Primorski Gospodar
jbist povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju,
Ureduje Dontinko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici v p.
Izdaj2 „Goriško kmetijsko društvo
ffceo. 10. f gorici, dne 31. maja 1912. feeaj I||f.
Obsegi 1. Poziv društvenikom »Gor. kmet. društva« in naročnikom »Prim.
Gospodarja« ; 2. Dolenjska zelenika in žametasta črnina priporočljivi vrsti za Vipavsko dolino in Goriško (Konec.); 3. O poletnem krmljenju molzne živine; 4. Poročila; 5. Poročilo o delovanju c. kr. kmet.-kem. poskuševališča v Gorici (Nadaljevanje) ; 6. Društvene vesti; 7. Vprašanja in odgovori; 8. Književnost; 9. Na novo priglašeni udje .Goriškemu kmet. društvu" v Gorici.
Poziv
društenikoin »Gor kmet. društva« in naročnikom »Primorskega Gospodarja«.
Z ozirom na to, da še danes niso poravnane vse letnine in naročnine za leto 1911 in 1912. naprošajo se najuljudnejše vsi dolžniki, naj poravnajo svoj dolg pri društvu vsaj v teku meseca junija 1.1.
O tej priliki opozarjamo društvenike ponovno na § 8. društvenih pravil, ki se glasi »Letnino je plačati v prvi četrtini ieta«.
Z ozirom na to, da mislijo nekateri naši društveniki, češ, da služijo 3 K, ki jih morajo plačati vsako leto, kot naročnina za »Prim. Gospodarja«, zdi se nam potrebno, da jim to zadevo pojasnimo. Vsak društvenik t. j. tak. ki je plačal enkrat za vselej 1 K pristopnine in plačuje redno vsako leto 3 K letnine, dobiva »Prim. Gosp. brezplačno, ima pa vrhu tega pravico naročati pri društvu različne kmetijske potrebščina, iskati pri društvu nasvetov, biti deležen sploh vseh koristi in ugodnosti, ki mu jih društvo lahko nudi, ima pravico udeleževati se občnih zborov glavnega društva, voliti, voljen biti itd. Vseh prejnave-denih pravic pa naročnik »Prim. Gosp.« nima, ampak on ima edino to pravico, da zahteva lahko 24 številk društv. glasila na leto.
Končno moramo opozoriti na to, da d r u š t v e n i k p r e-n e li a biti glasom § 12. dr. pravil le o n i in sicer: 1.) Ki naznani svoj izstop tri mesece pred koncem leta, 2. ki umrje in 3.) oni, ki ga izključi osrednji ali pa občni zbor. Prosimo toraj naše društvenike naj blagovole to uvaževati.
»Goriško kmetijsko društvo«.
Dolenjska zeienika in žametasta črnina pri-poročljivi vrsti za Vipavsko doišn® in Goriško,
(Konec.)
Gospod Buhoslav Skalickv je, spoznavši zelenikine lastnosti na Dolenjskem, zasadil to trto tudi v državnem poskuševamern vinogradu na Slapu pri Vipavi. Njena rodovitnost je tam enaka kakor na Dolenjskem, namreč tako velika, da se prišteva ta i rta lahko brez vse skrbi h kvalitetnim vrstam. Posebno se ocl-iikuje v Vipavski dolini pridelano zeleniklno vino po okusu — njeni fini kislini in tudi barvi, katera je zelenkasto rumena.
Ne le po mojem mnenju, ampak celo po mojem prepričanju, bi morala biti dolenjska zeienika tista vrsta, katera naj bi dajala Vipavcem in Goričanom taka bela vina, kakršna zahtevajo v severnih nevinorodnih deželah ali onih, odkoder prihaja k nam pivo. Takega vina bi se pridelala na razmeroma majhni površini lahko velika množina; taka vrsta pa je dolenjska zeienika in katero je priporočati za Vipavsko dolino in Goriško.
Da bi seznanil gospode strokovnjake v Gorici z vinom v Vipavski dolini pridelane zelenike. sem poslal lansko leto g. V. Dominko-tu, uredniku »Prim. Gosp.«, steklenico zelenike, pridelane leta 1910. v državnem vnogradu na Slapu, s prošnjo, naj blagovoli povabiti več tamošnjih gospodov strokovnjakov k poskušnji ter naj mi potem sporoči, kako so sodili o tem vinu. To se je zgod;Io in v pismu z dne 9. januarja 1911 sem prejel od g. V. Dominko-ta ta-le odgovor: »Storil sem, kakor ste mi naročili. Povabil sem. kot predsednik vinarskega odseka, razne gospode k pokuširii. Preden sem dal vino v pokušnjo, opozoril sem na to. kak namen ima prav za prav ta pokušnja. Kako so gg. sodili, povem naj tu prav odkritosrčno. Izjavili so se, da bi bilo to vino šele potem primerno za razpošiljanje v severne kraje, ko bi se mu primešalo vsaj 1/3 vlaškega ali italijanskega
rizlinga, češ. da je samo na sebi preveč prazno.« Tako se glasi odgovor.
