Leto TIH_T Celju, dne 16. januarja 1913_Št. 3. NARODNI UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dao poprej. — V te pofiiljatve (dopiti, reklamacije, vprašanja Itd.) je poSiljati na naalov. „Narodnl List" v Celju. — Reklamacije »e poštnine oroite. — TTredniStvo: Dolgo polje Mev. 1. Deželni poslanec dr. V. Kukovec o položaju v deželnem zboru. Javni shod narodne stranke t 81 Pavla pri Prebolda. V nedeljo dne 12. januarja se je vršil v Vedenikovi gostilni javni shod narodne stranke, ki je bil jako dobro obiskan. Prišli so domači ugledni možje, na čelu jim župan C il en še k, v velikem številu, a pozdravili smo v svoji sredi tudi vrle naše somišljenike iz Reke in Griž. Ko bodo oni priredili kakšen shod, jim bomo pa obisk vrnili. Predsednikom shoda je bil izvoljen vpoko-jeni nadučitelj V i d i c. S posebnim veseljem smo pozdravili načelnika naše stranke dež. posl. dr. Ku k ovca, ki je v svojem lepem govoru povdarjal, da je bil Št. Pavel vedno na mestu, kadar je bilo treba braniti napredno kmečko stvar in da naj ostane v neodvisnem kmečkem tabora še v bodoče. Dasi je on sam poslanec slovenskih trgov v deželnem zboru, smatra vendar za potrebno govoriti o se-dajnem postopanju slovenskih poslancev v deželnem zboru tndi drugod med svojimi prijatelji in sobojevniki. Posebno še zaradi tega, ker morda ni več daleč čas, ko bo treba pretehtati delo in uspehe slovenskih kmečkih poslancev v deželnem zboru in pomisliti, ali so še vredni in zmožni zastopati naš slovenski narod v deželnem zboru, kjer stoji 13 slovenskih poslancev nasproti 74 nemškim nasprotnikom. Dne 6. oktobra se je vršil v Celju glavni zbor narodne stranke, kjer se je v navzočnosti mnogih savinjskih kmetov in zastopnikov vseh drugih stanov našega naroda obširno govorilo o takozvani obstrukciji 12 klerikalnih naših deželnih poslancev v deželnem zboru. Soglasno so prišli takrat zborovalci do sklepa, da je sicer ostro nastopanje proti nemški večini deželnega zbora potrebno, pa ne vedno in za vsako ceno, zlasti pa ne gre lahkomišljeno in brez vsakega narodu koristnega cilja ovirati dela v deželnem zboru takrat, ko so na dnevnem redu važne gospodarske zadeve kakor regulacije reli in potokov, zidanje in popravljanje cest itd. Ob strukcija sme služiti za orožje le od slučaja do slučaja skrajne sile, le takrat, kadar nam večina kake opravičene zahteve ne bi dovolila. Ovirati pa vsakega dela ne smemo, ker hočemo od svojih težko plačanih deželnih doklad kaj imeti! Ko so začeli slovensko-klerikalni poslanci obstruirat,i ali ovirati delovanje deželnega zbora, bi morali povedati večini, kaj hočejo ; tega pa niso storili do danes, tako da si mora večina misliti, da jo hočeta dr. Korošec in dr. Benkovič le za norca imeti, ne pa v resnici za svoje volilce kaj doseči, tn tako so se zastopniki spodnještajerskih kmečkih občin v Gradcu le iz zastopnikov večine norca delali, čas za ravljali pa nič delali ; sedaj pa pravijo, da bi jih morali kmetje zopet v deželni zbor voliti! Napravili bi se še radi norca iz kmetov, ker hočejo, da bi ti na svojo škodo in sramoto imeli v Gradcu lene in docela nezmožne ljudi kot svoje poslance! Med volilce jih ni bilo, da bi bili vprašali, kaj mislijo o njihovi lenobi v Gradcu ; med volilce sploh te gospode nikoli ni, tndi takrat ne, ko bi njihove svete krvavo rabili; ti. pr. sedaj ob vojni nevarnosti je bilo vse zbegano po Savinski dolini, dr. Korošca pa ni bilo nikjer videti, da bi ljudi potolažil in jim razložil, zakaj je grozila vojska in kako stališče zavzema ^arod nI Liit" dane ca celo leto 4 K, i» pol leta « K. u Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage detele na leto 6 K «0 »in NaroCnina «e plaCnje vnaprej. — Pe»»m«*na številk« ••■n* 10 vin. slovenski narod k sedanjim svetovnim dogodkom. Proti takim prijateljem ljudstva se bodemo morali najprej vojskovati, potem še le proti svojim sovražnikom. Burno so odobravali zborovalci besede strankinega načelnika dr. Ku k ovca in mu izrekli ugiaii »e raCnnajo po 16 vinarjev ena petlt vrrta. — Pri večkratnih objavah isaten popust po dogovora. Prirtoj; bine ca oglate je plaCevati po polti n* natlov: .Narodni L i it" v Celju. * za nje svojo zahvalo. Urednit LeSfličar i-Celja je govoril o balkanski vojski, o sedanji dra ginji in o pomenu kmečkih političnih di-ukev-Tudi za Št. Pavel in okolico se bo eno ustanovilo in se je na shodu zato izvolil pripravljalni odbor. Balkanska vojska. Konec mirovnih pogajanj — vojska se nadaljnje. — Turčija trdovratno vztraja. Velesile jo opominjajo k popustljivosti. Turčija računa na napetost med Bolgarijo i.. Rumunijo. — Roparska politika Rumunije — Avstrija jo podpira. — Tretja blamaža avstrijske diplomacije. - Meje Albanije — del Albancev proti neodvisnosti Albanije. — Črnogorci ne puste Skadra. Strah turške vlade pred mladotnrško vojaško stranko — vzrok trdovratnostl. Turčija torej ni popustila, vkljub tema, da so se vse velesile izjavile za to. naj prepusti Drinopolje Bolgarom, vprašanje egejskih otok pa pravični razsodbi velesil. V Carigradu so Mlado tnrki zopet prišli na površje in ker imajo ti v armadi veliko zaslombo, se vlada boji vojaške zarote in ne upa odnehati. Govori se, da je vlada sklicala veliko narodno skupščino, ki se je izrekla proti zahtevam balkanske zveze in za nadaljevanje vojske. Pogajanj v Londonu minole dni sploh ni bilo, ker turški delegati niso stavili ni-kakih novih predlogov. Na drugi strani pa turška vlada greši tudi na dejstvo, da je soseda Bolgarije, Rumunska, izrabila baš sedanji trenutek ter hoče izpiliti od Bolgarije kos njene države, takozvano Silistrijo. Napetost je bila že tako velika, da se je govorilo, da bo Ramnuija tisti kos Bolgarije vojaško zasedla. Ta roparska politika Rumunije, ki izrablja položaj Bolgarije, katera mora vse svoje vojaštvo držati pred Cataldžo, je izzvala po vsej Evropi veliko nevoljo. Zakaj v tistih pokrajinah prebivajo sami Bolgari, ki naj pridejo tako pod rumunsko državo. Rumunija pravi, da je bilo tisto ozemlje nekoč njeno in da ga rabi za utr-jenje svoje meje proti Bolgariji. Ako bi Rumunska res poslala tje svoje vojaštvo, nastane evropska vojska. Zakaj Rusija je po pogodbi vezana napram Bolgarski, da z oboroženo silo zabrani vsako kršenje neutralitete s strani Rumunije. Slednja pa ima zopet vojaško pogodbo z Avstrijo in Nemčijo. Tako