva. Predvsem moramo pričakovati boljši delovni učinek s pomočjo najboljšega in najracionalnejšega izkoriščanja obstoječih kapacitet tako, da bo nastal prihranek na materialu in delovni sili. Delovni kolektivi, kakor tudi organi samoupravljanja vedno bolj mislijo na dobro gospodarjenje in čim bolj ekonomično poslovanje gospodarskih organizacij.
Uporaba sodobnih tehničnih sredstev igra v tem oziru veliko vlogo, je pa lahko tudi brezpredmetna, če n:i tesno povezana s smotrno organizacijo dela. Organizacija dela mora biti tista, ki že pri tehničnih izpopolnitvah potisne produktivnost, doseženo s samim intenzivnim delom, preko nivoja, tako da dosežemo res optimalen uspeh. To naj bi bilo »malo več« kakor število montiranih kapacitet. To »malo več« moramo doseči s stopnjo organizacije dela, ki najbolje usklajuje dosežke tehnike s človekovim delom.
Nov izdelek naše konfekcije
Tu imajo tehniki in inženirji veliko nalogo. Tu je potrebna njihova pomoč delavcu, da preide iz okvira, preko katerega ne more več — če smo že iskoristili normalno intenzivnost dela. Nujno je, da tehniška inteligenca pomaga delavcu, sebi in skupnosti, kako bi
7.	najmanjšimi napori proizvajali potrebne dobrine. Življenjski standard ljudi ni samo v tem »kaj jemo in kako živimo«, temveč tudi v tem »s kakšnim naporom delamo«.
Tehniška inteligenca je dolžna, da s svojim študijskim delom pride do dna vsem elementom gospodarjenja, od katerih je velike važnosti tudi produktivnost dela. Naša tekstilna industrija je v pogledu produktivnosti precej na dnu zbirne tabele. Naša dolžnost je, da s sistematsko in poglobljeno organizacijo dela, katera je zasnovana na sodobnih več ali manj znanstvenih izsledkih v svetu, dosežemo boljšo produktivnost dela.
Porod je za vami!
Res je, da vam bo prvo po porodu pač otrok, toda nikar ne pozabite pri tem na sebe! Posvetite vso skrb svojemu telesu, zlasti pa zunanjemu spolovilu in dojkam. Ne obremenjujte se z delom prezgodaj! Prvi mesec po porodu naj bo posvečen čisto samo vam in vašemu otroku, težja dela naj ta čas opravljajo drugi.
Mnogo je drobnih posledic poroda, ki jih žena ne čuti kar takoj. Kakor so bili nujno potrebni redni posveti in pregledi med nosečnostjo, pravtako je nujno potrebno, da greste na posvet in pregled 6—8 tednov po porodu. Povsod so na razpolago posvetovalnice za žene. Namenjene so vam, zato se zanesljivo oglasite tam.
Po porodu teče življenje naprej. Tudi spolno življenje, kar pa lahko prinese ponovno prezgodnjo in morda nezaželjeno nosečnost. Nosečnost, porod in delo z otrokom — vse to je za ženo brez dvoma določen napor, ki se ne sme prehitro ponoviti. Zato naj se prej pošteno odpočije in otrok naj nekoliko poraste. Presledek med enim rojstvom in drugim naj bo vsaj dve leti.
Napredne žene širom po svetu so v zadnjih desetletjih spoznale, da splav — tako rekoč največje zlo — ni noben način za uravnavanje števila porodov. Medicina je dala ženi v roke sredstva, s katerimi se brez težav, naravno, neškodljivo in enostavno zavaruje pred nezaželjeno nosečnostjo. Sredstva proti zanositvi so na razpolago v vsaki posvetovalnici za žene.
Danes vemo, da nad zdravjem čuvati ne pomeni zdraviti bolezen, temveč bolezen preprečevati. Tista bolezen, ki se v zadnjih desetletjih tega stoletja bori proti njej vse človeštvo, pa je rak. Niso še daleč časi ko so žene umirale za napredovalnim rakom, ker ga v zgodnji obliki še ni uspelo odkriti. Danes odkrivamo rakovo obolenje na preprost, zanesljiv in enostaven način že mnogo prej, še preden se sploh pojavi. Kako je to mogoče? Vsaka žena v starosti nad 30 let naj gre vsaj enkrat letno na ginekološki pregled. Če ničesar ne odkrijemo, je brez skrbi do naslednjega pregleda. Če pa odkrijemo predhodne znake rakovega obolenja, jo pravočasno in popolnoma ozdravimo. Drage žene! Ne hodite na preglede šele takrat, ko vas k zdravniku primorajo že očitni znaki bolezni. Verjemite mi, da mi ni vseeno, ko slišim iz prenekaterih ust naših sodelavk nejevoljno upiranje že za sistematski pregled, ki je ženi tako pri roki in ves pregled opravi med rednim delovnim časom — samo zato, da bi si ohranila zdravje!
Z letne konference 00 ZK Induplati Jarše
Člani OO ZK Induplati Jarše so se zbrali v soboto, dne 29. 9. 1962 k letni konferenci. Poleg naših članov je konferenci prisostvoval tov. Varšek Miro — sekretar Občinskega komiteja ZKS.