No ta presodba bi ne bila za zeleniko ravno ugodna, t. i. ona ne govori za njo priporočljivo, a prezreti ne gre pri tem dvoje. Prvič namreč, da so poskušali gospodje to vino z gol-tanci, naučenimi na goriška, močna, mnogo alkohola vsebujoča vina, ne pa s takimi, kakršni se nahajajo v severnih nevinorod-nih deželah ali tam, kjer ne marajo za taka vina, ki jih naziva Italijan »M a z z a ca v a i 1 o«. Drugo, česar se ne sme zamol-čati in kar je gotovo drugače vplivalo pri presoji, nego je bilo pričakovati, je namreč sledeče. Dotična zelenika je bila namreč iz leta 1910, toraj iz mokre letine in temu dosledno iz letine, ko je peronospora trte hudo napadala. Ko bi bili pokušali gospodje lansko zeleniko, sodili bi jo bili brezdvomno - - dasi le z goriškim goltancem - popolnoma drugače. Sicer vzemimo, da je bila obsodba tudi prava, - docela opravičena vendar pa gospodje pokuševalci niso navedli za ta slučaj pravega, k a j lahko izvedljivega recepta. Pravijo sicer, da bi bilo treba primešati zelenikinemu vinu vsaj 1'3 vlaškega ali italijanskega nzlinga. To storiti, ni bogve kakšna težkoča in tudi ne stane bogsigavedi koliko, temuč s tem bi prišel tudi italijanski rizling — ta pač izborna kvali - in kvantitativna trtna vrsta — do svoje veljave. Sama za se pa nima ta vrsta onega, na kar sem mislil jaz v tem članku, kajti njeno vino je premočno, ima premalo kisline in je prerumeno.
Omeniti hočem o tej priliki še, da se nahaja v Vipavski dolini, tam v okolici Polenj, Zapuž, Sv. Križa i. t. d. še druga vrsta, kateri pravijo Vipavci tudi zelenika in celo dolenjska ze-ienika in sicer zaraditega, ker se dobi baje največ okoli vasi Dolenje. Ta vrsta pa nima z zeleniko. o kateri je bilo govora v tem članku, nikake sličnosti, razun v obliki in velikosti grozdja. Tudi njeno vino se ne d '<. primerjati z onim prave dolenjske ze-lenike ali kržatne zvane. kajti ono nima tako dobrih lastnosti, kakor dolenjska zelenika.
Na vsak način bi bilo v najeminentnejšem interesu vipavskih in goriških vinogradnikov, da bi se pričelo resno izvajati pridelovanje takih belih vin - ne pa šele misliti - , o katerih bi se zamoglo reči: Vina je dosti in je obenem takšno, kakršno mora biti vino, namenjeno za eksport v severne kraje. Kako naj se pa to izvede? — Gotovo najenostavneje na ta način, da
bi vzela vinarski odsek »O o r i š k e g a k m e t i j s k e g a društva« v Gorici in vinarska zadruga »Vipavskega kmetijskega društva« v Vipavi stvar resno v roke. Eno kakor drugo društvo naj bi napravilo mali poskuševalni vinograd, in sicer dve tretjini naj bi se zasadili s pravo dolenjsko zeleniko, ena tretjina pa z italijanskim rizlingom. V takem vinogradu bi se lahko dognalo v malih letih, kako rodi zelenika, kakšno vino sama na sebi in kakšno, če se mu primeša italijanski rizling. Ako bi se ta poskušnja dobro obnesla, potem naj bi se izvajalo to v praksi in splošno priporočalo.
Zdaj pa pomenimo se še o »žametasti črnini« ali »kavšči-na« (po nemški »Blauer Kollner) imenovani. Ta vrsta je po Hrvatskem, Štajerskem, posebno pa na Dolenjskem jako razširjena. Rodi tako obilno kakor zelenika in njeno vino je prijetnega. kislikastega okusa, lepe. temno-rdeče barve, alkohola nima bogve koliko. Tudi to vrsto vina sem poslal g. V. Domin-ko-tu v pokušnjo in sicer pridelek iz Vipave iz leta 1910. Odgovor g. Domrnko-ta glede tega vina pa sc glasi: »Glede črnega, oziroma rdečega vina so se izjavili gosp. pokušala, da bi bilo kot namizno vino primernejše od prvega t. j. zelenikinega vina, ali da bi tudi temu gotovo koristilo rezanje s kakšnim boljšim črnim vinom.« Tej sodbi pritrjujem popolnoma, le zdi se mi, da bi bilo najboljše, ko bi se napravilo tudi z žametasto črnino tak poskus kakršnega sem na.vvetoval glede dolenjske zelenike, namreč da naj bi se vsadilo v poskuševalni vinograd dve tretjini žametaste črnine, eno tretjino pa modre f r a n-k i n j e. Po rezultatu te pokušnje naj bi . ?. potem zasadile večje površine. Na vsak način je in ostane pridelovanje velikih množin. oku-h severnih konsumentov prilagodsnih vin, najino-gočneji tekmovalec piva, katero se uvaža s severa k nam.
