ERi$k/t Domovina ERICAm—HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING. DECEMBER 27, 11949 LETO LI.—VOL. LI. I 7L SLOVE'IHIJE POŽAR V SUHI KRAJINI. — hoznim sistemom obdelovati po-V vasi Prevalje, občina Reslje!lja. Tako so orali to jesen čez v Suhi Krajini, je 27. septembrajvse prejšnje mejnike. Za jesen-izbruhnil požar, ki je uniči! 9 sko setev je bil določen “plan” domačij in več gospodarskih po- tako, da je treba posejati ozimne slopij. Zgorelo je tudi 5 glav goveje živine, 12 prašičev, žito ter vsi že spravljeni kmetijski pridelki. Požar je izbruhnil na domačiji Alojzija Lovšeta, ki je id. Titov komunistični tisk ve- pšniee na 44 ha. Na novih ploskvah so določeni bloki samo za pšenico, drugi za ječmen, tretji za koruzo, oves, peso in korenje skupno s Francetom Obrsnar-jem kuhal žganje v svojem hlevu. Tram, ob katerem je bila speljana dimna cev se je vnel in se je tako požar biro razširil dalje. PREIMENOVANJE ULIC IN TRGOV. — V Ljubljani so zopet preimenovali nekaj ulic in trgov. Tako je sedaj biv. Gledališka ulica Župančičeva ulica, biv. Prešernova je sedaj Čopova ulica, biv. Marijin trg pred frančiškansko cerkvijo je pa Trg dr. Franceta Prešerna. OBVEZNO ZBIRANJE IN PRODAJA ODPADKOV PAPIRJA. — V Ljubljani so izdali omenjeno uredbo, po kateri morajo vsa državna podjetja in ustanove ter uradi, kakor tudi zadružne in družbene organizacije in njihova podjetja zbirati, shranjevati in oddajati vse odpadke papirja. Za zbiranje in oddajo teh odpadkov morajo vsa ta podjetja določiti posebnega ODVZEMANJE KROMPIRJA. — Komunistična uprava je tudi letos začela pobirati kmetom krompir. Obvezna oddaja pa ne daje več tistih rezulaatov, kakršne 30 komunisti izsilili prva leta. Zato se komunistični tisk v Ljubljani pritožuje, da je odpovedala kar cela vrsta ljudskih in krajevnih odborov. Na nekaterih postajah stoje naročeni vagoni po več dni prazni Dosedaj so dnevno komunistične oblasti prevzele od kmetov samo eno petipo določenih količin. KOLHOZNO OBDELOVANE V ŠMARSKI DOLINI. — V Šmarski dolini pri Grosupljem so komunisti začeli s kol- selo vsklika, da sedaj “socialistična misel izravnava krivice.” LEVSTIKOVO NAGRADO, za leto 1949 so dobili: Maksim Gaspari za slikanico ‘Šuri. Muri velikan,” pisatelj Tone Seliškar za otroško knjigo “Mule,” Prežihov Voranc za knjigo za “pionirje” in starejšo mladino “Solzice” in France Bevk za knjigo “Otroška leta,” Josip Ribičič, za igro “Tinče in Binče,” Katja Špurova za poljudno znanstveno delo “Plugi orjejo.” Za najboljše ilustracije so dobili to nagrado: France Miheliči za ilustracijo Prežihovih "Solzic,” Marij Pregelj za ilustracijo Bevkovih “Otroških let,” Riko Debenjak za ilustracija romana Katajeva “Blešči se jadro mi samotno,” France Podrekar za ilustracijo humoresk Milčinskega “Butal če in Ivan Šubic za ilustracijo ‘Nejčka” od Zorana Hudalesa. komunistične svoboda je pri ljudeh samo še lep spomin na nekdanje dni, ko je človek lahko delal, kar je hotel. Danes je pa človek samo še orodje v rokah komunističnih odborov. Tako si človek/1 more sam izbirati svojega ca. Dekle se ne more iti učit zas šiviljo, če tega ne dovoli krajevni odbor. Ta odbor sam razporeja delovne moči in ljudi pošilja tja, kamor zahteva komunistična partija. CLOUOY Vremenski prerok Slovenska radijska ura na postaji WERE Župan Burke odločno obsoja voditelje prometne stavke NOVI GROBOVI Božična poslanica predsednika Trumana za žrtve vojne in preganjanja Ne gre za tam spor glede dela in plače, gre za to ali bomo izpolnjevali dogovore in pogodbe ali pa bomo pustili, da vlada samovolja in nered. Župan Burke je na božični večer clevelandskemu občinstvu razložil resnične in dejanske vzroke sedanje stavke transportnih uslužbencev. Rekel je, da sta se mesto in organizacija uslužbeucev takrat dogovorila, ko je mesto prevzelo transportni sistem, da se vse sporne stvari predlože dogovorjenemu in določenemu posredovalcu. Kar ta posredovalec reče v vsakem predloženem vprašanju, to morata obe stranki sprejeti. Tako so bila tudi vsa vprašanja glede katerih teče spor sedaj, predložena posredovalcu Davidu Ralph Hertz. Ta mož je že mnoge sporne stvari med mestom in unijo razsodil in vselej sta ga obe stranki doslej poslušali. Tudi sedanja sporna vprašanja'je razsodil. Dolžnost je bila, da se njegova razsodba sprejme, čeprav sedaj slučajno uniji m bila všeč. Vodstvo unije je ponovno obljubljalo, da bo razsodbo sprejelo, isto vodstvo je tudi županu ob-VSE PO “PLANU.” - Lju- ljubil0i da Frank Skoflanc Na Sveti večer; med polnočnico v cerkvi (Immaculate Conception) Brezmadežnega Spočetja je nenadoma umrl Frank Škofij anec iz 1391 E. 45 St. Dobil je napad na možgane in u-mrl takoj. Pokojni je bil rojen v vasi Breg pri Leskovcu pri Krškem. Od tam je prišel pred 29 leti v Ameriko. Bil je sedaj 56 let star. Zapušča soprogo Alice, roj. Zupančič, pastorko Elsie Obersom, v Evropi ima pa še mater, brata in sestro. Zadnjih osem let je delal pri Shiel’s Engineering Co. Bil je član društev Naprej št. 5 S. N. P. J. in Maccabees Carniola Tent 493. Pogreb bo ob desetih v četrtek iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. Joseph Davidson Včeraj popoldan je v Chica-gi nenadoma umrl Joseph Davidson, soprog Marie Marinko. Starši vdove žive v Clevelandu na 1234 E. 74 St. Pokojni, ki je bil 42 let star, j e, dobil srčni napad. V sredo zvečer bodo prepeljali njegovo truplo v Gr-dinov pogrebni zavod. Pogreb bo v Clevelandu. Podrobnosti bomo poročali jutri. Rita Frances Yanak Na božični dan je umrla ob pol desetih v Cleveland Clinic bolnišnici Rita Frances Yanak, stara 5 let, hčerka Michaela in vestila in novih razgovorov. U-lIereTeTnTo Perko iz 52; ceste, nija, posebno preds. Meaney, Poleg žalujočih staršev zapušča je vse te obveze in obljube prelomila. Kako naj mestna vlada sedaj išče sporazuma s tem možem, ko pa ne ve kdaj bo zopet svojo besedo prelomil, le to Ve,'da jo prelomi če mu tako kaže. Mestni prometni sistem je last vsega prebivalst-Služi vsemu prebivalstvu in vzdržujejo ga vsi cleveland-čani. Mestna uprava gotovo hoče, da bi vsi Clevelandčani bili s transportnimi sredstvi zadovoljni, kakor hoče, da bi bili srečni vsi transportni uslužbenci, ki so prav tako naši občani. Toda nobenega mestnega podjetja ni mogoče voditi z nezanesljivimi ljudmi, ki ne dr- pravi: (nič se ne ve brez ciganke) Oblačno in nekaj mrzleje danes; jutri deževje in ne tako mraz. Toplomer bo drevi okrog 30. Tri na dan Proletarcu je strašno hudo, ker bo papež proglasil 1950 za sveto leto. Proletarec je že vna-pej izračunal koliko milijonov bodo prinesli romarji v Rim. • * * Ce bi od tistega kaj odpadlo za podporo Proletarcu, potem že, no, ja. Hudo je, kadar začne človek cediti sline po cvenku. * • • Proletarec jamra, da naročniki cepajo, “eni legajo v grob (ali jih scvrejo) drugi nimajo več sredstev, tretji so se že vsega naveličali. Je že hudiman, da je samo A. D, še. ki v teh časih stalno raste z naročniki. Na enega odstoplega, stopijo trije novi, pa tudi več... župan je obljubil, da bo v najkrajšem času, morda že v torek sistem začel obratovati, če ne v celem obsegu, pa vsaj deloma. Slovenska radijska ura drugi božični dan v Clevelandu je bila za vse, ki so jo poslušali že pogodbe in dane besede, posebno doživetje. Bogat, odličen program, ki se je tako prilegal našim srcem, precizno izvajanje in podajanje, vse je bilo tako lepo, tako prijemajoče, da smo se kar zazibali v božično razpoloženje slovenske družine, da nas je kar pretreslo in ganilo. Človek ni vedel kaj mu je bolj seglo v dušo in srce. Ali globoke misli škofovega govora ali ču-dovito preprosta, pa nad vse lepa predstava slovenskega boži-čevanja v družini, ali prekrasno petje slovenskih božičnih pesmi, Gotovo je to, da je vsak, ki je ta slovenski božični program poslušal, imel v srcu veliko željo, sestro Carol, brata Michael in Andrew, staro mater Ano Perko, ki sedaj živi v Detroit, Michigan, teto Mary Vidmar, Hecker Ave., strice: James, Frank, John in Edward. Bila je članica mladinskega oddelka društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda Shuster, 5300 Denison Ave.