Ob 14. uri 45 minut je v imenu sekretariata OO ZK Induplati tov. Kern otvoril konferenco, pozdravil ffosta in navzoče člane ter predlagal dnevni red, s katerim so se vsi strinjali.
Tov. Kern je v imenu sekretariata podal letno Poročilo o delu naše organizacije, katera šteje danes 83 članov. Ob začetku poročila je najprej osvetlil in ocenil delo sekretariata OO ZK. Sekretariat je imel v preteklem letu več sestankov kot v prejšnjih obdobjih, Predvsem pa so bili ti sestanki kvalitetnejši z ozirom na obravnavano tematiko, ki so jo predvsem narekovali sklepi III. plenuma ZKJ.' Intenzivno se je bavil z vprašanji rotacije kadrov v sami ZK in ostalih organizacijah v podjetju. Postavljen je bil nov sekretar OO ZK v aprilu letošnjega leta, do zamenjav funkcij pa je prišlo tudi v sindikalni organizaciji. Pomemben je bil tudi sklep sekretariata o konkretnih založitvah posameznih članov ZK za spremljanje aktivnosti mladih delavcev v posameznih organizacijah v sodelovanju s kadrovsko komisijo zaradi perspektivnega usmerjanja in sprejemanja v članstvo ZK. Med pomanjkljivost v delu sekretariata pa je treba šteti dejstvo, da je premalo vzpodbujal in angažiral ideološko komisijo in, da marsikaterih svojih zaključkov ali sklepov ni prenašal na sestanke aktiva tako, da so sc nekateri člani ZK v zadnjem času upravičeno spraševali, če so sestanki sekretariata tajni. Po odhodu dosedanjega sekretarja OO ZK tov. Janeza Strojana iz podjetja sredi tega meseca je posle vodenja sekretariata in OO prevzel namestnik Vinko Kern in jih uspešno vodil do današnje konference, ki mora med drugim izvoliti tudi nov sekretariat.
Za celotno OO ZK v podjetju lahko trdimo, da je v zadnjem obdobju naredila kvaliteten premik naprej v iskanju svoje vloge in svoje odgovornosti, pri čemer so ji prav gotovo pripomogli zaključki III. plenuma ZKJ in njihova konkretna prilagoditev stanju in razmeram v OO in v podjetju. Rezultati tega premika sc kažejo predvsem v povečani in dejanski odgovornosti članov ZK pri reševanju gospodarskih vprašanj podjetja in njihovi angažiranosti v organih samoupravljanja. Na sestankih celotnega aktiva ob obravnavanju Kradiva III. plenuma je bilo osvojeno stališče, da se mora OO boriti za to, da se investicije podjetja usmerijo v nadomestitev zastarelega strojnega parka, v modernizacijo plemenitilnicc in razširitve dejavnosti konfekcije — skratka v neposredne proizvodne kapacitete. Lahko trdimo, da je bilo to stališče v celoti in z razumevanjem sprejeto na organih samoupravljanja in smo že dobili prvo pošiljko tkalskih avtomatov iz “Svilanita«, konfekcija pa je tudi že v novih prostorih in razširja svojo proizvodnjo na bolj komplicirane izdelke, kateri imajo možnost plasmana tudi v inozemstvu. Izredno pomembno stališče je zavzela OO s predlogom, da se v nove prostore, namenjene pomožnim delavnicam namesti raje avtomatska tkalnica, ki ima tu vse pogoje za hiter razmah, medtem, ko bi na novo-Kradnjc obratnih prostorov čakali verjetno še nekaj let. OO je zavzela tudi umestno stališče za omejitev reklamnih stroškov, novoletnih daril, različnih zakusk, dodeljevanja dotacij itd. Napredek sc kaže tudi v po-Sledu izvoza.
Še nekaj besed o slabostih pri našem delu, ki še uiso našle zadovoljive rešitve. Treba bo zboljšati in-lormativno službo. Člani ZK in organov samoupravljanja morajo v bodoče prenašati zaključke med kolektiv. V ta namen je bil na zadnjem sestanku aktiva sprejet sklep, da sc postavi komisija za delavsko samo-
upravljanje, katere prvenstvena naloga bi bila, da vse sprejete sklepe in zaključke bistvenega pomena za razvoj podjetja neposredno prenese med proizvajalce na obratnih ali proizvodnih sestankih.
Tudi za druge organizacije v podjetju je moč trditi, da je njihovo delovanje boljše kot v pretekli dobi. Posebno zrelost je pokazal UO podjetja, pa tudi CDS in obtatni DS.
Navzoči so se v diskusiji v glavnem dotaknili le gospodarskih problemov v podjetju, o vprašanju izvoza in kakšna je perspektiva podjetja v bodoče. Na vsa postavljena vprašanja so dobili obširna pojasnila od strani vodilnega strokovnega kadra v podjetju.