R. Dolenc.
O poletnem krmljeriju molzne žlvln^.
Molzna živina se spušča po leti na pašo, ali pa se pušča v hlevu. Kdor ima pašnik na razpolago, stori najbolje, če spusti živino poleti na pašo. ker je ta način krmljenja naraven; kdor pa pašnika nima, naj obdrži živino v hlevu. Če se obdrži živina v hlevu, provzroča postrežba sicer mnogo dela, porabi se tudi mnogo več stelje, kakor če se goni živina na pašo, ali po drugi
strani je pri tem to dobro, ker se tie zgubi prav nič gnoja. Če ne kaže goniti živine vsled neugodnih razmer na pašo, potem je r.a vsak način najboljše, da se obdrži molzna živina doma, ali vendar naj se spušča, če je le mogoče, vsak dan po par ur na pašo. Ako ni v bližini pripravnega pašnika, naj se uporabi za pašo kakšno deteljišče.
Jako koristno je, če se zaženejo krave ponoči o vročem poletju v kakšin ograjen prostor na prosto ter krme podnevi v hlevu. Spuščanje živine v tak prostor koristi živini gotovo . rnnogo bolj, kakor če se spušča živina na gnojnik. Kdor kupuje krave, ki so se pred kratkim otelile, in prodaja take, ki nimajo več zadostno mleka, ali kakor bi rekli, ki se peča s kravjerejo v svrho dobave velike množine mleka, stori najbolje, če obdrži krave v hlevu. Tak mora gledati namreč, da dobi od svojih krav kolikor mogoče mnogo mleku, z druge strani pa mora ' skrbeti, da dobi za izmolzer.e krave, ko jih proda mesarju, precej denara. To se pa da doseči le s tem, da se obdrže krave v hlevu.
Kjer gre pa le za to, da se živina ohrani in z izpodrejo spopblni, tam je treba skrbeti za to, da se bo živina gibala kolikor mogoče na prostem. Kar se zgubi v tem slučaju na mleku, pridobi se pa na drugi strani s tem, da je živina zdrava in da se naraščaj krepko razvija. Sicer če se goni živina le sem pa tje na pašo in ne predaleč od hleva, to mlečnosti prav nič ne škoduje, ampak vpliva celo ugodno na mlečno tolščobo. Nasprotno pa vpliva predolga hoja neugodno na izločevanje mleka.
Če se hoče, da bodo dajale krave mnogo mleka, naj se poskrbi za pridelovanje zgodnje pomladanske zelene klaje. Ako se poseje licema ali večna detelja na primerna tla, dobi se od nje prav zgodnjo pomladansko zeleno klajo in takšna pripomore mnogo k temu, da živina več časa obilo molze. Na primernih tleh ne trpi lucerna o suši, ampak vedno čvrsto poganja. Kdor nima primerne zemlje za večno deteljo ali lucerno z višnjevim cvetjem, naj seje pa rumeno cvetečo ali peščeno lucerno. Kjer ni mogoče pridelovati lucerne, uporabi naj se za pridelovanje pomladanske zelene klaje zelena ali košata, tudi Ivanova rž zvana.
Glavna podlaga pravilnemu krmljenju v hlevu redečih se krav in kar velja tudi za kraje, kjer niso zemlje posebno dobre,
je mešanica detelje in trav. Posebno pripravna za to je mešanica rdeče ali štajerske detelje in italijanske ali laške ljulike. Taka mešanica je boljša od čiste deteljne setve, ker da več in prikladnejše krme za živino. Taka mešanica se da pridelovati uspešno celo tam, kjer se detelja ne sponaša prav dobro. Z zeleno deteljo naj se začne krmiti koj, ko jo lahko s koso odrežeš, in sicer zato. da izpodraste na prvo pokošenem delu druga detelja, kakor hitro se ie prva košnja dokončala. Če se ravna na tu opisani način, računa se lahko z gotovostjo na to. da izpodraste detelja na onem koncu, kjer se je pričela kositi, do onega časa, ko gre prva košnja h koncu ali ko postaja še nepokošena detelje že drvena. Ker se lahko dogodi, da zaostane druga košnja v rasti vsled suše, zato se priporoča, naj se obseje za vsak tak slučaj dobro pognojena njiva v treh presledkih z zmesjo grašice in ovsa. Prva tretjina njive naj se obseje početkom, druga sredi in ostala koncem meseca aprila. Za vsako glavo živine naj se obseje površina 8 do 10 arov. Če je zemlja bolj lahka, naj se pose je ajda ali pa njivsko kolence (Riesensporgel). Ti poslednji rastlini dasta dobro krmo za molzne krave.