* v cerkev sv. Karla na Ridge Rd., Parma, Ohio, in na pokopališče Kalvarijo. Mary Mad jak V soboto je bil pogreb Mrs? Mary Madjak iz cerkve sv. Pavla na 40. cesti pod vodstvom Golubovega pogrebnega zavo- Independence, Mo. — Pred- sednik Truman je po stari navadi prižgal ogromno božično drevo postavljeno in okrašeno pred Belo hišo v Washingtonu s posebnim električnim kontaktom iz svojega doma v Independence, Mo., kjer je med svojimi najbližnjimi rojaki prežive! božične praznike. Pri tej priliki je pozival ves ameriški narod naj v obilici blagostanja, ki ga uživa te božične praznike, ne pozabi na tiste “za katere, kakor za Sveto Družino, ni prostora v gostiščih in hišah.” To so stotisočere žrtve vojnih razmer, ki so ostale brez doma, to so razbite družine, to so begunci in prega- njanci. Amerika mora doprinesti svoj delež, da se reši usoda teh ljudi. Brez ljubezni do Boga in do bližnjega ne bomo rešili nobenega težkega vprašanja sedanjega časa. Pomnožimo duha božične ljubezni v naših srcih in v naših delih. Izvajajmo božično poslanstvo, delajmo za srečo in mir vsak dan, vsak človek, povsod in ob vsaki priliki. Sledimo sv. Pavlu, ki se je spokoril, spreobrnil, spoznal in zapisal, da je ljubezen najvišja in največja, še večja kot vera in upanje. BOŽIČNA NOČ IN SVETI DAN MED SLOVENCI PO NAŠIH ŽUPNIJAH V METROPOLI CLEVELANDU venskih in ameriških navadah. Povsod je vladala lepa prazničnost, slovesnost, sreča in Hladno, pa zelo prijetno zimsko vreme je letos precej pomagalo, da smo v Clevelandu imeli izredno lep sveti večer in Sveti dan. Cleveland kot slovenska prestolnica v Ameriki pa je bil za letošnji Božič še posebno slovesen. V cerkvi Sv. Lovrenca je imel slovesno polnočnico škof Dr. Gregorij Rožman, škof sam je tudi pridigal. Nihče tako kakor on ne govori o lepoti, milini, globini in milosti božične skrivnosti, ki nam jo je dala ita božja. Nihče.tako :ga nauka pristno slovensko čutenje in dojemanje cerkvenega praznika, Nihče ne more tako kakor on povedati kako veliki duhovnik svojega naroda čuti in moli za svoje ob taki posebno slovesni priložnosti. Molil je škof vso pridigo, molil za vse trpeče, posebej pa prosil Boga in Zveličarja Jezusa za male slovenske otroke, ki se rode in rastejo v dobi ko raste in se množi in gosti tema poganske nevarnosti, zlo sovraštva do vsega božjega v slovenski domovini. Pri Sv. Vidu so letos izredno hvaležnost, da smo imeli tako lepe praznike. Najslovesnejii začetek Svetega Leta v Rimu Rim ItaUja. — Papež Pij XII je na Sveti večer posebno slovesno odprl sveta vrata in začel Sveto leto. Vse množice vernikov, ki jih je, bilo nad 80,000, Razne drobne novice Iz Clevelanda in te okolice Silvestrovanj— Skupina starih in novih clevelandskih slovenskih Američanov pripravlja za Silvestrov večer pester zabavni program v šolski dvorani pri Sv. Vidu na Glass Ave. Stari in novi slovenski naseljenci bodo tako imeli priliko v bratski ljubezni prebiti večerne ure zadnjega dneva tega leta ter se prijetno zabavati ob šaljivih prizorih na odru, zapeti veselo slovensko pesem ter poslušati večeru primerne zdravice. Prireditev bo pri pogrnjenih mizah. Vstopnina samo 25 centov. Večerjo in pijačo si vsak .poljubno naroči. Prireditev se zaključi ob 11 zvečer, ker se ob tej uri prične enourna pobožnost v cerkvi kateri sledi polnočnica. Vsi vljudno vabljeni. Vstopnina se plača pri vhodu. Lep dekliški sestanek— Slovenska dekleta — novo-naseljenke — so imele včeraj popoldne lep sestanek v šoli Sv. Vida. -Sestanka sta se u-deiežila tudi Msgr. Škerbec, ki je imel nagovor, in Father Godina. Dekleta so imela ljubke nagovorčke, lepe recitacije in so zapela božične in narodne pesmi. Sklenila so, da se bodo taki dekliški sestanki vršili mesečno. Kljub temu, da so počivala javna prometna s lerijah so bili pod silnim utisom poziva najvišjega poglavarja Cerkve, ko je klical ves svet naj se vrne h Kristusu, naj opusti greh in zlo, naj se v Svetem letu pokori za storjene napake ii| izprosi z novimi napori milost Vsemogočnega, da bi vladal Njegov mir med narodi, v družinah in vseh srcih. Med častnimi gosti sta bila na prvem mestu nasproti papeževega prestola belgijska kraljica mati Elizabeta in italijanski predsednik vlade de Gasperi. Množice so jokale, ko je Sveti Oče dvigal svo- jo roko, da blagoslovi njih in ves skrbno in dovršeno pripravili krščanski svet. 80,000 ljudi je po Božiču mestni transportni pred 32 leti. Zapušča hčeri cerkveno petje. Za orglami je j ob koncu prepevalo: “Tebe Boga bil opolnoči in pri slovenski j hvalimo.” Mogočni orkestri fan- maši Svetega dne Mr. Ivan Ra- far so doneli daleč preko trga čič urednik Glasila KSKJ in 'sv. Petra v večni Rim. lioluDovega pogreonega zavo- ulc“ . j ■ * b„. lt «... a» dopoldne mešani, ob enajstih moški, so bili pod vodstvom novega organista Mr. Košnika, ki je na prvi svoj Božič pri Sv. teljica gdč. Francka Bolha, sedaj vzgojiteljica v zavodu Sv. Edvarda na State Rd. v Clevelandu. Pozdravi iz Kalifornije— Johnny Zalaznik, nekdanji Clevelandčan, pošilja iskrena voščila k praznikom in novem letu iz daljne Kalifornije. Mr. Drenik naznanja— Mr. John Drenik, najjvečji založnik in razvaževalec Erin Brew in drugega finega piva ter raznih izbornih vin naznanja, da nima več v zalogi La Boheme vina in tudi ne Drew-rys Ale. Drugo ima kot poprej in k zalogi je dodal tudi fino vino z imenom Petri, ki slovi po vsej Ameriki. prišla iz Hrvatske v Ameriko Guverner Lausche je obljubil, da.bo dal mestu vso potrebno pomoč, zlasti zaščito straže, da se bo obratovanje moglo nemoteno vršiti z uslužbenci, ki bodo voljni delati ali pa s takimi, ki jih bodo na novo najeli. Upravni svet mest- Mrs. Elizabeth Koss in Mrs. Anna Tolowitz. Prebivala je na 5609 Bonna Ave. Joseph Obradovič Včeraj je bil pogreb za pokojnega Joseph Obradovič, stanujoč na 1407 E. 39 St. Pogreb je bil iz cerkve sv. Nikolaja pod vodstvom Golubovega pogrebnega zavoda. Bil je star 66 let in rojen v Žumberaku. nega transportnega sistema je Zapušča soprogo Jennie, sino- predložil sodniku prošnjo naj sodišče stavko proglasi za ne- da bi se omogočili pogostejši taki zakonito in odredi, da se mo- siovenski nastopi. Ti bi nas dvigali, vezali, učili in vodili. Slo-venske organizacije in posamezniki naj bi mislili na to, da so slovenske radijske ure velika potreba in bi bile velika dobrota za vse. Postaji, spozorjem, vodstvu, prirediteljem in izvajalcem pa so tisoči ameriških in ka- rajo delavci, ki hočejo ostati v službi, vrniti na delo, va Nick in Joseph ter hčere: Mrs. Jennie Bartczak, Mrs. Ann Hajas in Mrs. Mary Sek-ston v Kaliforniji. 0------- Judovskega zastopnika iz USA so zaprli Budapešta, Madžarska. — ________ Madžarske komunistične obla- nadsklh* Slovencev iz srca hva- sti so zaprle Izraela Jacobsons ležni za letošnjo božično uro. SPRINGFIELD, 111. — je umrla Johana Logar, doma nekje na Gorenjskem. Zapušča dve hčeri. direktorja judovske dobrodelne organizacije v Ameriki. Ame-T.ukaj riški diplomati niso mogli dobiti dovoljenja, da bi ga v zaporu obiskali in da bi zvedeli kaj je vzrok aretacije. Betlehemu Betleham, Palestina. — Palestina še čuti posledice vojnega Vidu res napolnil cerkev s ču- stanja. Pota do Betlehema so bi-dovitimi lepotami božičnega ]a zastražena z arabskimi in ju-petja. Požrtvovalnim njego-1 dovskimi vojaki. Vo cestah je vim pevcem gre vsa hvala in - na sveti večer odmevalo donenje priznanje. Pri Mariji Vnebovzeti so cerkveni mešani in moški zbori min, ki so jih razstreljevali, da bi počasi očistili prehode. Le prav redki posamezniki so mo- med božičnimi slovesnostmi gli k svetemu mestu Kristusove-utrdili svoj sloves in stare tajga Rojstva Domače betlehemsko slovenske božične pesmi prebivalstvo pa je svetonočne jetja gredo nazaj na delo. Fede- Božična stavka mestnih prometnih uslužbencev Wajhington. — župan Burke je prosil direktno Belo hišo za pomoč v clevelandski prometni stavki. A. F. of L. je pozvala glavnega predsednika Williama Greena naj nastopi in spor uredi, da se stavka konča. Clevelandski urad delavske federacije je naravnost prosil Greena naj zahteva, da mednarodni zastopnik Spaddil-ing takoj odredi naj vsi uslužbenci mestnega prometnega pod- podajali z novo dovršenostjo in mogočnostjo. Poizvedovalni količek Cleveland je bil med prazniki dal dež, med slovesno procesijo zelo miren, družine ta prija- pa se je zjasnilo in lepa mavri-teljske družbe so slavile v do- ca se je vzpela nad mestom kjer movih po starih prelepih slo-'je bn Jezus rojen, Franc Papež, Castrop R. I., Dortmund St. 165, Westfalen, Germany prosi svoje sorodnike v USA, da mu se javijo. Ima v Clevelandu družino svojega Btri-ca, pa ne dobi nikakega odgovora na svoja pisma. Poprej so njegovi sorodniki stanovali na naslovu Leo Terlep JI 606 Beulah Ave. Cleveland 6, O. Lepo prosi, da se mu javijo na gornji naslov. slovesnosti praznovalo najveli-častneje. Pred polnočjo je pa- rati j a smatra, da so voditelji prometne unije prelomili obljube, delali proti službeni pogodbi in pogazili unijska in federa-cijska pravila. Rame najnovejše svetovne vedi CLEVELAND, O. — Po odredbi sodišča mora sedanja stavka promtnega delavstva prenehati danes popoldne ob dveh. Stavka se odloži, delo nadaljuje, med tem pa naj se rešujejo sporna vprašanja. Rusija misli skleniti poseben mir z Nemčijo Bonn, Nemčija. — Iz vzhodne Nemčije poročajo, da bo Rusija sklenila poseben mir z Nemčijo. Ta poseben mir bi potem Rusija upprabljala kot posebno močno propagandno sredstvo proti zapadnim silam TOKYO, JAPONSKA. — Na Japonskem so imeli preko bo-, jh-jtata praznikov potres. Začel je bruhati vulkan Aso na otoku posebni mir pri svojem zadnjem Kyushu. Potresi so se čutili tudi v Kaliforniji. I obisku v Berlinu. - v Nemčiji. Višinski je obljubil J'pose It: - > Mna ___________________________________________________________________!