V	diskusijo je posegel in pozdravil navzoče tudi tov. Varšek. Pravi, da je naša dolžnost, da organizacijo ZK čimbolj učvrstimo, povečati je treba aktivnost vsakega posameznika. Članom, posebno mlajšim, je treba dati čimveč idejno politične ter družbeno-ckonomske izobrazbe. Treba je misliti tudi na sprejem novih članov, saj v vsem letu nismo sprejeli niti enega. Konferenca je bolje pripravljena kot lansko leto, tudi diskusija je plodnejša, toda preveč omejena le na proizvodne probleme, dočim se problemov v sami organizaciji ni nihče dotaknil. Vse probleme bi morali pre-diskutirati že prej, na letni konferenci pa zavzeti svoje stališče in postaviti sklepe. Člani OO ZK morajo biti dobro seznanjeni s problematiko gospodarjenja v podjetju in to vsi člani, ne samo posamezniki. Člani OO ZK bi se morali zavedati, da se že z vstopom v našo organizacijo zavežejo, da bodo sprejeli vse dolžnosti, ki jih pred njih postavi vodstvo organizacije ter jih po svojih močeh najbolje izvršili. Vsakega, ki odklanja kakršno koli zadolžitev, je treba najstrožje kaznovati in če še to ne pomaga, pa izključiti.
V	drugi polovici meseca oktobra je predvidena občinska konferenca ZKS. Izvoliti bo treba predstavnike, kateri nas bodo tam zastopali.
Ob koncu nam je zaželel, da bi se dejavnost v naši OO ZIC dvignila na višji nivo kot je bila doslej.
Zaključno so bile volitve novega sekretariata. Preteklo leto smo imeli 5-članskega, kar se je izkazalo za premajhnega, zato je bil sprejet sklep, da se letos voli 7-članski. V novi sekretariat so bili izvoljeni: Lado Zabukovec, Vinko Kern, Marica Vidmar, Kristjan Draščck, Stanc Jerman, Milka Mcrmolja in Milan Narat. Sekretarja bodo izvolili člani sekretariata izmed sebe na svojem prvem sestanku
Pred organizacijo ZK stojijo nove naloge. Če bo vsak njen član sodeloval in prispeval svoj delež pri izpolnjevanju sklepov, bomo na prihodnji konferenci rekli, da so naloge uspešno izvršene.
Odbojka — režija
Izvoljeni so bili naši predstavniki
za skupščino socialnega zavarovanja komunalne skupnosti Domžale
Na zasedanju centralnega DS dne 3. oktobra je bila glavna točka izvolitev naših predstavnikov v skupščino socialnega zavarovanja komunalne skupnosti Domžale.
Tov. predsednica je v uvodu razložila spremejnbe v organizaciji socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Poudarila je, da bo z novo organizacijo zavarovancem omogočeno preko skupščine komunalne skupnosti bolj neposredno odločati o višini prispevkov za zdravstveno zavarovanje in spremljati delo občinskega zavoda za socialno zavarovanje.
Na območju dosedanje podružnice zavoda za socialno zavarovanje v Domžalah je zdravstveno zavarovano preko 26 000 oseb. Vse do letos je podružnica izkazovala presežek, letos pa je v prvih 7 mesecih izkazanih preko 13 000 000 din več izdatkov kot dohodkov. Analiza zavoda navaja za to naslednje vzroke:
—	nizek povprečni osebni dohodek zavarovancev (pod republiškim povprečjem; 51 % vseh zaposlenih so ženske, v pretežni večini nekvalificirane);
—	povečan bolniški stalež vsled porodov;
—	večji izostanki zaradi bolezni (v primerjavi z
1.	1961 so izostanki porasli za 31%);
—	porast izdatkov za zdravljenje v bolnicah (od 17 466 oskrbnih dni v 1. 1961 na 22 519 oskrbnih dni v prvem polletju 1. 1962).
Ena izmed prvih nalog skupščine bo, da temeljito preišče vzroke naraščanja izdatkov in sprejme ustrezne sklepe, ki bodo omogočili vskladiti dohodke zavoda z izdatki.
Na priporočilo sindikalne podružnice so člani CDS izvolili za skuščino naslednje tovariše oziroma tova-
rišice: Debevec Mileno, Gnidovec Albina, Jeraj Franca in dr. Šircelj Mitjo<.
V	nadaljnji razpravi so člani CDS sprejeli še naslednje sklepe:
—	za člana uredniškega odbora Konoplana se potrdita tov. Srečo ing. Bergant in Rihtar Franc;
—	na predlog EE tkalnice se prekvalificira delovno mesto »čiščenje surovih tkanin« iz polkvalificira-nega v kvalificirano z motivacijo, da na to mesto pridejo običajno tkalke, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo več delati v tkalnici in ker se je z uvedbo kontrole kvalitete, povečal tudi delokrog dela na tem delovnem mestu. Poleg čiščenja tkanin sedaj na tem delovnem mestu surovo blago tudi Masirajo;
—	pristopi naj se k organiziranju industrijskih prodajaln v Zagrebu in Novem Sadu v sodelovanju s še nekaterimi podjetji. S tem bomo dobili neposreden stik s potrošniki in povečali prodajo blaga;
—	naši trgovini »Bala« se dovoli prodajanje na potrošniške kredite;
—	kuponi za blago bodo razdeljeni 15. oktobra pri plači. Delitev se je zavlekla, ker še do sedaj niso bili realizirani vsi že razdeljeni kuponi.
V	zvezi z izvozom je tov. direktor poročal O' vtisih s potovanja po Norveški, Švedski in Zap. Nemčiji. Realne možnosti za izvoz so v Zap. Nemčijo konopljena jadro vina, v ostale države pa jacquardski gradel, vendar po nižji ceni, ker so nam nekatera jugoslovanska podjetja pokvarila ceno. Tudi nekateri izdelki konfekcije bodo mogoče postali izvozni artikel.