Sredi avgusta se bliža glavna uporaba detelje in mešanice j detelje s travo koncu, druga košnja pa je ali pokrmljena ali pa popasena. Takrat pa si lahko pomagamo z zeleno turšico. Ta krmska rastlina da v primeri z vsemi drugimi, za pridelovanje zelene klaje sposobnimi rastlinami na enako velikem prostoru največ krme in sicer celo v suhih letinah. Zelene turšice pa ne izkoristi živina popolnoma, ker vsebuje ta krma razmeroma malo beljakovin. Da se pa količina beljakovin v turšici spo-polni, naj se poseje v jeseni zmes graha, ovsa in ječmena ali ajde in sirka, ali pa ajde z gorčico ali poletno repico. Tu navedene zmesi naj se posejejo v dobro zemljo in sicer na rženo strnišče, katero naj se takoj po končani žetvi preorje. Kdor pa ne razpolaga s tako spopolnilno krmo, tak naj spopolni v zeleni turšici pomanjkujoče beljakovine s pokladanjem oljnatih preš ali tropin. Vsaki molzni kravi naj se da za vsakih 500 kg žive teže vsak dan po 1 kg oljnih preš. Te tropine naj se dajajo tudi v slučaju, ko je na razpolago le še ostarela ali odrveneia detelja. Če je zelena klaja ostarela, če jo je mlo več na razpolago ali če je ista prejeta od rije ter ta živini lahko škoduje, naj se poklada taka krma le v malih množinah, a primeša naj se ji
obenem razrezano seno ali pa naj se jo spopolni s pokladanjem večje množine močnih krmil.
Iz vsega tu rečenega se lahko razvidi, da je treba velike pozornosti tudi pri pokladanju zelene krme. da jo je treba pravočasno spopolnjevati ali zboljsavati z drugo krmo. ako se hoče. da jo živina kolikor mogoče dobro izkoristi. Če je zelena krma mokra, in se hoče takšna pokladati, je umestno, da se poklada obenem tudi nekoliko slame in 1 do 2 kg sena, zato pa nekoliko manj zelene krme. Ko se poklada zelena krma, poklada naj se vselej v malih porcijah, kajti s tem se prepreči da ne luča živina krme na tla. pa tudi da krma živine ne napne. Gleda naj se tudi, da se ne bo živina takoj napajala, ko je zeleno krmo použila. Pa tudi na solncu se ne sme puščati pokošena zelena krma predolgo, ker uvene. Ko se pripelje zelena krma domu. naj se jo zrahlja in na tenko raztrosi, da se ne ugreje. Nikdar naj se je več ne nakosi. kakor se jo pri drugem pokladanju uporabi.
Prav je, ako se zelena krma razreže, sicer pa ne radi tega, da bi jo živina hitreje prebavila in da bi jo popolnejše izkoristila, ampak zato, ker se prepreči s tem. da živina ne meče klaje po tleh in zato. ker se da razrezana laže mešati z drugo krmo, namreč s slamo. Ne glede na to, da se pri večjem številu živine in ko krme primanjkuje, če se ravna na prejnavedeni način, zeleno krmljenje laže in enakomerno izvede, doseže se s tem namreč tudi to, da se razdeli dušečnata krma bolj enakomerno na celo leto, kajti kar se od te spomladi prihrani, pride na korist na dušcu revni krmi pozimi.
Za krmljenje živine od konca septembra do časa, ko se začne pesa spravljati t. j. dokler se ne dobi pesinega perja za krmo, se priporoča posejati nekoliko strniščne repe, katera vpliva ugodno na izločevanje mleka. Na mlečnost vpliva tudi zmerna množina pesinega listja, seveda pa mora biti isto snažno in sveže, a tudi pokladati se ne sme samo, ampak vedno z dodatkom večje množine surove krme. S takim krmljenjem se omogoči tudi počasni prehod na zimsko krmljenje. Da bi se začelo obirati pesino listje za zeleno krmljenje že v avgustu. ni umestno, kajti pesa zgubi pri tem mnogo več, kakor bi zaleglo listje živini.	Po »Prakt. Land\virt«.
POROČILA.
Razpis daril. Uporabljaje denarno pomoč, ki jo je dovolilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo v pospeševanje naše govedoreje in prešičereje, je sklenil deželni odbor pospeševati tudi ietos tekmovanje med kmeotvalci, malimi posestniki in koloni in objavlja v ta namen sledeče razpise daril:
I.	Za dobro vodstvo in oskrbovanje postaj za spuščanje bikov in postaj za osveževanje krvi.
Za ta razpis so določena za s r e d n j e oz e m 1 j e darila v skupnem znesku K 300,- .
Za ta razpis so določena za planinsko ozemlje darila v skupnem znesku K 200.—.
Za ta darila se morejo potezati voditelji postaj za spuščanje bikov v obče in pa voditelji postaj za osveževanje krvi.
Pri podeljevanju se bode upoštevalo: a) število bikov ple-menjakov; b) oskrbovanje in krmljenje bikov; c) oskrbovanje hleva in pritiklin; d) vodstvo zapiska o spuščanju.
II.	Za zgradbe, prezidave in uredbo hlevov.
Za ta razpis so določena za srednje ozemlje darila v skupnem znesku K 1500. .
Za ta razpis so določena za p lani n s k o o z e m 1 j e darila v skupnem znesku K 1500.—.
lil. Za zgradbo gnojišč in pravilno ravnanje z gnojem,
V	to svrho se določijo za srednje ozemlje darila v skupnem znesku K 500. .