vidimo, da bi požrešnost Rimunije izzvala veliko vojsko med Astrijo. Nemčijo, Italijo in Rumunijo na eni ter med Rusijo, Angleško, Francosko in Balkansko zvezo na drugi strani. Vendar pa je upati na m rno rešitev. Rusija je dala Rumnniji razumeti, da ima že pripravljene kauone in stotisoče vojaštva, da takoj prekorači njeno mejo. Sedaj se vrše pogajanja v Bukarešti med bolgarskim in ruskim poslanikom na eni in rumunsko vlado na drugi strani. Zanimivo pri ceii stvari je zopet, da se naši avstrijski državniki zavzemajo za roparsko politiko Rumunije. Ta položaj Bolgarije pa je — kakor že rečeno — izrabila Turčija in vztraja pri svoji trdovratnosti. Velesile so na predlog Rn*ije sicer že davno sklenile, da bodo izročile Turčiji posebno noto, v kateri ji bodo prijateljsko svetovale, n«lj prepusti Bolgarom DrinopOlje. Ker pa si iigd bile v nekaterih točkah edine, se to do danes še ni žgb-dilo. Balkanske države pa sO site čakaflja, vsled tega so balkanski delegati v Londona dne 14. tta. sklenili, da obvestijo turško vlado, da so pogajanja končno prera&ill. Obenem so dobili poveljniki zavezniških armad ukaz, naj pripravijo vse za nadaljevanje vojske. se Tnrčlja ne ukloni, bodo v par dneh pri Čataldži zopet topovi začeU peti svojo strašno pesem. Glede otokov v Egejskem morju tudi ni soglasja med velesilami. Rusija se je izjavila za to, naj pripadejo Grški, a grška vlada se naj izjavi, da bo nekatere otoke napravila za nevtralne. Avstrija in Nemčija zopet stojita n& stališču, da naj večina egejskih otokov ostane Turčiji. Z izjavo srbske vlade, da se bodo Srbi takoj umaknili iz Drača, ko bodo razmere glede Albanije urejene, so doživeli naši avstrijski državniki tretjo blamažo. Srbi jih vedno prehitijo. Že so se pripravljali naši diplomatje, kako bodo od Srbije zahtevali odhod iz Drača, pa jih prehiti srbska vlada z izjavo, ki je vso Evropo zadovoljila. Tako se je pridružili k blamaži v zadevi konzula Prochaske in avtonomije Albanije sedaj Se ta tretja. — Dober tek! Glede mej Albanije še tudi danes ni edinosti med velesilami. Avstrija vztraja pri tem, da se mora nStvlariti Velika Albanija kot nekak „strah" za sosedne balkanske države, aruge evropske velesile pa ne gredo do te skrajnosti. Avstrija hoče, da pripadeta Albaniji tudi Prizren in Skader. Nasproti tema pa izjavljajo Srbi, da so voljni doprinesti največjo žrtve za to, da pripade Prizren njim, in črnogorski kralj Nikola je te dni izdal na vojsko oklic, v katerem pravi, da Črnogorci rajše na bojišča umrjejo, nejčo da bi pustili Skader, to starodavno ognjišče črnogorskih knezov. Zanimivo je dalje, so poslali albanski krščanski prvaki iz Drhj&iA; ( Tirena, Kavaje itd. 8» škofom v Draču na čelu srbskemu kralju Petru grškemu kralju Jarjti in ruskeiiin carju sporne aico, sestavljeno na veliki skupščini v Valoni. kteri slikajo žalostno stattje kristjanom v Albfe niji pod turško oblastjo, ki pripuščali, aii so Turki živeli na račnn kristjanov. Pravijb, da »e bodo izselili vsi krščanski Albauei v fibsedhe Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, celje Graška cesta (v hiši g. Kolenca) obrestuje vloge na tekočem računu proti 60dnevni odpovedi po W " ffl^ od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka 68 50-1 II NARODNI DOM • • • • • m q obrestuje hranilne vloge počenči s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 5 lo I 86 51-2 krščanske države, ako bi prišlo do samostojne Albanije, ki bo postala za kristjane le Nova Makedonija, zemlja neredov in nesreče. Zahtevajo, naj se razdeli Albanija med Srbijo, Crnogoro in Grško, dobi pa naj tako avtonomijo, kakor jo imajo posamezne avstrijske dežele. Za koga neki se potem še naši avstrijski državniki zavzemajo? Za albanski narod? Smešno! Država, ki svojim narodom ne da pravic, naj se zavzema za pravice tujega nam, roparskega albanskega plemena. Samo za to se gre našim učenim državnikom, da bi preprečili, da postane Balkan slovanski. Vsenemška politika in sovraštvo do Slovanov jih tira k temu, pa ne ljubezen , do pravice in narodne raznopravnosti. Iz političnega sVeta. Kaj bo s štajerskim deželnim zborom? Klerikalna Korespondenca „Austria" poroča, da je bil štajerski namestnik Clary v nedeljo pri ministerskemu predsedniku grofu Stiirgkhu ter mu je poročal o svojih dozdanjih prizadevanjih za delazmožnost deželnega zbora, ki so bila brezuspešna. Državni zbor se sestane zopet 24. t. m. Vlada bo predložila načrt o povišanju osebnodo-hodninskega davka pri več kot 10.000 K dohodkov na leto, načrt o davku na žganje in na vžigalice. Italjani torej dobijo svojo visoko šolo v Trstu. Vlada je že začela s pripravami in uvede v najkrajšem času pravna predavanja. O kaki skupni rešitvi slovenskega in italjanskega visokošolskega vprašanja seveda ni govora. Saj se pa tudi naši klerikalni poslanci za tako rešitev niso nikdar resno zavzeli, ker njihova obstrukeja proti laški vasoki šoli v Trstu ni bilo nič resnega, ampak komedija vladi na ljubo. Pri vsem tem pa ima mariborska „Scraža" še toliko političnega humorja in pravi, da so liberalci krivi vladinega postopanja. Ali naj bo to humor poličnih obe-Šenjakov ?! Iz Bosne. Med vlado in večino bosenskega deželnega zbora je prišlo do razpora glede določitve uradnega jezika. Vlada je izjavila, da sprejme določbo, da bodi hrvaško - srbski jezik nradni jezik; zahteva pa, da morajo oblasti sprejemati tudi vloge v nemškem in madžarskem jeziku in jih rešiti. Večina to odločno odklanja. Čuje se, da bo vsled tega deželni zbor razpuščen. Na Ogrskem se je pričel proti vladnemu načrtu nove volilne postave hud odpor. Socijalno-demokratična stranka bo proglasila splošni štrajk. Baski carjevič Aleksij je zopet nevarno obolel. Ruskega velikega kneza Nikolaja Nikolaj jeviča, adjutanta carja Nikolaja in zeta črnogorskega kralja Nikite, je zadela kap. Njegovo stanjb je zelo resno. Busija In Kitajska. Iz Petrograda se poroča: Protirusko gibanje na Kitajskem se vedno bolj širi. Med kitajsko in rusko vlado so pogajanja glede Mongolske že skoraj prekinjena. Kitajska pripravlja obširne ekspedicije proti ruski meji, ..kjer se stališče ruskih državljanov vedno bolj slabša. Opetovano so že Kunguzi napadli prebivalstvo. Ruske obmejne oblasti zahtevajo pomoč. Vprašanje vojske med Rusijo in Kitajsko se bo odločilo v štirih tednih. Med kitajskim ljudstvom je