V	zvezi z nab.avo surovin za predilnico je bilo poudarjeno, da je treba čim prej nabaviti laneno vlakno in več pažnje posvetiti kvaliteti nabavljene konoplje, ker iz sedanje ni mogoče izdelati jadrovine za izvoz.
Nabava in prodaja v avgustu 1962
Surovine		Nabavljeno kg	Porabljeno kg
Lan D			4 892	33 621
Lan K			6 784	5 114
Konoplja D ...		39 722	11 192
Konoplja K ...		13 814	15 273
Preja:			
Bombažna ....		69 683	46 562
Stanična			3 414	2 602
Lanena (doma izdelana) .	. .		24 938	31 456
Konopljena (doma	izdelana)	26 755	25 492
Premog:		494 ton	291,2 ton
Tkanine:	Proizvedeno Prodano		Prodaja na
	m2	ms	avgust 1961
Bombažne . . . ,	77 394	72 321	106,6 %
Lanene 		34 971	28 525	49,5 %
Bombaž — lan .	. .	144 515	145 002	91,1 %
Konopljene . . . .	36 571	58 036	120,5 %
Bombaž — konoplja	4 563	8 675	220,1 %
Lan — konoplja . .	1 217	3 183	98,8 %
Gasilske cevi — kg .	3 081	2 204	68,6 %
Makulature smo imeli v mesecu avgustu 1962 2800 m2, dočim je bilo v istem mesecu preteklega leta 2262 m2, torej letos 23,8 % več kot lani.
S surovinami smo v preteMem mesecu imeli težave, posebno v konopljenem vlaknu. Količinsko se je zadostilo potrebam, vendar ne v kvaliteti. Vlakno
po trdnosti ni odgovarjalo in se to izraža na preji in v tkaninah. Tudi z vsemi številkami bombažne preje nismo bili dovolj preskrbljeni, konkretno z Nm 20/2. Vsled pomanjkanja te preje smo imeli zastoj v izdelavi tkanine za specialne namene.
S prodajo naše proizvodnje smo sicer avgustov plan presegli, smo pa za 4,9 % izpod lanskoletne prodaje v istem mesecu. V tem mesecu vlada običajno — trgovsko nazvano — mrtva sezona in se šele v septembru začne boljšati, kar upamo, da bo uresničeno.
Navijanje osnove V škrobilnici
Kako smo delali v avgusta 1962
Izpolnitev količinskega plana:
Primerjava Mesečna z letom 1961 izpolnitev Leto 1961 indeks 100
Predilnica...................... 79,2	%>	89,8	"/o
Tkalnica......................... 102	%>	99,8	°/o
Gasilske cevi................... 96,9	%	85,3	"/o
V predilnici smo dosegli samo 79,2 %> proizvodnega plana in je bil presežen edino v grupi konopljene kratke preje za 21,7 %>, v vseh ostalih grupah pa je precej izpod planirane količine. Vzrok izpada je v zaviranju proizvodnje, saj obratuje samo 10 mokro predilnih strojev in delno je vzrok tudi v zelo slabi kvaliteti konopljenega vlakna. Že celo leto imamo tež-koče v pogledu kvalitete konoplje in tudi za bodoče še ni izgledov za zboljšanje.
Tkalnica je po m2 za 2 %> in po votkih za 4,6 %> presegla planirano količino. Uspeh bi bil še boljši, če bi' bila konopljena preja kvalitetno boljša. Zaradi slabe surovine je izpad v predilnici in potem tudi v tkalnici. Tkalnica je v kumulativi, to je v razdobju 8 mesecev dosegla lansko letno proizvodnjo. V začetku oktobra bomo montirali 6 avtomatskih statev in te nam bodo dvignile proizvodnjo tako, do bomo količino iz lanskega leta presegli.
Ostali oddelki so obratovali normalno. Tekom septembra se je selila konfekcija iz lesene montažne stavbe v drugo nadstropje predilnice, ker so avtomatski tkalni stroji že preseljeni v nove prostore. Stavba za nove delavnice prehaja v zaključno fazo in bomo del delavnic v teku oktobra preselili v nove prostore, in še skladišče pomožnega materijala.
V avgustu je bilo 5 prekinitev električnega toka ali skupaj 1 uro 5 minut. Vrednost točke v primerjavi z mesecem januarjem 1962 je bila sledeča:
Ekonomska enota:
Predilnica...........
Tkalnica.............
Plemenitilnica . . .
Tiskarna.............
Konfekcija . . . . Obrat za vzdrževanje Uprava ..............
Primerjava z januarjem 1962
..............101,4	%>
..............105,0	°/»
..............102,5	°/o
............102,1 %>
...............99,3	%
......	105,3	%>
..............103,0	%>
Koncem avgusta je bilo zaposlenih 1124 proizva-javcev in 11 vajencev.