V	to svrho se določijo za p i a n i n s k o ozemlje darila v skupnem znesku K 400,- .
Pri podeljevanju teh daril se upošteva sistem, po katerem so napravljena gnojišča, ali so ograjena z zidom, cementom ali samo z zemljo; ali je preskrbljeno za odtok gnojnice v posebno zgrajeno jamo. Upošteva se tudi to, ali je gnojišče na primernem, mestu in kako se hrani in oskrbuje hievski gnoj i. t. d.
IV. Za pravilno ravnanje s krmili in njih hranenje.
Za ta razpis so določena za s r e d n j e ozemlje darila v skupnem znesku K 400,—.
Za ta razpis so določena za p 1 a n i n s k o oz e m I j e darila v skupnem znesku K 400.—.
Za ta darila se morejo potegovati mali, posestniki, ki dokažejo, da so uvedli na svojih posestvih pravilen sistem hra-nenja. krmil, posebno pa taki, ki dokažejo, da so uvedli na svojih posestvih »ensilažo«.
V.	Za izboljšanje planin, zavetišč, stanov, poti, napajališč i. t. d. v prilog planinskemu ozemlju.
Za ta darila se lahko zglasijo vsi plašnjarji. Dotičnim izboljšavam je odmerjenih K 1000.—.
VI.	Za izboljšanje prešičjereje, oskrbovanje plemenskih postaj in prešičjih hlevov.
V to svrho se določijo za celo deželo darila v skupnem znesku K 1000.-.
Prošnje za podelitev vseh zgoraj označenih daril je predložiti po dotičmli županstvih deželnemu odboru do 30. junija t. i.
Vinogradniški tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi v petek ,dne 14. junija in v soboto dne 15. junija vinogradniški tečaj s sledečim sporedom: V petek od 2. do 5. popoludne »Najvažniša dela v vinogradu. Trtni škodljivci in bolezni«. V soboto od H. do 11. ure dopoldne »Zeleno ceplenje in ravnanje s ceplenjimi trtam:. Izbira gumijevih trakcev. Praktično razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. Vaje v zelenem ceplenju.
Kdor se želi udeiež;ti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu (pošta Kandija) do 6, junija t. !.
Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novegamesta in podpora za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi pa le, kdor za njo pravočasno prosi in se mu je izrecno dovolila.
Gozdarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi v pondeljek dne 10. in v torek dne 11. junija gozdarski tečaj s sledečim sporedom: V pondeijek od 1. do 3. ure popoldne poučni izlet v gozdno drevesnico v Bršljinu in v mestni gozd s praktičnimi demonstracijami o pomlajevanju gozdov. V torek od 6. zjutraj do 4. popoldne poučni izlet v šolska gozda na Vr-hovskem in v Podljubnem, kjer se vrše praktične demonstracije v oskrbovanju gozdov.
Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu (pošta Kandija) do 4. junija t. 1.
Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega se dovoli povrnitev potnih stroškov do Novegamesta in podpora za prehrano po 2 K na dan. Podporo dobi pa le. kdor za nje pravočasno prosi in se mu je izrecno dovolila.
POROČI L O
odelovanju e kr. kmetijsko-kem. poskuševališea v Gorici v dobi od 1907 do 1910.
(Nadaljevanje.)
V	obče so vinogradniki uspešno škropili svoje trte z vap-neno raztopino modre galice. Nekatere pa je zapeljala reklama, ki jo je delalo italijansko društvo V i v i t e za svoje hvalisano univerzalno zdravilo proti peronospori in oidiju, ki se je v kupčiji širilo pod imenom »v iti n« —, pa je vse tiste hudo prevalilo, ki so ž njim potrošah svoje trte. Ta preparat, ki se prodaja v obliki praha, je čez vse mere drag, stane namreč 35 K kvin-tal, a njegova notranja vrednost doseza k večjemu 5- 6 kron. Po kemični analizi se je namreč doznalo, da vsebuje nad 86''. čisto brezpomembnih snovi (med njimi 70"V nič drugega kakor vapneni ogljik ali vapnenik, to je priprost cestni prah), dočim je v njem izdatnih snovi samo i2.34'v žvepla in 1.35% ogelno kislega bakra. Ta preparat se je trosil skoro brez vsakega uspeha in kjer se je to delalo, je peronospora pokončala malo da ne ves pridelek.
V prvih dveh letih se je o i d i j i pojavil samo na posameznih trtah in je poškodoval samo tiste trtne nasade, ki niso bili po-žveplani, ker so dotični posestniki menili, da je ta bolezen že ponehala. Tudi tam, kjer so rabili za žveplanje nižje vrste, ali pa debelo zmleto žveplo, ni bilo pravega uspeha.
V	letih 1909—10 sta omenjeni bolezni radi gori opisanih podnebnih razmer nastopili z nenavadno silo, peronospora posebno o času cvetja, oidij pa v dobi grozdne zoritve.
Pasi se je večkratno škropljenje z raztopljeno modro galico izvršilo z vso skrbnostjo, vendar ni bilo mogoče pregnati peronospore s popolnim uspehom.