ha jo sovražno in bojno razpolaganj« proti Rusiji tako veliko, da je vojska neizogibna. BelcžKe. Le ne se razburjati! Klerikalne junake smo zadnji čas z njihovo obštrukcijo v Gradcu vred postili lepo pri miru in čakali, kaj bodo skuhali. Izrazili smo le svoje mnenje, da pride do razpusta deželnega zbora in do novih volitev. Klerikalci so takoj začutili, kako jih je prijelo za grlo — in začeli 80 otepati kakor nori okrog sebe. Psujejo vse, kar jim tod roke pride, najbolj pa seveda uboge liberalce. Kakor da smo mi krivi, če imajo v Gradcu same politične otroke, ki samo vpijejo in javkajo, resnega dela pa ne razumejo in resnega boja pa ne znajo voditi. Gospodje, ne razburjajte se, sicer bo moral s ro-mak dr. Korošec se večkrat iti v Opatijo in drugam na jutr zdravit svojih razdraženih živcev. P. čakajte lepo na volitve, takrat pa se bomo videli! Osebne vesti. Poročil se je g. J. Čeh, ži-vinozdravnik v Tibovljah, z gdčuo Marijo Faga-nelli v Mirnem na G"riškem. — Za okrožnega zdravnika za okolico Celje in Šmartno pri Celju je imenovan zopet tr. dr. A ti t. Scliw b. za Št. Juri ob juž. žel. pa g. dr. Jos. Ipavic. Ipavci oprav- ljajo zdaj že stoinsedmo leto zdravniški poklic v Št. Jurju ob juž. žel. Našim narodnim društvom — v spominsko knjigo! Kako klerikalci skrbijo za svoje časopisje, nam povedo sledeče številke: Kmečko izobraževalno društvo v Mozirju ima naročena 2 izvoda „Straže", 11 izvodov „Slov. Gosp.", 11 izvodov „Našega Doma", 5 izvodov „Domoljuba" itd. Koliko pa bi našteli naprednih društev, ki imajo vsaj po 2 izvoda »Narodnega Lista"? Na prstih ene roke! Potem pa se še čudimo, če kle-rikalizem napreduje! Zveza narodnih društev nam piše: Zaradi mnogoštevilnih predpustnih veselic smo opnstili ta mesec predavanja, pač pa se jih bomo lotili zopet meseca februarja. Takrat dobi Zveza serijo krasnih skioptičnih slik o Srbiji in Bolgariji, na katere svoje članice posebej opozarja. Pri predavanjih s temi slikami se bode mogoče ozirati le na pravočasne prijavo. Občni zbor Zveze, te važne naše kulturne organizacije, ki se vedno lepše razvija, se bode Vršil spomladi, najbrže sredi meseca aprila. Letošnje društveno leto je pristopilo mnogo novih članic, marsikaterega narodnega društva pa še pogrešamo v svoji sredi. Mnogi naši somišljeniki pač pozabljajo, da se da le s skupnimi silami kaj doseči in da je smotreno, v našem smislu urejeno nepolitično društveno delo najsolidnejša podlaga strankinih uspehov. Na društvenem polju smo močni, a kaj nam koristi, če te svoje moči sami nočemo pravilno izrabiti in nas tega še vedno morajo učiti klerikalci Amerika na Balkanu. Iz Belgrada in Sofije se poroča, da bo Srbija in Bolgarska potrebovala v nove osvojenih pokrajinah zelo mnogo izomi-kanih delavnih moči, osobito učiteljev, učiteljic, profesorjev,, inženirjev, arhitektov, mnogo zlasti zdravnikov; dalje uradnikov pri financi, davkarijah, carinarnicah, pri pošti in pri železnici. Tudi kmetov bo mnogo naselila v zapuščenih, a rodovitnih krajih. Tudi obrtniki vseh strok bodo dobili delo. Ozir se bo jemalo v prvi vrsti na Srbe in Bolgare, Hrvate in Slovence. Opozarjati pa treba, da je danes še vsaka prošnja za kako službo prerana, kajti na Balkanu je še vojno stanje, in nihče še, danes ne ve, kedaj se bo končalo. p. Dva zanimiva slučaja. Dalmatinski hrvaški list „Naprednjak" je prinesel poročilo o sledečih dveh slučajih, ki jasnota kaže, kako se v Avstriji postopa: Neki revni učitelj v šibeniškem okraju je prosil vlado za podporo 200 K, da bi si lahko uredil moderno perotninorejo in narod v svojem okolišu poučeval v umnem perotninarstvu. Minilo je od tega že več ko dve leti. a ubofii učitelj še ni dobil odgovora. — Škof L uka Papafalva v Šibeniku pa je zaprosil vlado za 3000 K, katere da rabi za potovanje po svoji škofiji. Če premislimo, da škpf ne izda niti vinarja ne za hrano, ne za prenočevanje, ker vse to morajo preskrbeti župniki, je ta prošnja naravnost nerazumljiva. Toda vladi se ni nič bolj mudilo nego škofu teh Ž000 K dati. Ali čutite zasmeh na vse ljudske potrebe iz teh dveh slučajev?! Letošnji nabori se bodo pričeli v naši in ogrski državni polovici s 1. marcem, v Bosni in Hercegovini s 1. aprilom. 30 lttnico obstanka je „obbajala" dne 12. januarja t. 1. avstrijska poštna hranilnica. Davek na vžigalice bo znašal 2 vin. od škatljice in bo nesel državi 15 miljonov kron na leto. C«lj5«i oHraj. Gaberje pri Celjn. S stavbo nove slovenske dekliške šole na Gologrančevem prostoru se bo sedaj pričelo. Zidalo se bo dvonadstropno poslopje s 13 šolskimi sobami, 10 jih bo za osem-razredno dekliško šolo, 3 pa za paralelke za okO- liško slovensko deško ftolo. Stroški so prora^n-nani na 150 000 K. Gaberje bo s tem veliko pridobilo. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, 16. prosinca 1913 v tr«»stilni gosp. Fradc Konfidenti ja v Zavodni pri Celju. Iz celjske okolice. Piše se nam: Dovolite, g. urednik, da izrečem v Vašem listu svoje začu^ denje Wad postopanjem nekaterih uradnikov jv paromlinu s. M*jniča. Nedavno se jih je videlo lepo število na veselici pri Pris'ovscheggu, minoli pondeljt-k pa na ..hnusbalu" pri Bobnarju. Slednji jim je celo prepovedal slovenski peti, vkljub temu so pa ostali tam in sic> r do zgodnjega jutra. Ali toliko dajo na čast svojo in svoje t vrdkt ?! Opazoval- c. Br/ovlak na progi Zid.."i most-Zagreb i Kakor se nam poroča, namerava Južna ž leznioa uvesti brzov|nk na progi Zidani most - Z*gr.-b in obratno. 