17. september praznik tovarne Induplati
Zopet je za nami pomemben dan, 17. september, katerega se spominjamo vsi člani kolektiva. Za ta pomembni dan smo se zbrali v soboto dne 15. 9. 1962 Popoldan na športnem igrišču za tovarno, da se pomerimo v raznih športnih panogah medobratno in posamezno. Naši strelci so pričeli s tekmovanjem z zračno puško že v sredo in tekmovali do petka. Tekmovali so posamezno in ekipno. Prehodni pokal je osvojila ekipa tkalnice v postavi Rihtar Franc, Šimic Mirko, Kokalj Viktor, Perko Venčeslav in Strojan Janez skupaj 760 krogov. Posamezno je osvojil prvo mesto tov. Postržin Karol 183 krogov, drugi Rihtar Franc 174, tretji Šimic Miro 168, četrti Strojan Janez 165, peti Klešnik Jože 160 krogov itd. 10 najboljših strelcev je Prejelo praktične nagrade. S tem so strelci svoje tekmovanje zaključili. Kakor je bilo že objavljeno v prejšnji številki Konoplana, smo upoštevali razpored tekmovanja. Najprej so se pomerili odboj kaši in to tekstil: režija. Zmagala je režija 2 :0. Takoj za tem so se pomerili najboljši nogometaši tovarne. Zopet smo zagledali tekstilce in režijo. Že po prvih udarcih smo videli, da bo tekma borbena. Toda močna obramba in dobri napadalci režije niso uspeli premagati slabotne tekstilce v regularnem času 2 X 20 min. Tudi v podaljšku 2 X 10 min. je bilo stanje 1 :1. Tedaj je nastopil težki udarec za tekstil. Glavni sodnik je določil, da se strelja po 5 strelov iz 11 m. Uspešna je bila režija in tako zmagala. Nato je sledilo vlečenje vrvi. Borile so se štiri ekipe za najboljši naslov. V prvem vlečenju je zmagala 10 članska ekipa režije. V drugem srečanju so zmagali tekstilci. V finalu sta se srečali tekstil in režija. Po mučnem in napornem vlečenju sta bili obe ekipi diskvalificirani, ker se nista držali obstoječega Pravilnika. Najbolj zanimiva točka tega tekmovanja je bila zadnja — tek v vrečah. Posamezni moški so se Postavili v vrsto pred startom. Na znak starterja so se pognali v tek. Cilj je bil oddaljen 25 m. Prvi je Prispel na cilj še v dokaj lepem slogu tov. Urankar.
Nato so se postavile ženske. Res da se jih ni več prijavilo kot 7. Najuspešnejša je bila tov. Hosta. Najbolj zanimivo je bilo, ko so se postavili v vsako vrečo po dva. Po zelo napornem in smešnem teku sta na cilj prispeli prvi dve tov. Bulič in Bergant. Tolažini tek so izvedli cicibani. Okoli 40 cicibanov se je pognalo od starta do cilja.
S tem je bilo športno tekmovanje na igrišču zaključeno. Vsak prvo plasirani je prejel praktično nagrado. Nato smo se zapodili na prostor za balinanje. Pod strokovnim vodstvom tov. Grbec Petra in glavnim sodnikom tov. Pirc Francem se je pričelo to zanimivo tekmovanje. Startalo je 6 ekip. Tekmovalo se je na izpadanje. V zelo močni konkurenci je zmagala trojka v postavi Bulič Mičo, Lipovšek Otmar in Hribar Tone. S tem smo zaključili športno tekmovanje in se poslovili za leto dni.
Gol! — Vratar je bil sicer požrtvovalen vendar zaman
Jogurt - vir zdravja z druge strani
Piscu članka v prejšnji številki Konoplana verjetno ni znano, da je nabavna cena jogurta din 30 za kozarec. Vsega jogurta smo tekom letošnjega leta nabavili 1388 kozarcev. Vsled neredne in premale prodaje pa je bilo od nabavljene količine oddano 127 kozarcev jogurta v predelavo za skuto.
PROMETNA
VARNOST
Kljub kontroli pa so potrošniki odnesli 63 praznih kozarcev. Zaslužek pri 1261 kozarcih jogurta po din 5 pri komadu . . . . din 6305 Vrednost skute iz predelanega jogurta . . . din 1250
skupaj din 7555
Vrednost predelanega jogurta 127 kozarcev po din 3810 Manjkajoči kozarci 63 kom po din 50 . .	. din 3150
din 595
Torej je celotni zaslužek pri prodanih 1261 kozarcih jogurta le 595 din.
Nadalje naj se pisec članka osebno prepriča v kuhinji družbene prehrane, da narežemo iz 2 kg črnega kruha samo 20 kom. 20 komadov kruha po prodajni ceni 8 din za komad pa znese 160 din ne pa 240 din, kot je omenjeno v članku. Pri toplih malicah pa narežemo iz 2 kg črnega kruha 24 kom, ker je kalkulacijska cena tople malice 85 din in komad kruha 5 din. Nabavna cena 2 kg črnega kruha je 126 din, obrat družbene prehrane pa dobi za 24 kom kruha 120 din. Torej se pri malici prodaja kruh za 6 din pod nabavno ceno.
Nabavna cena šunkarice je 700 din. Če upoštevamo 3 %> kal a (osušenje, lupljenje) znaša cena salame 721 din. Zaslužek pri kg šunkarice je torej 80 din. To salamo pa je potrebno narezati ter iz 1 kg napraviti 20 zavitkov po 5 dkg. V prodajni ceni 40 din za 5 dkg salame pa ni upoštevan papir za zavijanje, katerega nabavna cena je tudi 420 din za kg. Približno tako bi izgledala kalkulacija tudi za ostale prehrambene artikle, katere omenja pisec članka.