_____________________________________________________________________ _________________________________________________________________________. ________________________________________________________________ 'AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 27, (1949 um Ameriška Domoviiva * "■ | '[{§ i ■ f j i fj; [tlii I^SBSESS-* Mg| 3wBb» (JAUK DEBEVEC. Editor) «117 St CUlr At«. HEndmon 0628 ClmUnd A Oblo Published delil exzsept S»turd»y», Sundeya »nd Hollde?«_ DECEMBER SUH MOV TUt WE1> THU m UT i 1 3 4 5 6 7 8 p io n i2 13 14 15 16 17 18 19*20 21 22 23 24 25 262728293031 NAROČNINf Za Zed. države »8.50 na leto; za pol leta »5.00; za četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav »10.00 n* leto. Za pol leta »6.00, za 8 mesece »3.50. SUBSCRIPTION RATES United States »8.50 per yew; »5.00 for 6 months; »8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, »8.60 for 8 months. njem. S posvečujočo milostjo zaživi božje življenje v nas in nas dvigne v božjo bližino, da smo v resnici otroci božji in bratje in sestre Jezusovi. Zavest, da je Gospod v nas, nam daje in ohranja božji mir. Izpolnite te tri pogoje, ki jih sv. Pavel našteva; Zaupajte v Boga, njemu izročajte svoje skrbi; z blago voljo izvirajočo iz svete božje volje bodite povezani med seboj; ohranite si veselje Gospodovo, saj vam je blizu. Ne izgubite nikdar posvečujoče milosti, po kateri Bog v vas prebiva. Če to storite, se bo v vas uresničila beseda svetega Pavla; “Božij mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.” V tem božjem miru gledamo brez skrbi in brez strahu prihajajočemu letu v zagonetni obraz, saj je sveto leto, da bo sveto tudi za nas. Pozdravljeni! >1 1111HHIUI1 l*nn DUMtMMWII UH **♦*♦< BESEDA IZ NARODA Entered as secontLclasa matter January 6th 1008, at the Poet Olhoe at Cleveland, Ohio, under the Act o! March 3rd 1870. No. 252 Tues., Dec. 27,1949 Božični pozdrav škofa Rožmana (Ta pozdravni govor je govoril škof Dr. Gregorij Rožman včeraj preko radijske postaje WERE v okviru slovenskega božičnega programa v Clevelandu). Iskren božičen pozdrav vsem Slovencem: Vam v Združenih Državah, ki ste mi po prostoru najbližji; Vam vernikom moje škofije, kjerkoli bivate od angleških premogovnikov in kanadskih gozdov do Ognjene zemlje in do daljne Avstralije n kjerkoli ste razmetani po Evropi; Vam trpečim v domovini, kamor moj glas ne sega, a moj blagoslov gre preko meja vsak dan; in Vam ostalim Slovencem, ki smo v isto usodo postavljeni, da jo krepko v trdnem upanju nosimo; Vam vsem pozdrav, ki je še poln vonja svetonočne skrivnosti učlovečene božje Ljubezni. Želje za letošnji Božič in za sveto leto 1950 Vam izražam z besedami svetega Pavla, ki smo jih za uvod v božične praznike slišali tretjo adventno nedeljo: “Božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vale misli v Kristusu Jezusu” (Fil. 4, 7). (So may the peace of God, which surpasses all our thinking, watch over your hearts and minds in Christ Jesus), “Božji mir” — človeškega ni in bojim se, da ga nikdar ne bo. Dosedanja zgodovina človeštva ni drugega kot zgodba sporov, bojev in vojsk in taka bo zgodovina ttudi nada-lje, kakor vse k: Tonetovi spomini in Božič v Jolietu Joliet, 111. — Božič je že za nami. Kako se nam vsem hitro izmika čas! Kakor bi bilo včeraj, a vendar bo kmalu pol stoletja, odkar sem domačim in drugim segal v roke ravno na Štefan dan, ko sem odhajal Ameriko. Vesel in žalosten dan je bil tisti dan zame. V duhu sem gledal na zlato deželo Ameriko, odkjer so premnogi pisali domov svojim domačim, kako je vsega v obilici tani. Meso imamo po trikrart na dan na mizi! Joj mene, sem sam pri sebi mi slil, tu v naših brdih, ga pa vidimo le ob večjih svetkih. Na drugi strani sem t bil pa otožen Iti v tuj svet za kruhom, pustiti doma očeta, nfiter, sestre in set let zajemal iz ene in iste de in bo tihih jesenskih in zimskih večerih molil rožnivenec, z njimi obdelaval polja, vinograd, pasel v mladostnih brezskrbnih letih očetovo živino, vmes nagajal doma in drugim, pa tudi priden bil, kakor je povprečen mladec v takih letih, vse to se ob odhodu ne da kar tako prezreti. Tisti Štefan dan je bil lep dan, ki se ga premnogokrat spominjam. V Metliki smo popol- čkami, Mickami, Nežkami in drugimi. Kako so krepki fantje udarjali ^ petami ob tlak. Glasovi harmonike pa so jih vodili in nosili, kakor po zraku. Prava domača belokranjska zabava. Ah, prijetni spomini. Ob takih spominih pogostoma mislim, kako je zdaj tam? Ali je še kaj ta- forjC'je rele e- miru kakršnega on daje, ker je svet Boga izloči! iz javnega življenja in Kristusu zaprl pot med tiste ki svet vladajo in vodijo. Tak svet nikdar ne bo mogel dati ljudem miru. Vsi napori in posveti so zaman, ako se svet ne povrne na temelje Kristusovega nauka. Čudovit je Kristusov mir, “ki vsak razum presega.” O tem se prepriča vsakdo, ki v sebi ta božji mir doživi. Svet, najsi bo še tako moder in ponosen na svoj razum, nikoli ne razume, kako more imeti v svojem srcu mir človek, ki krivico in preganjanje trpi, ki ga uboštvo tare ali mu neozdravljiva bolezen vsak zemeljski užitek onemogoča, V srca vseh, ki živite v svetu, kateri miru nima in ga nikomur dati ne more, naj se vseli božji mir, da bo varoval I ^““Jple*šali' Vrtrn smo še v^ii vaša srca in vaše misli. Sveti Pavel ni izrekel vernikom v Tonetj Matičkj Martinčki Jo-Filipih le želje, božji mir naj varuje, ampak je kot gotovo m in’ drugi z’brhkimi našimi dejstvo zatrdil: božji mir bo varoval njih srca in misli. Isto belokranjskimi Katkami, An-velja nam: Božji mir ho v nas, bo varoval naša srca in naše misli, če izpolnimo pogoje, ki jih sveti Pavel v tej zvezi pov-darja. Pogoji za mir Kristusov so: 1. “Nikar ne bodite v skrbeh ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo.” (Nothing must make you anxious; in every need make your requests known to God, praying and beseeching him, and giving him thanks as well). Skrbi motijo mir v naših srcih, zlasti skrbi, ki si jih po nepotrebnem delamo. Vse skrbi razodevajmo Bogu, nanj jih preložimo, on jih naj reši in jih tudi bo rešil kakor je za nas najugodnejše. Zato pa v molitvi in prošnji o božičnem času predložimo Jezusu v jaslicah, pa bodimo mrini, ker bo Gospod za vse poskrbel. Mi le mirno storimo tisto dolžnost, ki stoji pred nami, ki nam jo nalaga vsakdanje življenje. Kdor v Boga zaupa, je lahko vedno miren. Če poti ne poznam, Bog jo pozna in on me vodi po njej tudi skozi temo in vihar. Če časa ne vem, kdaj se bo izpolnilo, kar želim, Bog ve za čas in za način in Bog ničesar ne zamudi. 2. “Vaša blagost bodi znana vsem ljudem.” (Give proof to all of your courtesy). To je tista “blaga volja,” kateri novorojeni Odrešenik mir na svet prinaša. To je volja, ki dobro hoče in je naklonjena vsemu, kar je v skladu z božjo voljo; volja človekova na zemlji ki je enaka kakor božja volja v nebesih. Naša po božji volji uravnana volja se mora na zemlji kazati v našem življenju tako, da jo spoznajo in vidijo vsi ljudje, da bo naša blagost še drugim zbeganim in nemirnim srcem vlivala božji mir. 3. Tretji pogoj je veselje v Gospodu kakor ga priporoča sv. Pavel: “Veselite se vedno v Gospodu . . . Gospod je blizu” (Joy to you in the Lord at ali time . . . The Lord is near”.) Gospod prihod prinaša veselje. Prinesel ga je na zemljo, ko se je rodil. Prvič, odkar je bil raj izgubljen, se je na grešni zemlji razlegalo angelsko petje, prvič po kazni božji: “Zemlja bodi prekleta zavoljo tebe” se je v rajski pesmi razlil blagoslov na zemljo. Bližina Gospodova je napojena z veseljem. Gospod pa nam je blizu, čisto blizu, saj je pri nas do konca dni v vsaki sveti hostiji, ki jo hranijo taber- Pa bi ne bilo prav, da ne bi zapisal pohvalno besedo tudi našim dobrim faranom fare sv. Jožefa. Tudi ti zaslužijo vso pohvalo. Lepo lojalno sodelujejo s svojim župnikom, zato tudi tak lep napredek. V tej slogi nadaljujmo in še bomo napredovali, da bomo veseli mi in naši zanamci. Pred več leti, ko so prihajali v Joliet v goste slovenski pijonirski duhovniki iz Minnesote in drugih krajev so izjavljali, da je naša slovenska naselbina v Jolietu — slovenski Rim. Ime se je prijelo