'lVžave dela le uvoz na postajo Zidani most Da bi bil omegočen direkten uvoz s hrvaške proge na postajo Zidani most, bi trebalo drugega železniškega mostu. Zidanmoška postaja je sploh z ozirom na njeno važnost potrebna razširjenja in preureditve. Novi brzovlak proti Zagrebu se upelje bojda že s 1. majem. Polit, in gospodarsko društvo v Št. Jurju ob juž. žel. priredi v nedeljo 26. t. m. shod v Dramljab, dne 9. februarja pa v Kalobju. Več prihodnjič! Loka pri Žusmu. „Politično in gospodarsko društvo za šmarski, rogaški in kozjanski okraj" priredi v nedeljo 19. januaija 1913 ob 3. Uri popoldne v prostorih g. Dobovišeka javno predavanje o zgodovini vojske na Balkanu. Po predavanju je ljudska veselica s srečolovom, godbo, plesom, šaljivo pošto itd. Vstopnina za osebo 30 vinarjev. Domačini in sosedje, pridite v obilnem številu!! Iz Zgornje Ponikve. Podporo po toči smo torej dobili. Ali vam naj poročam, kako pravično se je razdelila?! Na kratko povedano: tisti, ki držijo s fajmoštrom, so bili oblagodarjeni, mi drugi pa lahko po večini skoz prste gledamo. Dobili so celo taki, ki imajo lepe tisočake naložene po šparkasah. Slučajev dovolj! Zanimiva je bila tudi razdelitev. Ko je prvikrat prišel komisar k nam delit, je bil naš oče župan tako natrkan, da ni bilo ž njim nič za opraviti in se je celo z nekim sosedom stepel. Komisar je denar zopet pobral, odšel in prišel zopet šele čez teden. Res veliko čast dela naš oče župan naši občini. Ponosni smo nanj. Plačilni dnevi pri rudniku v Trbovljah za leto 1913. V trboveljskem rudniku se bo v letu 1913 jamskim delavcem izplačevalo, in sicer: Dne 25. januarja, 8. in 22. februarja, 8. in 22. marca, 5. in 19. aprila, 3., 17. in 31. maja, 14. in 28. junije, 12. in 26. julija, 9. in 23. avarusta, 6. in 20. septembra, 4. in 18. oktobra, 1., 15. in 29. novembra ter 13. in 27. decembra. Delavcem na dnevu se bo izplačevala plača vt>elej en dan poprej, torej 3., 10. in 24. januarja, 7. in 24. febr. itd. Tako določbo je izdal okrajni c. kr. rudniški urad v Celju. Šmartno v Rožni dolini. Kakor že nekaj let sem je tudi letos darovala slavna Posojilnica v Vojniku znatno vsoto 30 K za revne šolarje. Za ta velikodušni dar izreka podpisani v imenu ubogih otrok najtoplejšo zahvalo ter priporoča vojniško posojilnico vsem taistim Rožnodolčanom, katerim dela „maček" preveliko preglavico. Ivan Kvac, nadučitelj. Iz Zabakovce pri Gr»žah je pobegnil r Ameriko posestnik in gostilničar Praznik. Iz Dramelj. Dr. Jakob Rajh, odvetnik v Gradcu je daroval 20 K Ciril - Metodovi družbi mesto venca rajnemu Franc Košutniku, naduči-telju v Dramljah. — Občinski odbor je imenoval Franca Svetelšeka, veleposestnika in bivšega večletnega župana, častnim občanom. V Sv. Štefanu pri Šmarju je 6. t. m. umrla učiteljska kandidatinja Hedvika Podpečan. V Llbojah podirajo nekdaj daleč na okoli znano »glažuto", Za njenega najlepšega procvita je bilo tu mnogo zaslužka. Dubri steklarji so zaslužili po 100 do 150 goldinarjev. Ni čuda, če so tudi gostilničarji dobro živeli, saj se je večkrat prigodilo, da je ta ali oni krčmar iztočil svojim gostom - steklarjem v enem dnevu polovnjak vina. Ko pa je Trboveljska premogokopna družba prevzela od Fridrichovih glažuto in premogovnik^pa je črez noč obstalo vse delo. Ves materijal bo gospod Robiek iz Žalca, ki je kupil glažuto, porabil za zidanje nove sušilnice in velikanske dvorane. . ; V Kasazah so na Silvestrov večer hoteli neznani uzmoviči uporabiti odsotnost trgovca -Vi-dečnika, ki je že nad dva meseca pri vojni mornarici na vajah, in udreti v njegovo trgovino. Zdrli so tatovi že zunanje okno, pa jih je pogumna žena VMečnikova prepodila s streljanjem. Slivnica pri Celju. Na* župnik je ustanovil lani Marijino družbo, meuda zato, da se lahko Marijine „device" norčuiejo iz pametnih naprednih mladenk ter jih sramotijo in blatijo. Priimek, ki so si ga te d>užbenice izmislile napram neki napredni mladenki, se je pa kakor za kazen uresničil pri eni družbenici. Zato pa držite se reka: Pometaj najprej pred svojim pragom. Pri nas naprednih mladeuka.. vidite ve drnžbenice pezlir v očesu, pri sebi pa še brun ne. Me bnmo ž« živele, kakor je prav in pošteno, ni Vam driiž-benicam treba za nas skrbeti. — Imamo tudi novega kaplana. Prejšnii je bil miren, priljubljen in spoštovan, ta je pa prepirljiv, politi kar in nikjer pni|iibljen. Naj opravlja vestno svoje duhovniške dolžnosti, strankarstvo pa naj pusti v miru. potem si bomo mi ž njim dobri in ou bo z nami prijateljsko izhajal. Iz Vranskega. Z veseljem smo nedavno či-tali v Vašem listu, da dobimo novega peka. filuajni čas je, zakaj sedanji pek brž itak drugo ne zna več, ko v svoji šnopsariji »štramtajč" nemško politiko delati. Morda mn bo potem to veselje v našem vseskozi slovenskem trgu prešlo. Pepe Radirka. Na Blagovni je bil v nedeljo, dne 6. t. m. pončni kmetijski shod. Govoril je g. kmet, potoval, učitelj Goričan o sadjarstvu. K sklepu je spregovoril g. šol. voditelj Gosak nekaj besed o napakah domače vzgoje. Poslušalcev je bilo lepo Število, ki so kazali veliko zanimanje za obe predavanji. SloVcnjcgraJKi oKraj. V Pamečah pri Slovenjgradcu je bil župan g. Luka Pogač izvoljen za častnega občana in se ni je 5. t. m. izročila diploma. Pogač je že 30 let •bi odbornik in zdaj 19. leto župan. Iz Starega trga pri Slov. Gradcn. Tu imamo čudne lovce, ki streljajo pse-varuhe namesto divjačine. Pa ko bi ga vsaj dobro zadel, pa ne da samo obstreli, da pes zdaj hodi po treh nogah, ker ne more poginiti. Svetujemo takim lovcem, naj se šnopsa le takrat napijejo, ko bodo doma za pečjo sedeli, pa ne takrat, ko grejo na pasji lov. Popravek. Glede zadnjega dopisa iz Šmart-nega ob Paki o klerikalnih ponočnjakih pribi-jemo, da dotičnega dopisa nismo dobili iz Šmart-nega, ampak iz Rečice ob Paki. BrtžižKi oHraj. Na Vidmu ob Savi se ustanovi izobraževalno društvo „Ljudska knjižnica". Imelo bo seveda pred vsem na razpolago lepo knjižnico. Ustanovni občni zbor se vrši, kakor čtjemo, v nedeljo, dne 9. februarja. Iz Armeškega pri Rajhenburgu nam pišejo: V »Slov. Gospodarju" blati neki »katoliški izobraženec" našo vas, češ, da je letelo na neke fante iz Koprivnice, ki so se udeležili klerikalne veselice v Rajhenburgu, v naši vasi kamenje in da se jih je psovalo. Prvo je brez vsakega dvoma neresnično, kar se pa drugega tiče, je res, da se je neke fantaline, ki so se tisto noč po Arme škem klatili in „aufbiks" vpili, po zasluženju in poštenju oštelo. Takile ponočni pohajači pa vendar niso obiskovalci „poštenih" duhovniških ve selic? Po pisanju „Slov. Gosp." bi bilo drugače soditi. Je tudi res, da čuki najraje ponoči okoli letajo. Iz Sevnice poročajo: Pri g. Zupancu se je nčil mlinarstva neki Poljak Kralikijevič, doma iz Nemčije. Poprej se je pripravljal v radenskem samostanu za duhovniški stan. Te dni se je splazil v nadmlinarjevo sobo, ukradel tam 200 K in z njimi pobegnil, najbrž proti domu. V Župelevcu se vrši r nedeljo 19 t. m. ob 3. url pop. pri g. M. Janežičn javni ljudski shod, obenem ustanovni občni zbor političnega iu gospodarskega društva »Kmečka sloga" za brežiški okraj. Govorilo se bo o političnih in svetovnih dogodkih zadnjega časa, hi so za Slovence važni. Na