Za hladna jedila matično podjetje ne doplačuje nobene razlike od kalkulacije do prodajne cene, zato jo mora plačati pač potrošnik sam.
V članku je obrat družbene prehrane prikazan kot neko izkoriščevalno podjetje v podjetju. Vendar cene v obratu družbene prehrane določa Upravni odbor menze in počitniških domov na osnovi kalkulacije, ki jo izdela tiprava družbene prehrane. Pisec članka bi se moral zavedati, da si tudi delavec v obratu družbene prehrane služi kruh pod zelo težkimi pogoji in sicer ne glede na njegov delovni čas, ki je skoraj vedno daljši kot 8 ur. Poleg tega pa je prikrajšan tudi pri počitku ob nedeljah in državnih praznikih. Mislim, da toliko obrokov, kot jih mora pripraviti obrat družbene prehrane, ni malenkost. Izdanih ca. 750 toplih malic in ca. 350 kosil pri tako malem številu zaposlenih, je daleč nad normativom, ki je predpisan na osebo zaposlenih. Tudi delavec družbene prehrane ima pravico za svoje delo prejemati plačilo. Zato si mora obrat družbene prehrane kot samostojna ekonomska enota ustvarjati svoje sklade (osebne dohodke, rezervni in poslovni sklad). To pa dosežemo le, če na jedila in pijače pribijemo določen odstotek dobička, kar pa po mnenju pisca ni pravilno. Res je, da od matičnega podjetja prejemamo razne olajšave kot so: kurjava, razsvetljava, vodarina in svetlobni elementi. S temi olajšavami pa se pokrije le del režije. Vsa ostala režija kot je lom, nabava inventarja itd. pa odpade na obrat družbene prehrane dodatno k zgoraj omenjenim skladom, katere si formirano od ustvarjenega prometa sami.
Cvetko
Da bi lahko razumeli posamezne znake na cestah je potrebno, da ceste razdelimo na vrste. Pri nas imamo ceste I. reda, II. reda, III. reda in IV. reda in avtocesto. Vse te ceste pa so med seboj v nekem odnosu, to razumemo tako, da je ena cesta večje veljave kot pa druga. Cesta I. reda je večje veljave kot vse druge ceste (razen avtoceste). Cesta II. reda je večje veljave kot cesta III. in IV. reda in cesta III. reda je cesta večje veljave kot cesta IV. reda. Tako so hoteli strokovnjaki doseči, da za vse ceste velja en kriterij in enaki odnosi. Ceste, ki ne pridejo v kategorije od
I.	do IV. reda imenujemo stranske ceste.
Vsaka cesta višje veljave ima prednost pred cesto nižje veljave, to se pravi, da ima voznik, ki vozi po cesti višje veljave, prednost pred vozili, ki prihajajo s stranske ceste ali ceste nižje veljave. Pri določevanju ceste višje veljave se je upoštevalo gostoto prometa na njej in njeno mesto pri povezavi republik, mest in krajev ter važnost kot gospodarsko prometne žile.
Da opozorimo voznika motornega vozila ali kolesarja, da prihaja na cesto nižje veljave, postavimo pred križiščem s cesto višje veljave znak: »Nimaš prednosti« ali »STOP nimaš prednosti«.
To je znak: »Nimaš prednosti«. Znak je v obliki trikotnika, rumene barve z rdečim robom. Vsi znaki trikotne oblike imajo namen opozorila in v to grupo spada tudi ta znak. On nam pove, da prihajamo na cesto (v križišče), ki ima višjo veljavo in zahteva od nas, da pustimo preko križišča vsa vozila s prednostne ceste in šele ko je cestišče višje veljave prosto, lahko zapeljemo preko križišča, kamor smo namenjeni.
Ce je križišče prazno, lahko peljemo preko njega, ne da bi se ustavili, če pa vozila s prednostne ceste zavijajo ali so tako blizu križišča, da je možno trčenje vašega vozila in vozila, ki prihaja po prednostni cesti, se morate ustaviti.
Ta znak pomeni: »STOP nimaš prednosti«. Znak je lumen in okrogle oblike z rdečim robom. V zgornjem delu rumenega polja piše »STOP«. Znak spada v skupino znakov, ki prepovedujejo. Vsi znaki za prepoved ali omejitev (hitrosti, teže, širine, višine, vrste vozila itd.) so okrogli. Ta znak nam prepoveduje vožnjo v križišču, pove nam, da se moramo pred križiščem obvezno ustaviti in šele, ko se prepričamo, da je križišče prosto, smemo zapeljati v križišče in nadaljevati vožnjo. Razlika med znakom »Nimaš prednosti« in »STOP« je v tem, da znak STOP zahteva, da se pred križiščem ustavimo, dočim to pri znaku »Nimaš prednosti« ni potrebno. Znak STOP se postavlja pred zelo prometna križišča in na zaprta križišča, to je tam, kjer je vidljivost slaba in bi zapeljali na križišče ne da bi ga prej imeli možnost opazovati, ali je prosto ali ne.
n-z
EE TKALNICA
Da bi povečali proizvodnjo surovih tkanin, se je koncem junija na dvajsetih avtomatskih statvah uvedla tretja izmena. Po skoraj treh mesecih obratovanja tretje izmene že lahko ugotavljamo boljše rezultate v proizvodnji. Tako smo v juliju izpolnili mesečni plan v m! s 100,2 "/o, v avgustu pa s 102,3 "/o. Plan v 000 votkih pa je bil dosežen v juliju s 104 «/» in v avgustu s 104,6«/».