in Jolietčani smo bili in smo še ponosni nanj. Iz tega središča je zrastla velika in močna K. S. K. Jednota. Imeli smo tu dolga leta prvi slovenski katoliški list in še marsikaj drugega. Naša naselbina je bila in je trdnjava tem oziru. Ime slovenski Rim, je zasluženo. Pred letom dni je bila ustanovljena naša škofija, v katero zdaj spadamo. Sedem okrajev v državi Illinois je prišlo v to našo novo škofijo. Za škofa, našega nadpastirja, smo dobili v spretni in zelo sposobni osebi prevz. g. Martina D. udi pri nils. Marsikaj je Opazke in pripomSe Cleveland, O. — Zgodovinske povesti in romane odnek-daj rad berem, kakor menda tudi večina mojih čitateljev. Zlasti pa so me v mladih letih navduševale povesti iz časov kmečkih uporov proti graščakom, na primer Ivana Laha “Uporniki” in Avgusta Šenoe “Zadnja kmečka vojska” pa Franceta Bevka povesti o upo-1 rih tolmunskih kmetov. Menda smo jih zato s tako gorečnostjo požirali, ker so nam odkrile, da tudi v slovenskem kmetu še vedno polje junaška kri pradedov in da ta kri zna vzkipeti, kadar pride sila do vrhunca. Spričo tega je bilo pač naravno, da sem veselo pozdravil novo zgodovinsko povest Mohorjeve družbe v Celovcu “Puntar Matjaž," delo Klemena Hobjana (Karel Mau) ser) in jo vzel v roke poln pričakovanja. Nisem bil razočaran. Povest, ki slika punt koroških kmetov proti koncu petnajstega stoletja, je zelo zanimiva in priklepa nase čitateljevo pozornost od začetka do konca. Snov, ki jo je izbral pisatelj, je prav hvaležna pa tudi primerna, za naš čas. Tudi takrat so teple slovenskega kmeta vse šibp od nasilnih grajskih valptov in krvoločnih Turkov do črne smrti ali bubonske kuge. Tlaka in desetina sta mu pili srčno kri, kobilice so mu žrle letino, cesar je terjal od njega davek za obrambo pred Turkom, ne da bi kdo kaj storil v njegovo obrambo, Turek je plenil po njegovih vaseh, požigal, moril in odvajal v sužnost njegove sinove in hčere. Puntar Matjaž je bil preprost ziljski kmet, o katerem pove kronika župnika Jakoba Unresta, ki je tiste čase pasel kmečke duše v Ziljski dolini, da je vodil obupni boj pri Rakovem, kjer so koroški kmetje, prepuščeni sa-)v s palcem pokazal na okna Enakopravnosti. Bila so lepo po božično okrašena. “Kakor se spodobi za pošteno krščansko podjetje,”' sem odobravajoč prikimal jaz, pozabivši za trenutek, kje sva se nahajala. “Saj to je tisto,' kar me je zavilo v črevih,” je prišel Miha naposled k sebi. “če bi imeli okno takole okrašeno pri Domovini ali kakem drugem krščanskem podjetju, bi se mi ne videlo nič čudno. Ampak tile ljudje pa taje Boga in zasmehujejo vero tri sto pet in šestdeset dni na leto in ne dajo nič ne na Kristusovo rojstvo niti smrt, vzlic temu pa tako lepo okrase okno za božič! Kakšna logika pa je to?” “Bizniška,” sem se mu zasmejal. “Saj veš, kaj pravi kmečki pregovor: #Kšeft kšeft, klobasa pa klobasa. Vsi devičini bravci niso brezbožni-ki kakor tudi ne komunisti ali sopotniki. Tako med bravci kakor med oglaševalci imajo katoličane. Verjemi ali ne.’ “V slovenskih sopotniških krogih je mizerno,” berem 12. številki Svobodne Besede ki je izšla baš ob času, da osladi božične misli našim domačim titičem in staliničem od Novjorka do Čikage. “Titovci, ki so v večini, imajo 'korajžo in javno rogovilijo proti Stalinu, dočim so stalinovci v veliki zadrt i . . . Stalinovci, ki medtem kuhajo rilec in le grdo gledajo, bodo nekega dne planili na dan — in prav nič ne bomo presenečeni, če jih sestrica Enakopravnost vzame pod svojo streho.” Tudi na Šenklerju ne bomo nič presenečeni. Sto kmetov je Milan Medvešek poroča s potovanja po Jugoslaviji, da ni nikjer opazil nobenega terorja. To ni nič.novega. Tudi nekdanji Mussolinijevi Ita- NASA MICKA IMA TUD BESEDO Ko pridemo na sred vasi, za-ukamo na vse strani... je rekel naš, da sem ga kar v strahu pogledala, ko zavijemo od narodnega doma v Girardu gor po Smithsonian. Bala sem se, da bo res začel tuliti od samega bla-ženstva, da je po dolgih letih zopet v svojem preljubem Girardu, od katerega mi je vedno pel, če je le čas imel, da sem mu enkrat kar rekla: “I, tok leti še vendar enkrat v tisti tvoj Girard, ki ti vedno binglja z jezika! Zdaj že mene firbec martra, če je res tak, kakor ga opisuješ.” Tako sem mu rekla no in zdaj se mi je res uresničilo, kaj vem, kateri srečni zvezdi naj to zapišem, da sem se znašla v Girardu z našim in dr. Meršolom. Ko smo se pripeljali do narodnega doma je naš motovilček tako lepo zavil na levo gor po Smithsonian) kot bi to pot napravil najmanj dvajsetkrat na dan. “Gor po cestici prot novmu mesteci,” je naš polglasno brun- bilo treba pri začetku. Zdaj pa je vse v teku. Političnih novic nam tu tudi ne manjka. Leto 1950 bo volilno leto za kongres in senat in druge lokalne volitve bodo na dnevnem redu. A za enkrat je še prezgodaj o tem pisati. Zanimivo za nas vse davkoplačevalce v okraju Will pa je to, da davkoplačevalci v na šem okraju dolgujejo nič manj kakor*$l,652,581.00 za zakasnele davke, večinoma za leto 1948. Državni pravdnik John I. Pearce, pravi, da ima v načrtu način, s katerim bo -pod-vzel akcijo za izterjatev teh zakasnelih datfkov. Če ne bo šlo drugače, bo menda tu in tam boben pel. Te dni sem bral v našem lokalnem listu, kako ima denar mlade. Saprabolt, to je nekaj ! Neka firma H. W. Long kega podobnega veselja? Poro- and Co. objavlja neke cifre in ški naval. Štiri ito kmetov je njk nj opazil nobenega teror- tedaj poginilo pod turškimi ja, kakor ga dandanes ne opa- čila od doma ga ne omenjajo. V moji radovednosti si večkrat mislim, ko bi se človek mogel spremeniti v nevidnega človeka, pa bi šel tja tak in bi opazoval, kako je. Fantazija. Pri nas v Jolietu smo praznovali Božič lepo in slovesno, kakor vsako leto. Cerkev sv. Jožefa je bila veličastno ozaljšana, imeli smo lepe slovesne službe božje, cerkveni pevski zbor je prepeval lepe božične pesmi, tako da je bilo vse zavito v najlepše blaženo božično razpoloženje. Priznanje in pohvalo zasluži za vse to v prvi vrsti naš neumorno delavni preč. g. župnik M. J. Butala, pravi, da kdor je znal 1. 1915 pravilno investirati svoto $100, temu je investicija lahko na-rastla do zneska $67,576.00. To je pa velika rodovitnost, ki prekaša najvišjo rodovitnost krompirja. Well, razlaga pravi, kako bi investor moral spreminjati svojo investicijo iz ene v drugo. Enkrat bi moral investirati v jeklarske delnice, drugi| v druge in tako naprej. Pri čitanju teh razlag sem si mislil: Zakaj pa preroška mrcina nisi povedala to investor-jem leta 1915. Kaj zdaj pripoveduješ! Po toči vsak osel lahko zvoni. Naj bo dovolj. Našim v Jo- ki se veliko trudi za napredek lietu in vsem drugim čitateljem naše velike in lepe župnije, za po Ameriki želim prav srečno njim njegovi duhovniki pomočniki. Za prelepo petje v naši cerkvi pa gre priznanje našemu vrlemu organistu Mr. Rozmanu, ki s svojim veselim in živahnim razpoloženjem povzdiguje čast božjo v našem božjem hramu. Naj se nadaljuje in naj živi ta napredek med naklji na zemlji. Gospod nam je še bliže. V nas je in mi v nami v Jolietu! in zadovoljno novo leto, da bi bili v njem srečni in zdravi! To vam vsem želi, Tone s hriba. — Najstarejše vladno poslopje v Zed. državah je "Palača guvernerjev” v Santa Fe v New Mexico, ki je bila zgrajena leta ie7 1617. handžarji in konjskimi kopiti, medtem ko je gospoda čepela na varnem za grajskimi zidovi. Matjaž se je s peščico pristašev sicer rešil, toda je moral bežati pred osvetoželjnostjo graščaka, ki ga je imel zaznamovanega kot puntarja. Povest je napisana v jedrnatem slogu in kmečki obrazi v nji so naslikani s krepkimi, živimi potezami. Naročniki Mohorjevih knjig je bodo nedvomno veseli. In nemara bodo z menoj vred rekli, ko pridejo do konca: “Narod, ki je v svoji preteklosti prevedril tako težke čase in prestal tako strašne šibe, tudi pod današnjo komunistično kugo ne bo izdihnil, temveč je bo prestal, kakor je prestal vse šibe in kuge preteklih stoletij. Amen.” Če bi knjigi kaj očital, bi ji to, da se mi je zdela prekratka. « ♦ « Naj na tem mestu še omenim našim urednikom v informacijo, da je Avstrija sopodpisnica ženevske konvencije. To pomeni, da uživajo vsa v Avstriji objavljena književna dela zakonsko zaščito tudi v Združenih državah in je vsaka raba teh del brez pisateljevega dovoljenja prepovedana. Jugoslavija pa ni članica te zveze, zato so dela jugoslovanskih pisateljev pri nas brez zaščite. * * * ' Zadnjič je nekdo s svinčnikom načečkal na steno v moškem stranišču v mestni hiši: “Več psov ko'spoznam, manj mi je za ljudi. Mislim, da se včasih vsi tako počutimo. * » * Nekaj dni pred božičem sva šla s sosedom Miho po našem slavnemu šenklerju. Pred prostori zarjavele device E. se je Miha nenadoma