shodu govori tudi deželni poslanec di*. V. Kukovec. Pridite iz okraja od blizn in daleč, da se pogovorimo o naših skupnih težnjah! Iz Rajhenburga. Ker naši klerikalci niso sogli ničesar drugega reči proti ustanovitvi po litičnega drnštva »Kres", sumničijo v „Slov. Gospodarju" in „Slovencn" posameznike, češ, da si hočejo delati pri novem društvu — denar. Ne gg, druhovniki, mi nismo taki kakor vi, ki nam nalagate kvečjemu pokoro zastonj, vsak drug korak in vsako molitev pa vam moramo drago plačati, in še beračite z vrečami na hrbtu okrog nas. Politično društvo ima svojega blagajnika gosp Ivana Zemljaka, ki denar shranjuje; o njegovi porabi bodo pa odločevali odborniki, ki so sami domači in pošteni kmetje in obrtniki; ti se pa ne dajo sumničiti od pritepenih kaplanov, ki ne store za ljudstvo ničesar drugega kakor da hnj-skajo in obreknjejo tiste, kateri takim črnim inkom gledajo na umazane prste. — Pika. V Sedlarjevem to se vršile 7. t. m. občinske volitve. Zmagala je narodna stranka t ogromno večino, čeravno je bila taka napetost ko v Albaniji. V 3. razreda so izvoljeni: Janez D9helak, Ferdinand Glojnarič, Janez Valenčak in Franc Debelak; v 2. razreda: Peter in Mihael Jurčan, Janez Vunšek in Anton Jakopina; v 1. razredu: Anton Debelak, Franc Žlender, Janez Zagozda in Martin Hostnik. — V Lastnica se bojo vršile vo Utre 11. februarja. Mi oKraj. Zaradi krive prisege sta bila 4. t. m. pred celjsko okrožno sodnijo obsojena Franc Plavčak in Liza Bele iz rogaške okolice, ker sta v ka lenski zadevi Franca Kores lažnjivo izpovedala. Prvi je dobil 6 mescev, druga pa 2 mesca ječe Obsojen pa je bil tudi Fr. Kores, ki je oba h krivi prisegi zapeljal, na 6 mescev ječe. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico ima dne 26. t. m. predpoldne svoj občni zbor v prostorih gospe Zupančič. Spored je objavljen v „Gosp. Glasniku". Vabimo vse, ki se zanimajo, ude in nende. Odbor. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je 11. t. m. obesil kočar in železniški delavec Jožef Predikaka. Bil je pijači zelo udan, v slabih gmotnih razmerah in slednjič kot žel. delavec odpuščen; vse to ga je gnalo v smrt. Zapušča ženo in 6 malih otrok. Žetale. Da ste videli, gospod urednik, zdaj ob novem letu našega kaplana, kako vam je hujskal proti »Narodnemu Listu", ko je hodil po hišnem blagoslovu. Na Štefanovo pa je imel v stari šoli zopet tejater in njegovi fantički so vam deklamirali o samih liberalcih. Tndi neki dijaček je blebetal o liberalcih iz Celja, Vo^rinčev fant, ki mu še nekaj iz nosa gleda, je pa nazadnje zaklical: »liberalce vse pobit". (Slednji je oči-vidno prav priden dr. Krtkov učenec! Op. ur.). Le v tem smislu naprej, gospod kaplan, tem prej se bodo zaslepljencem oči odprle. Ivanjkovci. Prosim, da potrdite v Vašem listu, da nisem jaz pisal dopisa o sodniku Pu-pacherju v zadnji številki. Lovro Petovar. (Potrjujemo. Op. ur.). V Forminu pri Moškanjcih je umrl posestnik Franc Korpar, ugleden in razumen mož. Mariborski oHraj. Slovensko gledališče v Mariboru. Dramatično društvo v Mariboru vprizori v nedeljo dne 19. januarja 1913 burko »Vražji Rudi". Gostuje ljubljanski režiser gosp. I. Povhe. Upam, da bode slovensko občinstvo z mnogobrojnim obiskom počastilo ljubljanskega gosta in bo vsaj za takrat se izognilo nemškemu gledališču. Govori se namreč med Nemci, da je tri četrtine obiskovalcev nemškega gledališča slovenske narodnosti, kajti v parterju slišiš več slovenske kot nemške govorice. In ti slovenski posetniki nemškega gledališča prenašajo mirno zabavljanja na odru čez Slovence in psovke kakor „windisches Zeiserl". Nedavno so zasmehovali in žalili nemški igralci na odru vse slovanske narode na ta način, da so se v vseh slovanskih jezikih norčevaje pozdravljali. Ta predstava se bo točno zopet ob V28. uri zvečer pričela. Ob tem času se vrata zapro. Opozarjamo ponovno, da za garderobo ni treba ničesar plačati, ker je ista že plačana z vstopnino. Slavno občinstvo opominjamo, da se v gledaliških dvoranah med predstavo ne sme kaditi, sicer bomo primo-rani mestno stražo postaviti v dvorano v sramoto slov. občinstva. Predproda ja vstopnic pri g. Weixl-nu, Zgornja gosposka ulica 33. Po predstavi bo ples v veliki dvorani. Svirala bo narodna godba, če bo obisk predstave tako povoljen, da bodo to dopuščale finance, sicer pa glasovir. Maribor. Za zdravnika okrajne bolniške blagajne je imenovan dr. Fridrich, dozdaj zdravnik v Zidanem mostu. Dr. Terč zaradi bolezni ne more več vršiti težke službe. Novo nemško šolo hoče ustanoviti Schul-verein v občini Dobrenju pri Št. Iljn. Lumparija na celi zadevi je, da hoče to storiti ne s svojim, ampak z denarjem, ki ga je zapustil za dobrenj sko šolo prijatelj Slovanov g. Drasch. Mariborski okrajni šolski svet z glavarjem Weissom na čelu pa mu hoče menda pri tej lumpariji celo na roko iti Naj se čuva! Ljudstvo tam zahteva slovensko šolo, na kateri naj bo nemščina sicer nčni predmet, a ne učni jezik. Iz Maribora. 34 letni nadinženir z Dunaja Breitenhofer je bil obsojen na 5 dni zapora, ker je v Ivanjkovcib blizn Ormoža tako naglo in neprevidno vozil z avtomobilom, da je bil poškodo van trgovec Kuharič iz Ormoža in pa njegov konj. Breitenhofer se ni nič oziral na svarilna znamenja in na to, da se je Knharičev kouj pla šil, temveč je brezobzirno vozil z veliko naglico naprej. Nastalo škodo je seveda moral poravnati. V Sp. Poljskavi so bili na vodilna mesta v krajnem šolskem svetu izvoljeni sami Nemci in nemškutarji; načelnik je pragerski restavrater TrOster. Vsled nesrečnih zadnjih občinskih volitev bo šlo tu še vse bolj rakovo pot. To je prekletstvo, če ni ljudi, ki-bi znali naše voli'stvo voditi! Cisto blizu tu sedi v zapečku znani Pišek, ki se da za poslanca zmerjati in plačati. Prepričani smo, da ni ime) o poljkavskih občinskih vo litvah niti pojma. Konjih okraj. T Oplotnlcl so se stepli fantje zaradi nekega dekleta. Eden fant ima zlomljeno robo, trije so pa z noži težko ranjeni. Prijetna zabava. £jntomcr$Hi oKraj. Od Malenedelje. Pri nas so ustanovili pred kratkim veteransko društvo z nemško komando. Za pokrovitelja so si izvolili baje ptujskega Orniga, ki jim bo tudi kupil zastavo. Glavno besedo imata oba župana Hrašovca in pa Jože šruhec. Ob Veliki nori se bodo baje šli poklonit svojemn pro-tektorju Omieru. Tako smo torej pod klerikalno nadvlado