Poleg tretje izmene pa smo med kolektivnim dopustom delno obratovali in na ta način izdelali skoraj 20 000 m- surovih tkanin, kar predstavlja 8«/» mesečnega plana. Z ozirom na proizvodnjo v mesecu septembru in ker smo delali 17. 9. na dan tovarniškega praznika, bo mesečni operativni plan v m2 dosežen Predvidoma s 102«/». Po sklepu ODS se je zaostrila delovna disciplina. Kar tudi daje pozitivne rezultate. Vendar pa so v ekonomski enoti še posamezniki, ki se bolj malo menijo za določen polurni odmor in ga običajno podaljšajo. Res je, da so to posamezniki, vendar Pa to kvarno vpliva na delovno disciplino celotne ekonomske enote.
V zadnjem času nam je z boljšo organizacijo uspelo skoraj popolnoma odstraniti zastoje zaradi pomanjkanja osnov. Vendar še prihaja do posameznih primerov zaradi nepravočasne dobave raznih številk preje.
Na dosežne rezultate pa še vedno negativno vpliva slaba kvaliteta KD in KK preje. To nam povzroča nenormalno nizko izkoriščanje statev, s tem v zvezi pa tudi nizko produkcijo- pri določenih artiklih. Poleg tega je tudi kvaliteta izdelkov slabša, kakor bi sicer bila. Zasedba statev s tkalkami je bila boljša in izgleda, da se je fluktuacija le ustalila.
Z ozirom na nove statve bomo imeli vse pogoje za uspešno izpolnjevanje plana. Seveda pa ne smemo računati samo na nove kapacitete, ampak je naša dolžnost, da izkoristimo vse razpoložljive kapacitete in skrite rezerve do skrajnih meja in na ta način dosežemo zadovoljive rezultate v izpolnjevanju družbenih obveznosti. Poleg tega pa si istočasno ustvarimo po-Soje za boljše osebne dohodke.
Dom v Umag*u
je spel zaprl
O, vendar je konec, so vzkliknili vsi prizadeti, posebno pa tov. ■ Pavli, ki je moral letos prepeljati kar osemnajst izmen v Umag in nazaj. Avtobus je bil večkrat poln do zadnjega kotička in čeprav je že precej ^izčrpan«, ni bilo nobenih večjih defektov.
^na izmed, osemnajstih izmen letošnje sezone v Umagu
Naši košarkarji pred tekmo
Pismo našega rojaka
Med obiskom v svoji domovini je obiskal našo tovarno naš rojak John Kobi. V zahvalo nam je poslal naslednje pismo, katero na njegovo željo objavljamo tudi v našem listu.
Industrija platnenih izdelkov
Jarše, p. Domžale
Predno se vrnem nazaj v USA mi dovolite, da se vam zahvalim za dovoljeni obisk v vaši tovarni. Tekstilne tovarne doslej še nisem videl, zato mi bo ogled vaše tovarne ostal v trajnem spominu z drugimi spomini vred, katere sem si nabral v času mojega bivanja v Jugoslaviji.
Vašemu kolektivu želim še mnogo delovnih uspehov v korist socialističnega razvoja nove Jugoslavije.
Hvala lepa in lepo pozdravljeni!
John Kobi — Duluth, Minn. — USA
Gostje so običajno prispeli s polnim košem dobre volje, ki jih ni zapustila do konca tedna. Tako je tudi prav, saj so prišli na dopust. Včasih je sicer padla kakšna pripomba glede hrane, vendair je bil jedilnik kolikor mogoče pester, saj se je čez teden zvrstila teletina, govedina, piščanci, svinjetina (pač bolj poredko, ker je v tem letnem času res pretežka za prebavo) in seveda ribe, toda kaj hočemo, več ljudi več okusov. Hrano smo pripravljali na različne načine, da bi goste čim bolj zadovoljili. Ce se je kljub temu kdaj pojavila kritika, sem se običajno pomiril pri posodah za odpadke kjer se je vedno lahko našlo več kosov kruha, iz česar sem sklepal, da kritika na račun hrane le ni popolnoma opravičljiva. Po številu pripravljenih obrokov smo letos presegli vsa leta do tedaj, posebno v sezonskih mesecih, ko so včasih ob izletniških dneh stali pred domom tudi po trije avtobusi in je morala ta res zelo majhna kuhinja pripraviti tudi do 200 kosil.
Marsikateri gost našega doma je med letošnjim dopustom izjavil, da prihodnje leto gotovo zopet pride. Letos je bilo v Umagu tudi večje število starejših ljudi, katere je poslala na oddih sindikalna podružnica. Večina od njih je bila v domu prvič in vsi so bili prav zadovoljnji.