zvil, kakor bi ga krivila božjast. “Kaj pa ti sem ga zaskrbljeno po-i baral. Miha mi je odprtih ust zi obiskovalec Moskve, Sofije, Budimpešte ali Varšave. Ta klemanski bojs iz Klivlonta, kakšne špasne se znebi! * * * “O gladu ni govora,” nadaljuje Titov gost M.M., “toda ljudstvo in voditelji so prisiljeni, da si pritrgavajo od ust na vseh koncih in krajih.” Zlasti Tito si mora “pritrgovati od ust,” ko pa je na vsaki sliki, ki jih prinašajo ameriški magazini, bolj debel in zalit, ih so mu vse njegove krasne uniforme in obleke prfetesne . . . “Komaj čakam, Ua se s Kuhljem vrneta in začneta pisati svoje potopise,” pomežikuje sosed Miha. “To vem, da jih bosta tvezila, da jima bo sam Luj Demik favš.” ’ * « * še nekaj dni in novo leto bo potrkalo na duri. Jaz se nad starim letom ne bom pritoževal; če novo leto ne bo prineslo hujših nesreč kot je bilo pohujšanje, ki je krivilo urednika zarjavele device E. ob čitanju romana “Jutro brez sonca,” ga bomo gotovo srečno preživeli. In to je glavno. Torej—na srečno svidenje ob koncu leta 1950! Peter Kopriva. Slovenci v Argentini DRUŽINSKA SREČA. — V družini g. Mramorja Franca in Helene so 23. avgusta dobili hčerkico, ki je pri krstu dobila ime Marija Magdalena. Srečnim staršem naše čestitke! SLOVENSKE POROKE. — V Munro sta se 12. septembra poročila g. Vinko Fabjančič in Frančiška Borštnar. Dne ?4. septembra sta v župni«eerkvi v Ramos Mejia stopila pred oltar g. Avgust Jeločnik in gdč. Marta Bedenčič, pri Sv. Pavlu pa g, Anton Strle in gdč. Rozika Jagodic. Mladim parom želimo ber, “ceste še nišo zravnali 61- rardčani. Pa mi je še takrat An-žiček zagvišno obljubil, da bodo klanec odpravili, čez katerega sem godrnjal vselej, kadar sem si pomagal proti domu, ki je bil takrat pri Cekutovh. Težke noge so bile po celodnevnih zborovanjih na konvenciji,” je naš dodal. • “šurse nisem mogla premagati, da ne bi dodala, “saj se poznamo in kar vem, kakšna zborovanja ste imeli v kleti narodnega doma, da so se vam kolena šibila, ko ste tipali proti Ceku-tovim v posteljo. Pa še vkreber.” “Ali vam je znano, kje stanujejo Zoretovi?” vpraša dr. Mer-šol, ki menda ni vedel, na katero stran bi potegnil, ko sva z našim debatirala zastran klanca in zastran prevažnih konferenc na konvenciji. Namenjeni smo bili namreč najprej k Zoretovim, kjer je hotel dr. Meršol obiskati svojega sinkota-dijaka, ki hodi v kolegij v Youngstown, stanuje pa pri dobri Zoretovi družini v Girardu. “čakajte, se bom spomnil,” meni naglas naš: “Nekje sredi Smtihsonian se obrne proti desni cesta, pa ne vem gotovo, če prva ali duga in tam se pride naravnost v Zoretovo hišo. Saj včasih se je, če se prav spominjam.” , / “Ne po prvi, ampak po drugi,” je našega podučil dr. Meršol, ki je bil že prej v Girardu. “Tamle na levo so Anžičkovi, na levo Cekutovi in takoj zraven Dolčičevi, kmalu zatem bomo obrnili pa k Zoretovim,” je razglašal naš, ki se je vštulil za kažipota, pa ki niti prav vedel ni, -kje se zavije k Zoretovim. Bom še prihodnjič nekoliko povedala, kako je bilo v Girardu, danes sem se zopet nekoliko ob vatopu v novo življenje vso j zaklepetala, da še sama ne vem srečo! kdaj. __; AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 27, (104S r 8 I KANADSKA | Lahko mi veruješ, dar bi raje gozd in močvirje brez ceste, še JJZ... Ameriška Domovi ima imel ducat takih pod streho kot dobre poti ni bilo. Ako ,pa ga si ti Jožef, kakor pa njo, taščo danes pogledaš, se čudiš vrve-samo. Obupno polna hiša jo je. nju po ulicah, izložbam v ok- EiMC/HU—HQIWlEi [Ali slišiš? Že zopet zija. Opro sti, lahko noč! Take in slične izgovore in tožbe je poslušal sv. AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANOUAM ONCT MORN*NOVN«VWAHR Jožef pred 1949 leti. Ali se je bec. Toronto ali drugim. Je pa človeštvo kaj poboljšalo od ta- to mesto, ki naglo napreduje. krat? Nič! Kaj nič, še tisoč- V kratkem so napravili moder-krat slabše je današnji čas. no bolnišnico, več modernih Za hip smo ili pogledal v Kanado (Nadaljevanje) Vozili smo doli po cesti, o kateri nam je gdč. povedala, da 8e tukaj pravi “na Fernu.” Bilo je že dokaj mračno in nisem videl drugega kot hišo pri hiši. Da, pač, tam na levi strani ceste je skupina ljudi, ki se drenja okrog avtomobila. Nekoga so povozili, je uganil naš mali, ki misli, da je takoj smrtna nesreča, ako kdo le prasne ob avto. “Pa ravno tam je hiša, kamor smo namenjeni,’’ nam je povedala Anica. “Obrnite, da da je pevovodja Nace Križman mačo hrano. Srečali smo se1 z akademiki Stankom Bah, Božo Golobom in sel prav nalašč zanjo “evo” Koroškega. Micka se bo postavila in jaz si bom nekaj prihra Romanom Kramaršič. Delajo nil, ker ji ne bo treba kupiti no- nisem vedel, kje naj začnem in v šolo hodijo. Vsi trije so fini fantje in bodo gotovo delali čast svojemu narodu in novi domovini. Ni bilo dolgo, ko se nekaj fantov zbeza v kuhinjo, odrine- vega, torej le po klobuk. Pa še, pospravljati. “Ease, boy!” Na- ki ni daleč od Ferna, kakor so mi na vse pretege govorili na u-šesa. Feliks Sebanc se je vse-del na prednji sedež, da nam bo kazal pot. Boste videli, ka- jo mizo v kot, se vstopijo v kot ko jo je kazal, če bi vozili po in oglasila se je slovenska pesem, da nas je kar dvigalo. Če se ne motim so prvo zapeli: V hribih se dala dan. . . Fantje 00 bili videti že kar dobro iz-vežbani in kazali so, da imajo zelo lepe glasove. Povedali so mi, njegovem, bi še zdaj iskali Am-brožičeve in bi prav zdajle ma-tafirili kje po Manitobi. bomo ustavili pred hišo.” V tržnik je obrnil ter ustavil naš avto tik za tištim, katerega so gledovali, ali kar so že počenjali Batawi. Med njimi je pel tudi Viktor Trček, ki je od zbora “Slavček,” ki so ga naši fantje ustanovili v njim, tisti ljudje. Izstopili smo in prepustili Anici, da nam V tisti hiši stanujejo, vsaj takrat so, sledeči fantje: Feliks "•"v x^*-ocuviai au, oicucvi lanijc, 1 cmvo kaže pot. Bilo je že toliko tem- Sebanc, Anton Štih, Janez Slano, da\ nisem razločil skoro no- . ~ " ' ' benega obraza. Anica je bila pa takoj med njimi v veselem pomenku, čez par sekund nam je že povedala: “Eden izmed naših fantov Jože Meden, Dore Zabukovec, Ignac Gorše, Janez Valant, Cvetko Osel, Franc Pfeifer, Janez Pahulje, Janez Skubic, Jože Mrvar, Marjan Rogelj. Ravno takrat sta se prisme-ši je kupil avto, prav zdajle ga j ali \ hišo tudi dve slovenski , je pripeljal in ves Fern je priletel skupaj, da ga preceni. Fant je varčen, se mu mora priznati, da ima že avto, ki sicer ni nov, pa vendar dober in lep. To je velika senzacija za slovensko naselbino tukaj, da i-ma naša skupščina že svoj avto. Vožnje bo imel dosti, če bo hotelitM^bgjojij^astonj^jia;, , še fante in dekleta,” je gosto->7 lela Anica in nas vlekla naprej grlici, ki sta rekli samo halo in odbrzeli. Njinju imena so: Milka Tanko in Anica Lenče. Fantje so Jjili okrog njiju kakor če- šem jaz, niti toliko ni prišel do upoštevanja, da bi dekletoma povedal, da sta luštkani in da ita mi všeč. Dobro bi se jima (delo, menim. lih oči najbrže povesta: v hišo. Zvedel sem, da je Mar jan Rogelj tisti, ki se postavi z novim avtom. “Vidite, to hišo sta pred kratkim kupila dva Slovenca, oba nova naseljenca: Nace Križman in Tone Štih. Zakonca Brence pa hiš’o komandirata in skrbita za 13 fantov, ki so tukaj na hrani in stanovanju. Dva otročička imata, ki hodita v šolo. Pa tudi Tone Muhič ima že s vojo hišo. To je zdaj dvoje prvih posestev v Toronto, ki so v slovenskih rokah in sicer v rokah novih naseljencev, ki so komaj eno leto tukaj. Smo podjetni, ali ne?” Da so, 3em hitel dokazovati, ker je res skoro nevrjetno, da bi si samski fant kupil hišo, ko je šele eno leto v Kanadi. “Kar naprej, da se boste srečali z ljudmi. Nič se ne bojte, saj so vsi na-vso moč prijazni, Me poštene sm6 Kranjieet vsak sleparček ni za nas. . dan dež, bo pa~elica eno ne- Kai bi bll°- bi av' Jožrf Potr" ®°J’ kinematografov je pa že Lnl n«! mnn! 4n Šna 1/A OOtYI J U TYT /In tin V /3 O \T UOtOfOirO Ml uan UU ptt vcociiua AAVi- lom, stanovanjem in fino do- šno lep klobuk, ki ga je prine- poročam vsakomur, ki noče, da delj-0 = to je prvo nedelj0 po kal pri meni ta čas, ko sem sam t , %. .....l-: ii.l ___ n n oamrttni 1/onorlclri to»*mi OTU s bi prišel na — psa. Kuhinja je tila prav v lovsko L- obsednem stanju, tako da res Dopisi in drugo Devet dni sam svoj gospodar Veteran, Alta. — Da, gospoda so odšli na lov v Rocky Mountains, mene pa so postavili za upravitelja posestva, obsegajočega 1120 akrov in za vrhovnega komandanta vseh štirinoga-tih sil nahajajočih se na tem teritoriju. Za adjutanta sem si izbral “Mikija,” ki v rednih razmerah vrši službo policijskega inšpektorja na naši domačiji- . lovske ekspedicije, se stljivi zbudila lovska je milo-žilica