srečno prijadrali v nemškutarski tabor. Čud no, da si naši modrijani niso izbrali kitajske komande. Raznmliiva bi bila pri nas prav tako ko nemška. Je že tako: vse drutro nam bolj ugaja, samo domače slovensko ne. Nimamo nič proti veteranskim društvom, toda zavetišča nem-škutarije v popolnoma slovenskih krajih ne smejo biti. In zdi se nam, da bi pri nas bili bolj po- trebni — požarne brambe. Pa tista bi ne bila za parado! Dva otroka zgorela. Te dni je izbruhnil v Kapeli pri Radgoni pri posestniku Francu Grofl-mannu ogenj, pri katerem sta zgorela dva otroka, prvi v starosti dveh let in drugi v starosti štirih let. |fa$e prireditve. Šoštanj. Tukajšnja narodna Čitalnica je priredila običajen Silvestrov večer z dvema burkama, krasno uspelo alegorijo, katero je aranžirala vrla gdč. Marica Trobejeva — in plesom. — V nedeljo 5. t. m. pa je priredila Šal. P. S. P. D. veliko »Planinsko veselico", ki je nad vse pričakovanje dobro uspela. Vsi zgornji prostori hotela Rajšter so bili do zadnjega kotička polni. Bilo je veliko domačinov, posebno hvalo smo pa dolžni milim gostom iz Velenja, Letuša, Mozirja, Šmart-nega ob Paki in drugod, ki so nas v tako lepem številu posetili! Tukajšnji diletantje so uprizorili enodejansko burko »Izposojena S3proga", ki je vzbudila splošno zadovoljstvo. Po igri se je razvila prosta zabava v vseh zgornjih prostorih Rajšterjevega hotela. Po taktu ciganske godbe so se vrteli parčki do zgodnjega jutra. V »Planinski koči" je stregel gostom dobrodušni oče »Trebušnik" (g. Goršek), ki je z dobro kapljico spravil marsikoga v židano voljo. Veselo življenje se je razvilo tudi v »kavarni", za katero se je veliko trudila gospa Senica. Za dekoracijo sta skrbela gg. Pili h in Volk. Posebno zahvalo izrečemo našemu vrlemu g. Zalarju, kateri je dal okrog 30 smrečic brezplačno za dekoracijo. Gosp. Zalar je že večkrat dokazal svojo narodnost s tem, da je rad posegel v žep, če se je šlo za kako dobre stvar! Torej še enkrat: Srčna hvala vsem, ki so na katerisibodi način pripomogli do te veselice! Šmartno ob Paki. Ženska C.-M. podružnica Šmartno-Rečica-Letuš je prirbdila 1. januarja 1913 v restavraciji g. Ant. Steblovnika, veselico z dvema igrama, katere so se igrale popoldne ob 3. uri in ponovile ob 7. uri zvečer. Udeležba je bila nad vse pričakovanje sijajna, naše mlade diletantinje so s svojim pogumnim nastopom, prirojeno navdušenostjo, in z iskreno gorečnostjo, očarale vse navzoče, dasi je večina diletantk v prvič nastopilo. — V prvi vrsti se zahvaljujemo najiskrenejše cenjenim gostom iz Šoštanja, ki so se v tako častnem številu odzvali našemu vabilu, in priskočili naši mladi podružnici na pomoč, ter jo s tem bodrili, da pogumno stopa korak za korakom, za narod in prosveto naprej. Hočemo se jim tudi mi vselej z veseljem revanžirati. Gosp. Zdravkotu Frence iz Šoštanja, kateri se je nesebično odzval naši prošnji, nam pribitel v naši zadregi na pomoč, se ni ustrašil pota ne truda, in nam s svojim ustrajnim sodelovanjem pripomogel na višek lepega uspeha, bodi za to narodno ljubav hvala iskrena. Tudi naši oddaljeni sodelovalki podružnici v Letušu izrekamo tem potom še posebej toplo zahvalo na mnogih dobitkih, kakor tndi na izvanredno mnogoštevilnem posetu. Zahvaljujemo se pa tudi blagim Šmarskim damam na tolikih krasnih dobitkih, kateri so družbi pri srečolovu in licitaciji do lepega gmotnega dobička pripomogli. Gospici Tončki Ježovnikovi hvala za njeno požrtvovalnost in trud, ki nam je pri vsem desna roka bila. Živela!!! Še enkrat izrekamo vsem in vsakomur, katerikoli je naši prireditvi pripomogel do tako lepega uspeha, srčno hvalo, in se še nadalje priporočamo vsestranski naklonjenosti. Odbor. Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 12. t. m. imelo je naše bralno društvo »Naprej" svoj letni občni zbor, na katerem je predaval g. dr. Brunčko v imenu »Zveze narodnih društev o pomenu in nalogah, ki jih imajo bralna društva za prosvetno in politično življenje naroda. Izvoljen je bil po večini stari odbor, kojega uspešno delovanje se zrcali v lepem zaključku minulega poslovnega leta. »Naprej , v delu je naša moč in zmagal Jz raznih slovenskih HrajeV. Strašno! Graška »Tagespost" je pred nekaj dnevi zopet potožila svoje srčne bolečine, kutere ji prizadevajo koroški Slovenci. Pomislite: Slovenske občine dopisujejo uradom v slovenskem jeziku in Slovenci zahtevajo na železniških postajah vozne listke v slovenskem jezika. Res neverjetno, kaj vse si upi jo Slovenci! T Škoeljanu na Koroškem so pri občinskih, volitvah v dveh razredih zmagali Slovenci. Pri podržavljen! ljubljanski policiji bosta glavna činitelja dva nemška nacijonalca Kttnigl in dr. Skubl. Skrbljeno je torej za to, da bo Ijobljan-ka policija ekspozitura nemškonacijooalne politike. Zasluga kranjskih klerikalcev, ki so se s tako vnemo pehali za podržavljenje policije v Ljubljani. Neverjetna zagrizenost. Iz Celovca se poroča, da j- tamošnja gostilničarska zadruga kaznovala najemnico slovenskega hotela pri »Trabe-singerju" gdč. Lojzko Leon z denarno globo, ker je poslala zadrugi slovenski dopis. Mestni urad je kazen potrdil. S^daj pa naj še kdo reče, da to ni slabše ko v Turčiji! Pesnik Župančič. Najboljši sedaj živeči slovenski pesnik Župančič je bil nameščen pri ljubljanskem mestu za mestnega arhivarja. Arhiv Se imenuje urad, kjer so spravljene važne stare listine. Preje je bil za arhivarja pesnik „Stare Pravde" Anton Aškerc. Pesnik Župančič je rodom Belokraajec, doma z Vinice na slovensko-hrvaški meji. Umrljivost y Ljubljani. Leta 1912. je umrlo v Ljubljani 1910 oseb, 161 manj kot leta 1911. Od teh jih je umrlo 60% po bolnicah, med temi je zopet več kot polovica ljudi iz Ljubljane doma. Y«jaška oblast v Pulju je prepoved obiska tamošnjega Narodnega doma za člane tamošnje garnizije razveljavila, ker se ]e izkazal vzrok prepovedi kot neutemeljen. Popisi. Iz Slivnice pri Celju. (Odmev iz V ogla j ne.) Že dolgo ni prinesel Vaš list nobenega glasu iz slivniške fare in gotovo vam ustrežena z današnjim dopisom. Nisem ravno na visokem, da bi yidel daleč po okolici, le tuintam se vkrade kak glasek skozi mala okenca moje uborne koče. Rad sem poslušal zvonček Sv. Uibana, ki je donel lepo ia tako glasno, da so odmevali gosti gozdovi naših »visavis" sosedov, Voglajn-čanov. Ali sedaj... Pomislite! Urbanski mežnar je iz