Novost med letošnjim dopustom so bili tudi pikniki, katere smo organizirali vsak teden. Seveda ob tej priliki ni manjkalo dobrot na žaru, za boljše razpoloženje pa je poskrbela istrska kapljica. Običajen zaključek piknika je bil: »Vsi za mano kamaradi...«
Personalne izpremembe
Vstopi:
1.	Marušič Terezija, tkavka, vstopila dne 27. 8. 1962;
2.	Bobek Olga, tkavka, vstopila dne 29. 8. 1962;
3.	Kajnih Ana, tkavka, vstopila dne 30. 8. 1962;
4.	Kranjc Hedvika, tkavka, vstopila dne 30. 8. 1962;
5.	Medlobi Nada, tkavka, vstopila dne 1. 9. 1962;
6.	Bergles Franc, tekstilni tehnik, vstopil dne 1. 9.1962;
7.	Uršič Ignacij, ključav. vajenec, vstopil dne 1. 9. 1962;
8.	Pogačar Ana, tkavka, vstopila dne 3. 9. 1962;
9.	Džurdžek Verona, tkavka, vstopila dne 3. 9. 1962;
10.	Šorn Stanislav, not. transp. v tkal., vstopil dne 3. 9. 1962;
11.	Vidic Vera, tkavka, vstopila dne 4. 9. 1962;
12.	Vajda Matilda, tkavka,	vstopila	dne	7.	9.	1962;
13.	Peretič Cvetka, tkavka,	vstopila	dne	7.	9	1962;
14.	Antonin Štefka, tkavka,	vstopila	dne	7.	9.	1962;
15.	Mrkužič Marija, tkavka,	vstopila	dne	8.	9.	1962;
16.	Vršič Nežika, tkavka, vstopila dne 8. 9. 1962;
17.	Oštir Ana, tkavka, vstopila dne 10. 9. 1962;
18.	Kavčič Ivana, tkavka, vstopila dne 11. 9. 1962;
19.	Učakar Jože, not. transp. v tkal., vstopil 11. 9. 1962;
20.	Sunkar Marija, del. v konf., vstopila dne 8. 9. 1962;
21.	Peterc Danica, admin. v menzi, vstopila dne 14. 9. 1962;
22.	Pislak Stanko, moj. za izdel. camp. opreme in ce-rad, vstopil dne 17. 9. 1962;
23.	Bergant Stane, dvor. in trasp. del., vstopil dne 17. 9. 1962.
Gradnja osemletke v Preserjah hitro napreduje
Odbojka — tekstil
Izstopi:
1.	Capuder Lovrenc, kurj. v menzi, izstopil na podlagi lastne odpovedi dne 31. 8. 1962;
2.	Volčini Mihaela, previjanje mokre preje v predena, izstopila.
3.	Spruk Alojzija, admin. v menzi, izstopila dne 12. 9. 1962, sporazumno z upravo podjetja;
4.	Strojan Janez, tekstilni tehnik, izstopil dne 15. 9. 1962, na podlagi lastne odpovedi;
5.	Ducman Gizela, tkavka, izstopila dne 15. 9. 1962. na podlagi lastne odpovedi;
6.	Kveder Jože, delavec v skladiču preje, izstopil dne 20. 9. 1962, odšel na odsluženje kadrovskega roka;
7.	Kukovec Marija, snažilka in perica v počit, domu v Umagu, izstopila dne 22. 9. 1962 po zaključku sezone;
8.	Dežman Frančiška, strežba v Počit, domu v Umagu, izstopila dne 22. 9. 1962 po zaključku sezone;
9.	Lipovšek Peter, tekstilni tehnik, izstopil dne 22. 9. 1962, odšel na odsluženje kadrovskega roka;
10.	Požar Miha, strojni ključavničar, izstopil dne 25. 9. 1962, odšel na odsluženje kadrovskega roka;
11.	Halilagič Ibrahim, notranji transport v tkalnici, izstopil dne 27. 9. 1962, odšel na odsluženje kadrov, roka.
Poročili so se:
Kavčič Magda, izdel. vzorcev, poročena Gorjanc,
Gorenc Erika, tkavka, poročena Gorjup,
Pavlin Marija tkavka, poročena Rojc.
2a ,'niioh m
uiumhilo
Interni transport
»Halo, je tam garaža? Rad bi vozilo za prevoz izdelkov iz konfekcije v skladišče."
»Samo avtobus je na razpolago, če hočete.«
Dopustniška
Kristjan bi rad dopust v poletnih mesecih. Šef je naročil namestniku, da ga ne sme dati nobenemu zaradi remonta.
»Že prav, že prav,« reče Kristjan, »samo povej šefu, da smučar pa tudi nisem.«
Iz tečaja
»Kako pridobivamo bombaž?«
"Bombaž pridobivamo ... bombaž pridobivamo ... bombaž pridobivamo...« — "Na strani 4,« ji počepne soseda, »na strani 4.«
Dve gostinski
Ko se je naša skupina vračala z zagrebškega velesejma, se je ustavila v gostišču ob avtocesti.
»Želite prosim,« je vprašala prijazna natakarica.
»Za 100 din zelja in pohanega hermelinčka,« reče nekdo za šalo.
"Ne, piščančkov pa nimamo.«
»Tovariš natakar, to vino pa cika.«
»Ni mogoče! No, bom prinesel drugega, iz kleti. Tam ga tudi jaz pijem ...«