in J c au fjui Ui\i njiju vc- bele okrog medu in en tak, kot Proti TOem žensk™ ™vadam se je v neverjetno kratkem času okomatala in — hijo; sardon — prr in že so zginili z dvorišča vendar tak rešpekt pred pihal- skozi okno na vrt. Kar sem nikom, kakor bi' na obeh kon- tam videl, ni bilo pravdansko. cih pokalo iz njega. Pa sem si čeprav nekateri nekoliko boje- Naša najvišja poveljnica, A-nica, nam je povedala, da se bomo odpeljali še tisti večer na o-, bisk k družini Lojzeta Ambrožiča, ki prebiva na lepi pristavi zunaj Toronta. Kasno je, sem pomišljal, ali je daleč? Kaj še! Malo dlje kot samo okrog vogala! Za tisto potegavščino, (saj nikakor ne rečem, da je bila laž, ker je bilo vse govorjeno v sili, da se me zvodi na določeno mesto) se bova z Anico, bo že kako prišlo, menila. “Zdaj pa le!” je ukazala, ko sem bil ravno v krogu vprašujočih, ki bi radi vdeli to in ono. Pogledal sem za Micko in jo videl obdano od nekaj fantov, ki so ji peli: gospa in gospa, da je kar rdela, tako ji je prijalo. Ni čudno, da se je kar obirala, ko smo šli iz hiše. Toliko “gospa” po cesti naravnost proti padu kakor kafra,, No.ia, pa preložil “good bye,” saj ustrelili itak za ne bodo nič, ker sv. Hubert nima navade imeti svojo čredo privezano k jaslim. Malo se mi je pa vseeno sumljivo zdelo, da je tudi ona šla na lov, ko ima točil 3em si šalco kofeta, pri-ž_al cigareto in odvil radio, iz katerega se je kakor nalašč razlila lepa kanadska 'melodija “Home on the Range,” ki jo jaz najbolj obrajt&m. To mi je kmalu razjasnilo glavo tako, da sem prav kmalu sortiral vsa navodila, želje in zapovedi, ki mi jih je moj Nimrod natresel kakor ocvirke po ajdovih žgancih. Kakor povsod po svetu, tako imajo tudi tukaj v Kanadi ženske zadnjo besedo in kar mi je gospa iz odhajajočega avtomobila naročila, bi se reklo po slovensko: “Delaj kakor bi^ bil doma!” — Ker so bile to zadnje besede, ki sem jih slišal, so bile tudi najbližje mojemu špo-minu in sem se tega zadnjega naročila tudi zvesto držal. Ofvrl sem ga prav po svojem receptu: “To je moj dom, jaz sem sam doma, delali bomo torej kakor se bo meni zdelo.” Tako, postrani povedano, na farmi, ki je podprta s kranjskim šprajcom v novembru prav za prav ni več Binkoštih. Ja, ti naši Ribničani! O njih bi se dalo pisati noč in dan in to samo resnične po ustnih izročilih, toda kaj, ko je pa g. urednik tako šparoven s prostorom ob torkih. Ne vem, ali zato, ker smo Kanadčani bolj švoh pri dolarjih, ki so povrhu vsega še reducirani v razmeri z ameriškimi. Tega pa g. urednik ne ve, da če bi ne bilo . Kanade, bi Ribničani še besedo “kajneda” na samotni kanadski farmi gospodaril? Segel bi bil v kot po puško in počil skozi zaprta vrata, ne da bi ga vprašal, kdo je. Taik je današnji moderni čas. Poln groze ip negotovosti. O sveti Božič, ali nam boš prinesel vsaj majčkeno miru v duše in zlatega neskaljenega veselja v srca? Božje Dete, samo Ti edino si v stanu storiti to! Stori. . . Prav to in samo to- želim mumcani se oeseuo sajneua ■ , ne znali po svoje povedati, šur! spoštovanemu urednišvu Amen- nl,a riAtvlA1M«n t »V ITOAtM XlAUATl. Najprej je bilo v načrtu, da gre na lov gospod boss sam, y vcu:i,,u piav a« /,«, ... , toda ko je namočil dan odhoda kaj dosti opraviti. Edino skrb mi je delala krava "Suzy,” ki so ji po,gospodarjevem računu potekali dnevi pričakovanja. “V-slučaju trubla, poklici po un uc uu „uu [lllmlI, telefonu Harolda,” mi je prišlo ,jilo gtrah _ kar tako v Spomin gospodarjevo naročilo in sem tako še kravjo skrb Ne kaže drugače kot denar na plan in desetak na račun Ameriške Domovine. Sicer sem računal, da bo za eno fiasco žganega za praznike, toda bilo bi me potem sram citati sladke božične čestitke v neplačanem časopisu. Upam pa, da bo na račun “Suzinih” dvojčkov še kaj padlo od kod. Naši lovci so 3e vrnili po devetdnevni ofenzivi slabe volje in brez dlake plena, pa sem jih tolažil, češ, nič ne de, če vi niste nič ustrelili, sem pa jaz zato dva. In so rekli, da sem fest fant in da ne bodo pozabili name. , Tako mi je poteklo moje “be-čiarstvo” in da sem pripravljen tudi z orožjem braniti zaupano mi domačijo, moram priznati tudi to, da sem vsak večer prislonil k postelji nabito puško. Pa da ne bo kdo mislil, da me je ške Domovine in vsem Slovencem in Slovenkam širom ameriškega kontinenta. Max Mušič. ♦ Smrtna nesreča Minnedosa, Mani. — Pri postavljanju velikega železnega dimnika na lopo Canadian Pacific železnice za> lokomotive, se je 15. decembra *1949 smrtno ponesrečil novonaseljenec Jože Rosič, doma iz Kočevja, star 28 let. Zapušča ženo z dvema otrokoma, ki so na potu v Bremen.—Pokopan je bil v Minne-dosi. Naj mu bo lahka kanadska zemlja, preostalim naše sožalje. — Poročevalec. ♦ ♦ ♦ Na radio smo peli za Božič Batawa, Ont. — Vodstvo radijske postaje v Belleville je bilo tako prijazno, da nam je o- Pa če bi me prav bilo strah, bi se mi tega ne bilo treba sramo-Toda ne „„t. „ 10 taKO prijazno, ua nam je v- za spas. mogodj|0 oddajo božičnih pesmi strah m ... »m na sam sveti večer. Mi “bataw- ski slavčki” še vedno čutimo Drugo jutro, ravno ko sem vlekel hlače na njih službeno mesto in premišljal, kako sem neumen, ko ustanem ne da bi me kdo klical, pa so mi oči ušle na svetu radi strahu in na račun strahu. sta se »C auau, n* .............- - Pesem je bila, ki nam je v ta- figovim listjem? Iz strahu pred borižčih često nad0mestiia ka i ___r7.. 1. ■ Vaa dvtffri il6u,uu -------- ---------' : .. bonscin cesto nauumesiua brenclji. Zakaj je Noe dvignil Tu y Kanadi pa gmo po. svoj^ bančne vloge in vse-pre- zabi,. na kaiorjje, pa nam manj- Prav zdi se mi, da sem tudi mislil, da najbrže zato, ker bi slišal daljne udarce kril odha-ji bilo dolgčas sami doma. Paljajoee štorklje, ki je prinesla moženje zafrčkal v gradnjo ne- ka nečesa drugega v taboriš-rodne, štirioglate jahte? — Iz smo bili nagneteni na malih strahu, da bi mu ne prišla voda kompleksih in 9mo se tako drug v škarpe. Zakaj je bivši kralj drugega navadili in vzljubili. Pa ker vedo, da prihaja u-rednik Ameriške Domovine, ki jo imajo vsi radi, bodo še precej pri besedi,” nam je govorila A-nica. In potem smo začeli srečevati in segati v roke novim Kanad čem, čvrstim slovenskim fantom, ki bi jih bil vsak cesar vesel, če bi jih mogel dobiti v armado. Ampak tehle ne bo ha-mal, če kaj vem; ne cesar, ne kralj, ne diktator! Med vrati, po sobah, po hodnikih, vsepovsod smo srečavali in se rokovali s fanti. V kuhinji smo se pozdravili s prijaznimi Brenceto-vimi; dva fanta smo še zasačili, ki sta povečerkovala; natanko sem videl, da sta se sladkala s češpljevim kompotom. Aha, taka košta pa že, taka, sem si mislil. »mu on aa/ ------ ~ * ni še svoj živ dan slišala, kot ti- sti večer na Fernu. Ona pa kar po domače 3 fanti: “No, ja, kajpak, saj vem, šur. . .” Poslovili smo se od prijaznih rojakov, od veselih fantov in deklet, od domače Brencetove družine. Od vseh strani so letele vame same čiste slovenske besede, absolutno nobene tujke vmes. Močno sem pazil, da tudi jaz nisem preveč mešal z našo ameriško Slovenščino kotj: da sem suprajsd in za šur hepi, ki vidim “so meni” slovenskih fantov in deklet! Tako nisem rekel, pa bi, če bijiil “med svojimi” v Clevelandu. Naložili smo se v naš avto poleg podanikov/Zed. držav tudi. naša vodnica gdč. Anica aka-| demik Bah in Feliks Sebanc, da i rečemo en dober večer tudi Loj- je že prav, da je tudi ona šla. Sedaj pa “k stvari in na delo! “Miki, sem! Zdaj sva sama doma. Glej da boš priden; lačen ne boš, na to se lahko zaneseš. če pa. (Janes še nisi dobil fruštika, je temu kriva lovska furija. Tvoj delež škdtske rih-te te še čaka v kuhinji, mene pa kopica nepomitih črepinj in še sto drugih opravkov. Kaj je škotska rihta to pa, g. urednik in potrpežljivi čitatelji, vprašajte nas Kanadčane, ki zjutraj na tešče pospravimo eno “furo poriča.” Tako sem začel svojo odgovorno službo., popolnoma pri zadnjem koncu — pri psu; toda bilo naročeno. naši “Suzi” kar dva mladička. Na, zdaj pa imaš skrb preloženo na tuje rame zopet nazaj, To je sreča, da kravje zalege nj treba pestovati in previjati, če ne, bi bila ta dan brez fruštka in južine jaz in pes “Miki.” Ko sem strokovnjaško presodil položaj in ugotovil dejansko stanje, mi je bilo takoj jasno, da brez telefona ne bo šlo. Moral sem globoko poseči v mojo zbirko angleščine, da sem sestavil raport in diagnozo ter visoko stopnjo nujnosti kooperativnega sodelovanja, kar vse sem potem z neverjetno dovršeno3tjo telefoniral sosedu, kakor mi je ------ . , družino, ki je raztresena po rahu. Zakaj na primer Kanadi. Adam in Eva našemila s . , nih in vsemu, kar ti je novo. Seveda se pa ne da primerjati večjim mestom kot n. pr. Que- toliko, da ne veš v katerega bi