Žalostne skušnje, ki so jih naredili vinogradniki v teh dveh letih glede posledic peronospore, so posebno podučne v dvojnem oziru in sicer:
1.)	da treba prvo škropljenje z raztopino modre galice, -ki mora biti prav in sicer tako napravljena, da ni v njej preveč vapna. - čimbrže opraviti in nikdar kasneje, nego do srede maja. Tisti, ki so ravnali po tem pravilu in so pozneje po potrebi obnavljali škropljenje so ohranili svoje vinograde še precej zelene;
2.)	da se pa mora posebno za to skrbeti, da se mladi groz-diči o času cvetja zavarujejo proti napadom peronospore in da se tako reši pridelek. Skušnje nas žalibog uče, da tudi najobil-nejše škropljenje začasa cvetja in za njim ne obvaruje grozdi-čev pred napadi peronospore.
Nevarnost, da nam škodljivka uniči pridelek je tem večji, čim dalje se zateguje doba cvetja, kakor se navadno gcdi o deževnem vremenu, ko je malo solnca. V tem slučaju pa najizdat-nejše pomaga kako vprašeno sredstvo, med katerimi se v prvi vrsti odlikuje pobakreno žveplo, ki se je tudi v navedenih kritičnih letinah najbolje sponeslo proti peronospori.Razni trtorejci, ki niso imeli pobakrenega žvepla, so si pomagali s tem, da so grozdiče prav obilno poškropili, skoro oprali s priprosto raztopino 250 gramov bakrenega vitrijola (modre galice) brez vap-nene primesi in sicer so to storili po tem, ko so poprej dobro požveplali trte in so s tem delom dosegli povoljen uspeh.
Y	zadnjih dveh letih se je na raznih krajih prikazal črni pa-lež (S p ha cel orna a m pel in um). To bolezen je preganjati proti koncu zime s tem. da se trte namočijo z raztopino 10'V žveplene kisline ali pa z močno raztopino (40- 45%) železnega vitrijola.
V	prav mnogih vinogradih v ravnih legah, kjer je močna zemlja, zlasti v deželni nižini, kjer je bila zemija po cele mesce napojena z močo, je bilo zlasti v zadnjih dveh letih zapaziti neko hiranje trt vsled gnitja koreni n. provzročenega po glivici R h i z o m o r p h a in v spremstvu te bolezni je porumenelo listje kazalo, da bolehajo trte na bledici ali klorozi.
V istih dveh letih ni grozdje niti normalno, niti popolno dozorelo in zraven tega so razne plesni močno poškodovale grozdje. V vseh štirih letih pa se je neposredno pred trgatvijo razodevala
na grozdju tako imenovana bela grozdna plesen (Wliite rot), ki joprovzroča glivica C h a r r i n i a d i p 1 o ci i e 11 a. Posebno rada je napadala grozdje v takih legali, kjer so bile trte poškodovane po toči ali kjer se je vgnezdil grozdni črv, zlasti pa grozdje plemenitih vrst s tenkim lubom in nairajše belo,
V	poletju 1908 so zapažali v nekaterih krajih na ravani prikazen znano pod imenom »rusee« (B r u n i s s u r e) zlasti na listih rudečih vrst. Vsled s>i:: • vročine se je razodeval v prvih dveh letih tudi na ravani takozvani »smod« (brusone) na listih. Slednjič je bilo videti tu in tam, zlasti na Verducu, prikazen znano pod imenom »s o I n č r i c a«. Večinoma so se te bolezni lotile tistih trt, ki so imele belo plesen na koreninah.
Med živalskimi svoražniki trte so zapažali skoro povsod po deželi grozdnega črva »Kisel j a k a« (C o n c h y lis a rn~ b i q u e 11 a), ki je v nekaterih krajih naredil mnogo škode. Naj-hujo Škodo so trpeli leta 1907 na Krasu, kjer so gosenice drugega roda, ki so se prikazale začetkom avgusta, pokončale mnogo grozdja. V zadnjih dveh letih pa se je v napadenih pokrajinah zelo krčila množina go enic hi zdi se celo, da so v nekaterih krajih popolnoma izginite To si je razlagati deloma s tem, da so plesni, ki so se razvile v veliki vlažnost5, pomorile mnogo bub, dalje s tem, da so naravni sovražniki iz živalskega kraljestva, ptiči, pokončali mnogo tega mrčesa in skdnjič, da je nastala med grozdnimi črvi prava kuga, provzročena po nekem mikroorganizmu, ki je po svojih bijologičnih znakih istoveten onemu, ki provzroča rumenico med sviloprejkarni.
V	dobi grozdne zoritve 1. 1907. in 1908 je bilo videti v goriški okolici, v vipavski dolini in deloma tudi na Krasu '.;e!e roje o s, ki so naredile na grozdju veliko škode.