gotovih vzrokov odložil svoj posel, zvonček je utihnil. Na Sv. treh kraljev sedim pred svojo kočico, moja ura v izbi udari dvanajstkrat, a njej ni sledila urbanska, kakor prejšnje čase. tn vendar slišim neki glas. Ali zvoni poldne? Ne. — Glasno kakor zvon, pa ni zvon; hripavo kakor star gramofon, pa ni gramofon; kaj bo to? Pomislite! Ženska je, ena huda ženska na vrhu voglajnske vasi, ki želi vrhunca svoje časti. Re-penči se nad mirnimi vaščani, češ, njo se bo ubogalo, če ne, gre v farovž tožit, (ker v Šmarju nočejo tožbe ngorvzet"____) Vnglajočani! Ali se res bojite fdečelasih Uršk? Že meni je odveč, ko poslušam samo od daleč in nad svojimi okni se jezim, ki odzvanjajo, ter nad starimi stenami svoje koče, ki odmevajo: .. dič,.. ag,.. dič,.. ag. — Hm, to je Voglajnski mežnar?! Naš je z zvončkom naznanjal dvanajsto uro in hvaležni se ga spominjamo, kakor se Voglajnčani ne bodo hude rdečelaske. Ob enem izraža sožalje okolici — samotar v Urbanski vasi. Iz Polzele. (Zahvala). Slovenska šola je tudi letos priredila svojim učencem božičnico, pri kateri so bili obdarovani nbožnejši z obleko, premožnejši pa s pecivom, sladkarijami in dr. Da se je letos božičnica lahko vršila, je pripomogel v prvi vrsti rajni Gregor Zaje, p. d. Orgelbauer, ki se je v svoji oporoki velikodušno spomnil tudi ubogih slovenskih otrok. Vse delo je prev?el gosp. Julij Žigan, trgovec, kateremu je rajni Zaje izročil kapital 400 K. Bodi mu na tem mestu izrečena javno najlepša hvala v imenu obdarovancev. Dalje je daroval gospod Peter Majdič, veletrgovec v Celju 25 kg fine moke, iz katere je napekla go?pa Gimpermanova pecivo; razne potrebne pri-datke so pa darovale polzelske gospodinje. — Vsem, ki so na kakoršenkoli način pomagali pri letošnji božičnici, najlepša hvala. Šolsko vodstvo Polzela. Iz Zavodne pri Šoitanju. Na Valentinovo, 7. t. m. imeli smo pri nas običajni cerkveni diod. Ob tej priliki je dični naš gospod župnik zopet pokazal na prižnici, da njegova govorniška umetnost še ni izčrpana. Udrihal sicer ni, kakpr po svoji navadi — sedaj se mn je menda njegova vroča kri že pekoliko ohladila — čez ,liberalce, ampak je ^ako zanimivo razlagal o plesu. Cerkvenemu patronu, sv. Valentinu je privoščil le par suhoparnih besed, njegov nadaljni govor pa, ki je trajal cele 3/4 nre, se je sukal le okoli plesa. Razlagal nam je strokovnjaško deset božjih zapovedi ter iz vsake posamezne sklepal, da je bog že na gori Sinaj, ko je Mojzesu med bliskom in gromom izročil svoje zapovedi, ples pod smrtnim grehom prepovedal. Mnogim izmed poslušalcev so tudi šle te besede tako do srca, da so takoj po končani složni božji našo vas zapustili in se po dali Vfak na svoj dom. Kako so bili gostilničarji zadovoljni s to pridigo, mi ni znano. Sv. Bolfenk pri Srediifiu. »Slov. Gospodar- poroča v 1. številki t. I. da sta „dva mleteozobna fantalina in obenem velika liberalna divjaka" počenjala v cerkvi pri polnočnici ..take neumnosti, da jih ne moremo popisati." Za »res- nicoljabnost" in vestnost ..Gospodarjevega" dopisnika je značilno, da n«ben udeleženec polnoč niče ne ve ničesar povedati o »divjaštvn liberalnih divjakov", tpdi naše tercijaike ne, katere sem .0 tem vpraševal. Škoda, da znani Gospodarjev dopisnik ni popisal teh neumnosti; kolikor je aoditi, ima za to precej talenta. — Vendar se ne bi ozirali ,pa te laži, ko bi Gospodarjevo ščuvanje ne vpilo po odgovoru. »E len izmed teh je član središkega Sokola", piše „S. G.-1 in izvaja: Stariši. to vam je ii^pet dokaz. kakšna je mladina, ki za haja v liberalne družbe. Zato pa že v začetku leta .1913. sklemmo: Proč z liberalizmom, proč s slabimi časniki !" — Mi pa pravimo: Lan-ko jesen 86 je vrgla pod vlak Marijina devica M. Tomažič ker jo je preveč blagoslovil neki središki čuk; stariši, to Vam je zopet dokaz, kakšna je mladina, ki zahaja v klerikalne družbe. .To je slučaj, ki ne more biti merod jen svrhi Marijine družbe", pravijo klerikalci. Dobro, zakaj pa vi skletmte iz nemarnosti posameznega člaua gnilobo Sokolske misli?! In zak*j se bojujete proti nam z lažmi? — „Zato pa v začetku leta 1913. sklenimo: Proč s klerikalizmom, proč z lažiijivlml časniki!14 Ljutomer. V »Straži" od 3. t. m. spravi se nek srborit klerikalec nad domnevane pisce člankov Eomarovega Mihaleka, ozir. Gimploviča. Ker se blagovoli dotakniti tudi moje osebe, mi ne sme zameriti, ako pošljem par besed v pojasnilo, četudi jih ne dam pred tiskom v popravek kakemu ljutomerskemu pismouku, kakor to store ljudje njega vrste. Pisec menda sodi po lastni in zmožnosti svojih somišljenikov, ako trdi, da je potreben za sestavo kakega Mihalekovega pisma kar cel ..konzorcij". Da bi trebalo za tak spis duševnih sil naprednjakov iz dveh okrajev, je vendar pre-smešno! Dobro je znano, da se v naprednih vrstah nahajajo le taki ljudje, ki ved6 sami gledati, sami misliti ter svoje misli spraviti brez težkoč sami na papir. Mogoče pa obstoji v Ljutomeru framazonska družba, ki ob poznih nočnih urah knje usodepolne, zgodovinsko veljvažne članke Mihaleka?! Ako bi vedel za Mihalekova pisma ter imel pri sestavi istih kaj govoriti, nasvetoval bi na vsak način, ne se baviti z osebicami, ki so za javno življenje brez vsakega pomena. V zavoženo ljutomersko politiko se ne vtikam, ker si ne maram umazati rok pri snaženju tamkajšnjih klerikalnih hlevov. Svoje delovanje sem osredotočil na delovanje za izobrazbe mladine, na delovanje za gospodarski napredek tukajšnjega prebivalstva ter na delovanje za napredek svojega od Vas toli sovraženega stanu. Kako pa bi prišli mi učitelji do tega, da bi uplivali na pisavo „Nar. Lista", tudi ne vem, saj ta list vendar ni nobeno stanovsko glasilo. Sploh nas okoličane Vaše ljutomerske zadeve malo brigajo ter ne čutimo potrebe, zagovarjati vzor-narodnja tva Vaših tržanov. Prepričan sem, da bi zavladal mir med našimi ljudmi, ako bi hodili vsi ista poštena in odkrita pota, kakor si jih je začrtal Vaš »Velenm iz Stare ceste". prusNcne in droge prireditve. Maškarada Celjskega Sokola se bo vršila kakor običajno na pustno nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma. Že sedaj stikajo glave naši prijatelji in prijateljice. »Pst, pa ne smeš nikomur povedati: Bulgari in Bulgarke, Srbi in brhke Srbke, Črnogorci in Črnogorke, pridejo mogoče tndi Turki in Arnauti, da sklenejo mir, seveda ne brez