stopil, ako se ti hoče kakšnega razvedrila. Zidajo tudi veliko stanovanjskih hiš za delavce; zasebne hiše pa rastejo kot gobe ,po dežju. Ako bi tujec opazoval to vrvenje, ki je vsaki dan, posebno zjutraj in zvečer, ko se vozijo delavci na delo in z dela v rudnikih, ki jih je v bližini pet, bi dobil vtis, da je ni sile, ki bi to vrvenje ustavila. Staronaseljenec mi je pripovedoval, da še takrat, ko je bila tista velika brezposelnost in je v velikih mestih vladal glad, brevzdelje in strah pred bodočnostjo, se ni tukaj skoraj nič poznalo o kaki brezposelnosti ali pomanjkanju. Zlato je bilo tista gonilna sila, ki je družbe silila, da niso iprenehale z delom. In zapet zlato je bilo tisto, ki je mnoge zapeljalo, da so pozabili na višje vrednote in se popolnoma prodali temu mamonu. Žalostno je pogledati tukaj nekatere, ko se ti smejejo ako greš v cerkev, ali ako omeniš kaj podobnega. V takem okolju se nahajamo štirje naseljenci. V začetku nam je ibilo vse novo, tudi nekateri tukajšnji Slovenci so nam bili novi; novi v'tem pogledu, ko nas ne razumejo, ne čutijo z nami, že sami pogledi so ram tuji in bi nas vtopili v žlici vode, če bi nas mogli. Zato nam misli tem pogosteje uhajajo nazaj, tja kjer smo pustili vse kar nam je bilo dra- teJoTožfce^potetavajfTteTavr" devetdneyna praksa je pokazala, da je bil to edini pravilen začetek in ga zato najtopleje pri- NOVA SLOVENSKA DELAVNICA V TORONTO, CANADA Posebnost: POPRAVILO UR in PRODAJA DRAGEGA KAMENJA. —Cene zelo zmerne— A. LIPIN 81 Vi Queen Street, East i Toronto, Canada Gazda me je sicer pred odhodom tolažil, da bo do takrat že sigurno doma, toda dobra “Suzi” .je vso to stvar organizirala celih deset dni bolj zgodaj. Tudi ribniški gasilci so nekoč tako napravili. Dogovorili so se bili, da napravijo veselico s plesom, požrtijo in javnim pretepom. V ta namen so dali tiskati par sto velikih plakatov, na katerih je bilo poleg programa dano v javnost tudi to David brenkal na citre po cesti pred skrinjo zaveze? Zato, da ni izraelsko ljudstvo slišalo kletvic tempeljskih služabnikov nesočih težko breme. Cesar Neren je iz strahu pred influenco zažgal Rim. Sv. Družina, nedolžna od vrha do tal, je bežala v Egipt iz strahu pred Herodovo čistko. Ali naj naštevam še dalje, ali mi brezpogojno verjamete, da je strah element, večji kakor korajža, ljubezen, muhavost ali kaka druga človeška lastnost. Ker sem se ustavil ravno pri sv. Družini, ostanem tudi verno pri njej. Prvi slučaj in pravi vzgled D. P. Culi so božji glas v svojih srcih, pustili svojo revščino in se podali v še večjo — v begunsko. Bežali so v Egipt, živeli tam in se vrnili nazaj v Nazadet brez piramid. Tudi mi begunci v Kanadi in novi Ame-likanci in še vsi drugi po širni zemlji razkropljeni smo pribežali v Egipt, poln velikih piramid bogastva in doživetij, pa tudi pravih piramid — nebotičnikov. Toda, kdor koli upa in računa, da se vrne v svoj rodni Nazaret z nebotičnikom v žepu, drugega Naš novi dom — Kanado, pa je tako obširen in naša srca so si „„ r~!.vz:r.: ce, kakor nikjer na vsem božjem svetu. V takih mislih se spomnijam mojih prijateljev, s katerimi smo včasih v taboriščih prenašali trde dneve 'begunskega življenja. Sedaj so tudi oni to stran morja. Zato jih tem,potom iskreno pozdravljam. Kako se imaš, dragi Karol z družinico? Saj se gotovo tudi bi z njo kakor v taboriščih preživela naj večji družinski praznik — Božič. Naša pesem, ki se je oglasila po radiju na sveti dan, naj bo naš božični pozdrav vsem Slovencem v novem svetu in obenem,izraz in manifestacija naše skupnosti. Želimo samo to, da velika pevska družina, ki je v Kanadi, prebrodi težke viharje in da se v novem letu združijo vse pevske sile in začnejo z de- katoliških slovenskih beguncev v KanadiT’ stane nevarnosti in vsega kar smo pustili dragega — tudi domovine. Domovina je tudi en kos Kdravja, to čutimo posebno sedaj na tujem. — In ti, Janez z družino? Tam nekje v Minnesoti. Ne piševa si, zgubila si% naslove, vem' ,pa, da se kljub temu najine misli pogosto stekajo, ne tukaj naravnost, ampak pridejo Skupaj tam,‘kjer smo pustili naš up in našo nado. Bog ve, ali bodo -j -eli božična drev^. ie “Vse prav vse za večji ugled ca? Oh, sprašujem. Da, mno-J ’ _ . ,............tri i ih hodo imeli, toda 'bodo gi jih bodo imeli, toda bodo mrzla brez sveč, edino sneg se Smo naše prijatelje, da b« -nje tako, da jih ne _ . . ka IA oddajo nam sporočijo, kako kaj slišali. Pozdrav, Medved Ivo, Batawa, Ont. ♦ ♦ ♦ Zlata dolina ,Val D’Or, Que. — Dolgo strmim na naslov, sam sebe vprašujem, Iia UCW.V., ---------- r 1-U IJUU1,'U*1V»V, ----’ -- ali je to res zlata dolina, v kate- di yam Voži po takih večerih; [ j zetu Ambrožiču, o katerem ao Brencetova gospa nam jejmi že drugi povedali, da je na povedala, da ima “ie? IS fan- vso moč fest fant. Pa tudi za-tov, katerim pere in kuha in stran tega je bilo treba k nje-skrbi zanje kot bi bili njeni la- stni otroci. Vsi bordarji delajo in so prav zadovoljni z de- rau, ker mi je bilo iz povsem zanesljivih virov zaupano, da hrani Lojze za našo Micko stra- XXIO XAMrAAV/ V ----- L »----* * (•‘Veseliča se bo vršila drugo ne-lnj ved D p _ begunec in naj deljp po Binkoštih, če bo pa ta|gj ne pn.svaja patronata svete Družine, čiste in skromne. - . POZOR, SLOVENCI! Za vse informacije, kar'se tiče naseljevanja v Kanado, pošiljanje denarja ali paketov v stari kraj, državljanstvo, potne vize in liste, parobrodne vozne listke ali za avijon, se obrnite z vso zanesljivostjo na EUROPA PUBLIC SERVICE BUREAU lastnik: DR. ALEKSANDER GRIN bivši advokat iz Belgrada 630 Yonge Street Toronto- C,nada Sedaj je advent. bo zeblo. Kako to, da je striček kar u-tihnil? Nobenega glasu ni več od njega;, saj menda nima še skrbi, kaj ibo v predipustu delal. Kar potolaži se, saj je še daleč. Veste stric, kako smo ga včasih tsm v naši sobici prav po ljubljansko. Vem, da se tu- ri sc sedaj nahajam. Ali tukaj res izvira zlato in druge kovine kot nikel, srebro in svinec. Res, dragi prijatelj. Toda za —tebe in mene ni, ki se trudiva dan ...................... “Sv. Jožef na dan za te uboge dolarje, tem- |0 jn z blagoslovom svojim Ti srce napolnilo. Srečno in upa polno novo leto vsem prijateljem in Slovencem širom sveta. tudi jaz pogosto mislim nanje. ?a zaključek pa: Za praznike božične, to vsakemu Slovencu moje je voščilo, da Dete se nebeško v Tvojem srcu bi rodi- aeuaj jc auvciiv. ~ ’ ’ ------ I liti uan z-c* w ------ mesto gre, lepo prosi jerper- V€d za kj jih včasih gleda-ge. . . ” nam pravi naša advent-|va skozj okna modernih hotena pesem. Kakšen pa je odpev toda našj bežni pogledi nanjo: “Pri na3 imamo ‘an- tud; ne morejo na prvi pogled štrajharje; je vse navlečeno, presoditi vse razkošje, ki se *— *' ’"'ste- skr;va v njih. [glasi na spodnji naslov: ;iši. Mesto Val D’Or, kakor pri-j Janez Bančič in ga! Na|povedujejo stari naseljenci, sej Anton Češarek, tašča je je pričelo modernizirati zad- Box 254, Val D’Or, tukaj, razumeš, ženina mati. —Ljih deset let. Prej je bil sam Nemogoče, moja žena je rična in ne trpi tujcev v Marš! Sultan, daj žalost imamo obisk Vesela bova, ato se kateri naših znancev in prijateljev o- Quebec, Canada. m* POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK goba s stoli, prevlečenimi z Irdečim damastom, z zrcalno omaro iz mahagonija, s kami-in stoječo uro iz cinka, ljal Rougeta de T Isle, kako poje Marsel jezo, drugi Poslednjo sodibo: srdita budnica ar-hangelskih trobent, ki silijo vse nom in siojecu uiu i*. —..-..e-—— ...