V	pomladi leta 1908. se je slednjič zalegla na Krasu velika množina trtne pršice »E r i o p h y e s (P h y t o p t u s viti s), ki provzroča tako zvano bradavičavost trtnih listov. Te pršice so napadle posebno trtno vrsto Maraškina in poškodovale na njej pred cvetjem tudi prav mnogo grozdičev. Med najnevarniše bolezni sadnega drevja vštevamo previjanje ali kodranje bre-skvinih listov (Exoascus deformans), ki se je največkrat pojavila na furlanski ravani in v goriški okolici. Najboljši do sedaj znan pripomoček proti njej je škropljenje z 2' ■ raztopino modre galice; toda škropiti-je liste, preden se začnejo kodrati. -- Okoli
Kormina so opazovali na skoro zdrelih črešnjah nekake kozave pege, ki jih provzroča glivica C 1 a s t e r o s p i r i u m c a r p o-p h y i u m. - V zadnj;h dveh letih je sadno drevje trpelo posebne na naslednjih boleznih: »Prigor« ali hruškova rja (Gym-nosporangium Sabin ae; »hruškova megla« (S p h a-erella sen t in a); »pikavost jablane« (F u s i c 1 a d i u m d e n d r i t i c um); »češpljeva gobavost« (E.xoascus pruni); in »rdeče češpljeve pege« (P o I y s t i g m a r u b r u m).
Dalje so v preteklih štirih letih sadjereii mnogo škodili naslednji njeni živalski sovražniki: »Jabolčni cvetoder ali ubadar« (A n t h o n o m u s po m o r u m), »hruškov cvetoder« (Antho-nomus pirum), »slivar« ali»slivni cvetoder« (R hy n c h i t e s e u p r e u s).	(Sledi še.)
»Goriško kmetijsko društvo« v Gorici - Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Modro galico najboljše kakovosti in sicer zajamčeno 98/99 odstotno kvintal po 66 K;
Čilski solita r. vsebujoč nad 15J/2 dušca, kvintal po 32 kron:
T o m a ž e v o ž li n dr o 16 odstotno, znamka »Zvezda« kvintal po 6 K:
Kalijevo sol 42 odstotno kvintal po 14 K: O r e h o v e s e m I e t e tropi n e, zajamčene s 47% beljakovin in tolšče, v vrečah po 75 kg, kg po 22 vin.:
G u m i j e v e t r a k c e za cepljenje trt v zeleno, znamka »Tris.sin« kg po 34 K:
F i c h t e n i n a g r a, sredstvo zoper razen mrčes na rastlinah in živalih, kg po 3 K ali 1/4 kg po 80 vin.
Z v e p I en o moko in sicer boljše vrste kg po 16 v, najfinejše pa kg po 18 v in galično žvepleno moko kg po 20 v.
Razen prejnavedenega blaga ima vedno v zalogi pristne debele in drobne otrobe, sol za živino. Pirchove trtne škropilnice, žveplanike za trte in sode. različna jeklena orala, slamo-reznice i. t. d.
Društvene vesti.
Društveniki, bivajoči na Krasu, si omislijo lahko modro galico, Tomaževo žlindro, kalijevo sol, žvepleno moko, orehove semlete tropine, kiajno apno, gumijeve trakce. fichtenin i. dr. po tu navedenih cenah pri »Centralni podružnici Gor, kmet. društva za Kras« v Sežani.
Modro galico ima društvo zopet v zalogi in sicer 98 99 odstotno, zato vabi vse one društvenike, ki z njo niso dovolj preskrbljeni, naj pridejo čimprej po njo. Ker ima društvo galico zopet v zalogi, zato se odslej naročbe ne sprejemajo več.
Vprašanja in odgovori.
V p r a š-a nje: iVedavno sem kupil pri zanesljivem trgovcu zajamčeno 98'99 odstotno angleško modro galico. Ko sem prinesel gali:o domu, sem hotel napraviti takoi galično - apneno raztopino za škropljenje trt. Da se galica hitrejše raztopi, upo-labil sem za topenje iste gorko vodo. Ko se je galica raztopila, napravil sem še apneni belež. Ali glej! Ko sem zlil apneni belež v galično raztopino, se je zmes zjedla. Ker sem rabil sedaj na-prvo gorko vodo, kajti drugače sem rabil za topenje galice vedno le mrzlo vodo, mislil sem, da je vzrok zjedanju gorka voda. Da se prepričam, ali je res voda kriva, napravil sem še dva poskusa in sicer sem raztopil nekaj galice v mlačni, nekoliko pa v mrzli vodi. Ko sem pa zlil k eni in drugi raztopini apneni belež, zjedli sta se zopet obe. Po mojem mnenju je vzrok zjedanju le galica! (A. S. v V.)
Odgovor: Da se je galično- apnena raztopina zjedla, ne tiči krivda v galici, ampak v slabem apnu. Apno, ki ste ga uporabili za to, je bilo slabo ugašeno. ali pa že presušeno. Če uporabite namesto tolstega slabo apno, zje se raztopina, kakor hitro zlijete tak apneni belež v raztopino modre galice. Takšna galično-apncna raztopina ni za drugo, kakor da se zlije na tla, kajti če se poškrope z njo trte, jih osmodi.