—. na obeh straneh ure pa školjke mrtve, da morajo iz zemlje na Gilberti je turobna raztresenost Henrijetina, kateri je stregla kakor otroku, izvabila nehoten nasmešek. Ko so bile skodelice prazne, so ostali še dalje časa v srečnem miru velike, i ladne obednice. Ob isti uri se je nahajal Napoleon III. v siromašni tkalčevi hišici ob Donchery-ski cesti. Že ob petih zjutraj je zapustil podprefekturo; nerodno mu je bilo čutiti okrog sebe Sedan, kakor očitek in grožnjo; vrhu-t.ega pa ga je še vedno mučila potreba, pomiriti svojo občutljivo srce s tem, da izposluje nesrečni armadi milejše pogoje. Želel je govoriti s pruskim kraljem. Sedel je bil v najemno kočijo ter se odpeljal po veliki, široki cesti, obrobljeni z visokimi jagnedi, na to prvo etapo pregnanstva, ki jo je opravil v jutranjem hladu z občutom vse padle veličine, ki jo je puščal bežeč za seboj. Na tej cesti je sreča] Bismarcka, ki je bil prihitel z največjo naglico v svoji stari čepici in v okornih, blatnih škornjih, navdan z edino željo, zabavati ga in zabraniti njegov setanek s cesarjem, dokler ni podpisana predaja. Kralj je ibilrše v Vendresse, štirinajst kilometrov daleč. Kam je hotel Napoleon iti? Pod katero streho počakati? Daleč +am se je bila Tuilerijska palača pogreznila v hudouren oblak in izginila, Sedan ipa se je |zdel odmaknjen .odrezan z nič več urad-nih stanovanj, niti ne več kotička pri najnižjem uradniku, kjer bi si upa! sesti in počivati. V tej tkalčevi hiši je hotel doživeti svoj badac, v tej siromašni hišici, Iki jo je zagledal na robu ceste,'z njenim ozkim zelenjavnim vrtom, obdanim z živo mejo, in z enonadstropnim pročeljem z mdjhni-mi, mrklimi okni. Zgoraj, soba, preprosto pobeljena z apnom in tlakovana s kamnatimi ploščami, ibrez drugega pohištva kakor bela, nepobarvana miza in dvoje slamnatih stolov Potrpežljivo je čakal tu dolge ure, odkraja v družbi Bismarcka, ki se je nasmehnil, ko ga je slišal govoriti o velikodušno- sti; nato je sam, prenašal svojo bedo, pritiskaje prsteno lice k šibam, še enkrat zroč na ta francoska tla in na to Meuso, ki je tako krasna tekla po širnih rodovitnih poljih. Nato, drugi dan in neslednje dni, so sledile nadaljnje strašne etape: grad Bellevue, ta smejoča se meščanska graj-ščina nad reko, kjer je prenočil in je plakal po svojem sestanku s kraljem Viljemom; kruti odhod, ob katerem se je ognii Sedana v strahi^ pred srdom premaganih in gladnih, ladijski most, ki so ga Prusi napravili pri Iges-u, dolgi ovinek severno od mesta, prečnice in oddaljene ceste Floinška, Fleigneuška in Illy-ska — ves ta klaverni beg v odprti kočiji; in tam na prežalostni lily-ski planoti vs prekinprek pokriti z mrliči, srečanje, ki je postalo legenda: revni cesar, ki niti ni mogel več prenašati konjskega traba in je ves potrt pod hudim napadom bolezni nemara še mehanično pušil svojo večno cigareto, dočim se je četa jetnikov, ki so jih se-tradane, pokrite s krvjo in prahom, spravljali iz Fleigneux-a v Sedan, postavila ob robu ceste, da pusti voz mimo sebe, prvi molče, drugi mrmraje, ostali pomalem srditi in srditejši, bruhajoči krike Zasmeha, žugaje s pestmi, med zamahi psovanja in preklinjanja, Nato je sledila še brez-končana vožnja preko bojišča, raOTaiiixafflu^S'mrffi111^^^ in vaze z umetnimi cvetlicami pod steklenim zvoncem. Na desni J« levi strani vrat je stalo dvoje enakih ozkih postelj. V eni je ležal adjutant, ki je od trudnosti spal že od devetih kakor klada. Po drugi se je moral cesar dolgo valjati, ne da bi našel spanje. Vstal je, da bi nosil svoje bolečine sem-intja; edina zabava, ki se mu je nudila, je bila, da je gladal lesoreze, ki so viseli na zidu po- dan, vstajenje klavnic na bojiščih, ko prihajajo mrtvi pričat pred Bogom. INSURANCE AGENCY 3496 East 93 St. MA 3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja Dekle dobi delo V službo sprejmemo dekle, da bi pomagala pri hišnem de> lu. Dva otroka v družini. Stanuje v službi, 2 noči je pa lahko doma. Jako dober dom. Mora razumeti angleško. Začetna plača $18 na teden. Pokličite FA 4769. —(254) ČE KUPUJETE AU PRODAJATE zemljišče ali trgovino, se zglasite pri nas Tisovec Realty Realtor 1366 Marquette Rd. ENdciott 4936 (Tue.—X) tenjem široko odprtih oči, na to golo ozemlje, veliki, neim gozdi, in zgoraj na višini — me ja, dokler se ni na oni stran to .pogreznilo s cesto, ob vse ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULIOH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD DELO DOBIJO Tren cesarskega dvora, nad ležna in prokleta prtljaga, bila ostala v Sedanu, zapuščena za španskimi bezgovci podprefekturi. Nič več niso vedeli, kako bi jo spravili poti, izpred oči ubogih voj a kov, ki so poginjali gladu; tako neznosna je postala izzivajoča drznost, ki se jih je polastila, in grda ironija, ki jim jo je dal poraz. Morali so počakati temnotemne noči, konji, koči-jaži in prtljažni vozovi s svo MALI OGLASI Sobe v najem V najem se odda dve spalni sobi poštenim fantom. Vprašajte na 6700 Schaefer Ave tel. ENdicott 0195. Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 18702 WATERLOO RD. irLimnjinnjmn^ nnimruir; MAKE 0NE]a DAY HUUVIE VITAMIN YOUR BUY WORD r«» J****1 ****** Maalf leiy mi CoryrrIm* ^ fieMwIrrt feck OeeADey MpifUJt Vitami« Copwle «eet«iai He M?! *«y .el I im iwwe Wee etfebHoM Tele ee» tepwti every aerelei mi yee pi ipfpvw ■ —v — Hr to mb "» «**-*-“* **■ tWNKONOMV. ouAUNTU. r*» M«r >«* «.«*?» talk« • <*•>«*»* SSSSS3&2 fk Vtaata C**U«._ MU! LAMXtATOUH, MCi > v Bkkrt, Wl«p > Mi pripravimo ZDRAVILA 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio robljeno s smrekami, v globino tesne doline. Kakšna je 'bila prva noč prognanstva v Bouillonu, v gostilni, v hotelu “Pri pošti”, obleganem od tolike množnice ube-glih Francozov in navadnih radovednežev, da je cesar mislil, da se mora pokazati, čeprav sredi mrmranja in žvižganja! Soba, ki je s svojimi tremi okni gledala na Glavni trg in V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA John Turk ki je preminul dne 27. decembra 1947. Dve leti hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce, večni Bog Ti daj plačilo spavaj v grobu zdaj sladko. Zdaj ko svetu dal si slovo, dragi soprog in dobri oče. lahka naj Ti hladna bo gomila, dokler zopet se ne združimo. Žalujoči ostali: MARY TURK, soproga; JOHN LOUIS in JOSEPH, sinovi; JEAN GAIN AR. hči. Cleveland, O. 27, decembra 1949. Thomas Flower Shop CVETLICE za v»e prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd.—IV 3200 Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamini First Aid Supplies Vogal St. Clair Am. In E. 180 ZVEZI SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA Ustanovljena 30. maja 1938 Clevelandu, Ohio ‘VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA" i _ • , <> > ■ . .... Pokrovitelj prevž. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN. Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St ^-■1----*»»■* AV,yvra ti a d a m A *mn ntac«* Ave. Duhovni BARAC faumannAve. E. 81 St. I. podpredsednik: JACOB RESNIK, asm c. oi si. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St, Barberton, Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. n. nadzornik: WILLIAM AUSEC, 6622 Bonna Ave. III. nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macauley Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljifta In posestva brez kake provizije ali bonusa Posolila so napravljena na tak nailn, da se na glavnico odplaluje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in Informacije pHite na: GLAVNI URAD K.S.K.JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS UinJTJTJlAJTJTJTJTJTJlAJTLTIlAJlJTJTJlJTJUTJlrt Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Naisvetejiega Imena v vati župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUARY 7. — Društvo Ambassadors št. 62 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Vadnalov orkester. 7.—Društvo Marije Pomagaj št. 190 KSKJ v Denver, Colo., veselica v proslavo društvene 25 letnice. 22.—Veselica vseh klubov in pevskih zborov, ki spadajo pod okrilje Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., Euclid, O. — v korist nove dvorane. ■8' 28. — Priredi društvo Ložka dolina plesno veselico v SND na St. Clair Ave. Igra Johnny Vadnal orkester. 29—Društvo Modem Crusaders št. 45 SDZ plesna veselica v SDD na Waterloo Rd.— Igra Pinoff orkester. FEBRUAR 4.—Društvo France Prešeren sit. 17 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. Pete Srnick orkester. 5.—Društvo sv. Štefana št. 1 KSKJ v Chicago, 111. priredi drugi letni Minstrel Show v dvorani sv. Štefana. 18.—St. Vitus Boosters No. 25 KSKJ, Cleveland, O. prire-de plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pe-con-Trabar orkester. Konference naših diplomatov v južni Ameriki Washingon. — State Department je sklical konferenco vseh poslanikov in ambasadorjev ki zastopajo Združene Države na ameriškem kontinentu, zlasti vse naše diplomate v južni Ameriki. Konferenca bo deloma v Havani, deloma v Rio de Janeiro. V imenu State Departmenta bo konferenca prisostvoval George Kennan, ki ima sedaj n (dogo posebno peštudirati politično situacijo v južno-ameriških državah s stališča Združenih Držav Severne Amerike. MARY A. SVETEK LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. KE 3177 KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREB] PO ZMERNIH CENAH AmbuUnčna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC NAROČITE SI KNJIGO "S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA" Domače poljudne povesti in dogodbice iz življenja ameriških Slovencev. Po znižani ceni zdaj samo 45 centov to dokler zaloga traja Naročnino pošljite v Money Ordru, ali pa v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21»t Place Chicago 8, 111. OBL 'K MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 11« E. IL SL HE27M -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride G. WHISKERS