Vprašanje: V svojem vinogradu sem zapazil, da je listje grganije na spodnji strani takšno, kakor bi bilo s kakšno glivično preprogo prevlečeno. Opazil sem nadalje, da je listje pri nekateih trtah še zeleno, dasi je napadeno, pri drugih pa je napadeno listje nekake črnovinske barve in bradavičasto. To bolezen sem opazil pri trtah že pred leti. ali takrat le tu pa tam na kakem listu, letos pa so sploh, posebno mlade trte prav močno
napadene. Trte sem letos pognojil s hlevskim gnojem, pa tudi oprašil sem jih z galično žvepleno moko; čudno se mi zdi pa, da so vzlic temu bolne. Pošiljam Vam nekoliko bolnih listov in prosim, da mi sporočite, kakšna bolezen je to in kako naj si pomagam (A. K. v Š.)
Odgovr: Listje, ki ste ga poslali, ni napadeno po glivicah, ampak je napadeno po vinski pršici. (Nemški »Weinblatt-milbe«. lat. Phytoptus ali Eriophves vitis zvani). Škoda, ki jo navadno napravi pršica, ni občutna, seveda pa zvene in odpade napadeno listje, ko nastopi huda suša. Lahko se zgodi, da napade pršica tudi cvetno popje in ga uniči.
Da pršico zatrete, poskrbite za to. da se napadeno listje čim mogoče zgodaj pobere s trt in da se trte redno, večkrat po-žvcplajo. Za vsak slučaj pa je dobro tudi, da se polijejo trte, •preden poženejo, z vrelo vodo, ali še bolje je, če se na-mažejo s pomočjo čopiča, ako so bile močno napadene, s 3% raztopino žveplenega kalija ali pa s 4% Lysol-om. Redno napadene trte naj se zaznamujejo in od teh naj se ne jemlje cepi-čev, da se škodljivec ne razširi.
SCTaSŠ KNJIŽEVNOST.
Gospodarska smotra. Dne 1. t. m. je izšla 10 štev. tega časopisa, ki ga izdaja »Izdavački odbor Gospodarske Smotre«, z naslednjo vsebino: R a z p r a v e i č 1 a n c i: Prinos k organizaciji nižega gospodarskega školstva u Hrvatskoj; Dr. Vladimir Njegan : Izvještaj kr. hrv.-slav. zem. agrikulturno kemijskog zavoda u Križevcima za god. 1911; Stjepan Jurič: Konkretan predlog za provedbu osiguranja i trulenja zemlje; Dr. A. L.: Sadržaj sladora i rodnost sladorne blitve u Ugarskoj. Književnost: Stjepan Iurič: Osvrt na odgovor g. Ulmanskog na moj referat o njegovoj študij »Studie iiber die Abstammung des Siškaschweines«; iz stručnih časopisa.

Na novo priglašeni udje
1 Berce Anton — Dornberg 228
2.	Keber josip — Dol. Cerovo —-Št. Ferjan
3.	Žižmond Miha — Vogersko 117 — Volčjadraga
4.	Badalič Rudolf — Kronberg 13 — Solkan
5.	Bencina Ivan — Mali Repnič 27 — Prosek
6.	Ženic Anton — Štorje 7 — Sežana
7.	Paulič Albert — Šempeter 3
8.	Arčon Josip — Renče 189
9.	Vodopivec Antonija — Grgar 81 — Solkan
10.	Breščak Anton — Vogersko 4 — Volčjadraga
11.	Sadjarsko in vinarsko društvo Kanal
12.	Zuljan Anton — Kozana 21
13.	Hlede Josip — Gor. Cerovo 95 — Št. Ferjan
14.	Ivančič Alojz — Prvačina 54
15.	Gregorič Marija - Prvačina 165
16.	Sirk Karol - Navali 3 - Krmin
17.	Purlani Franc — Prvačina 178
18.	Gregorič Josip — Vogersko 108 — Volčjadraga
.19. Dolgan Andrej — Storje — 2 — Sežana
„Gor. kmet. dr uštvu".
20.	Čeme Anton — Vogersko 121-
—	Volčjadraga
21.	Dornik Anton — Kojsko 112
22.	Žiberna Pavel — Štorje 52
—	Sežana
23.	Kos Ludvik — Prvačina 56
24.	Remec Ivan župnik — Vogersko
25.	Černe Leopold — Grgar 158
26.	Bra Jač Josip — Kačiče 11 —• Lokev
27.	Vezek Franc — Štorje 28
28.	Žnidarčič Alojzija — Plešivca — Sežana
29.	Gabrijelčič Andrej — Solkan 211
30.	Harej Ignac — Dornberg 172
31.	Paksimadi Štefan — Sežana
32.	Kljuaer Ivan — Kazlje 16
33.	Vodopivec Anton — Dornberg 95
34.	Hvalič Andrej — Vogersko 47
35.	Grgurina Josip, velepos. in trg, v Bukaveu —• Istra
36.	Mavrič Anton — Kozana 19
37.	Drekonja Štefan — Fili — Marijacelj 28
38.	Roje Franc — Tabor 1 — Dornberg
39.	Bovcon Peter — Črniče 15
40.	Vodopivec Janez — Prvačina 78