diplomatov. Ampak, pst!" To so za danes še diplomatske tajnosti izza kulis. Gotovo pa se da sklepati, da bo veselo in živahno. Vabila za veliko maškarado Celjskega Sokola razpošilja ta teden odbor. Ako bi kdo pomotoma ne prejel v-bila, kar se v veliki množini vabljencev prav lahko pripeti, prosimo za obvestilo, da moremo takoj dostaviti vabilo. Odbor Celjskega Sokola. Čitalnica v Celju. Čitalnica priredi na pustni torek v svojih društvenih prostorih za člane in njih obitelji zabaven večer brez vstopnine. Društvo Sokolski Dom v Celju naznanja, da se prihodnjo sredo 22. tm. prične v Sokolskem domn streljanje v tarčo. Laški trg. Dne 24. tm. se vrši občni zbor ..Bralnega društva v Pivnici § 11" z običajnim sporedom. Ker je drnštvo velikega pomena za laške Slovence, upamo na prav številno s idenje. Št. Pavel pri Prebolda. Lovski ples tukajšnjega lovskega društva v nedeljo, dne 19. t. m. obeta biti ena najlepših predpustnih zabav, kar se jih je kedaj nndilo v Št. Pavlu. V-se priprave so v najlepšem teko. V krasni lovsko okrašeni dvorani se bo nudilo brhkim plesalkam in plesalcem ob zvokih citranske godbe dovolj zabave. Lačnim in žejnim oodo postregli naši lovci z najraznovrstnejšo divjačino, s pristnimi vini, ter okrepčevalnimi likerji. Dtbrevoljci in veseljaki, ne zamudite torej najlepše prilike, ia pohitite poluoštHvilno v naš lovski raj! »Prostovoljna požarna bramba v Žalcu" priredi aoe 2. svečana 1.1, v dvorani gosp. Karla Janiča plesno veselico. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo ,60 vin. V. »Narodna zbirka" se je po odbitku stroškov v zn«sku po 1600 R razdelila na h-vaurednera občnem zboru dne 5. prosinca 1913; in sicer doni: Družba sv. Cinla in Metoda v Ljnbliani (Obrambni sklad) 150 K, Podporno društvo za slov. visokošolce v Gradca 100 K. 'Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaja 100 K, Podporno društvo za slov. visokošolce v Pr*gi 100 K, „Dijaška kuhinja" v C-lju 100 K-„Diiaška kuhinja- v M^rib>rn 100 K, »Dijaška kuhinja" v Ptuju 50 K. B >ž'čn ca v Slov. Bistr ci 20 K, Božičnica na Muii 20 K, »Sokolski dom" v HrastniKn 25 K. »Sokolski do n" v Riihen-bnrgn 25 K. Klub naprednih slov. akademikov v Celju luO K. Liudsk« kmižnica v Laškem 50 K, Liudska kniižuica v Zidanem mostu 50 K. Ljudska knjižnica v R>*aicu 50 K, Slovenska šola na meji 25 K Č talu ca v C^lju 50 K, Č taluica v Vojmku 30 K Sivinjska podružnica Slov. plan. društva 30 K. Narodni svet spodmeStijerski 10 K, Liudska knpžnica v Kr ževah 20 K, dr. VoA-n inkova ljudska knjižnica v Slov. B strici 10 K, Šolska kuhinja v Šoštanju 10 K, »Sokol" v Šo- štanju 30 K, Ljudska knjižnica v Vidmu 25 Kr »Sokol" v Št. jurju ob juž. žel. 25 K, Ljudska knjižnica v Ljutomeru 30 K, Ljudska knjižnica v Št. Petru na Medvedovem selu 15 K, Ljudska knjižnica pri Sv. Štefanu (okrai Šmarje pri Jelšah) 15 K, »Slovenski Sokol" v Gradcu 30 K, Soci-jalna zveza štajerskih učiteljev in učiteljic 30 K, Ljudska knjižnica v Št. Pavlu pri Preboldu 35 K, Šolska kuhinja pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah 15 K, »Sokol" v Ormožu 20 K, Zveza narodnih društev v Celju 30 K, Moška podružnica »Bra-nibora" v Celju 20 K, »Prosveta" v Mariboru 25 K. »Sokolski dom" v Celju 30 K, skupaj 1600 K. Javna zahvala. Podpisana javna ljudska knjižnica v Št. Pavla pri Preboldu je prejela od g. dr. Frane Vidica, c. kr. urodnika drž. zak. na Dunaju, vže lansko leto več letnikov »Ljubljanskega Zvona" lepo vezanih, a letos pa je ravno isti gospod naši knjižnici zopet podaril knjige: Z ognjem ia mečem (oba dela), roman »Dim", »Zaobljuba", roman »Bele noči" od Dostojevskega in povest »Materino delo za Boga in domovino" in končno še 20 zvezkov »Slovanske knjižnice" z raznovrstno vsebino. Za vsa ta lepa darila se knjižnica omenjenemu gospodu prelepo zahvaljuje. Zapisnikar Frane Bukovec. Vsa narodna društva v Mozirja prirede na pustno nedeljo veliko maškArado v narodne namene. Sosedna društva se na to prireditev opozarjajo. Natančni program prihodnjič. »Plesna šola Polzela-Brasiovče" priredi plesni venček v nedeljo, dne 26. t. m. v salonu g. Cimpermana na Polzeli, in najvljudneje vabi vse Savinčane in prijatelje k mnogobrojnemu po-setu. Ker je čisti dobiček namenjen telovadnemu društvu »Sokol" v Braslovčah, deloma Ciril in Metodovi podružnici na Polzeli, prosimo, da se vsi zavedni Slovenci našemu vabilu odzovete. »Sokol v Šoštanju" ima svoj 6. redni ob:ni zbor v nedeljo, 19. t. m. ob 2. uri popoldne pri Rajšterju z običajnim sporedom. Pričakuje se posebno od strani domačinov polnoštevilna udeležba! Velenje. Dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši občni zbor konjerejske družbe pri g. Skasa (Špenk) v Velenju. Pri tej priliki bode živino-zdravnik g. Pirnat iz Slovenjgradca predaval o konjereji. Čitalnica v Konjicah priredi dne 25. jan. 1913 »Maškarado" in obeta ta ples vrhunec užitka dosedanjih plesov. Slavno občinstvo v trgu in okolici se opozarja in vabi k mnogobrojni udeležbi. Čitalnica r Konjicah naznanja, da ima v sredo dne 22. januarja 1913 ob 8. uri zvečer v društveni dvorani svoj letni občni zbor; ako bi ob določeni uri ne bilo dovolj članov navzočih, vrši se občni zbor pol ure pozneje pri vsakem števila vdeležencev. Odbor. »Konjiška podružnica družbe sv. Cirila In Metoda" naznanja, da ima v sredo dne 22 januarja 1913 ob 1/29. uri zvečer v čitalnični dvorani svoj letni redni občni zbor; ako bi ob določeni uri ne bilo dovolj članov navzočih, vr»i se občai zbor pol are pozneje pri vsakem števca vdeležencev. Od^or. »Brežiški Sokol" priredi kakor vsako leto tudi letos sokolski ples; priprave so v polnem teku; vabila so se razposlala iu ako se je pomotoma prezrlo, naj se blagovoli obrniti na odbor društva. Letos se bode tukaj tudi prvikrat plesala »Češka beseda", za katero vlada že sedaj veliko zanimanje. Svira polnoštevilna vojaška godba iz Zagreba. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko naznanja svojim članom, da je Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani zvišalo članarino na 3 K. Vsled tegra moramo plačati za „Čebelarja'4 v Ljubljano 2 50 K za vsacega člana in je bil naš odbor v zadnji seji primoran, članarino tudi na 3 K zvišati. Predsedniki in blagajniki našib podružnic naj blagovolijo ta s'učaj našim članom tolmačiti in članarino za 1. 1913 v znesku 3 K pobirati! „Trlglavanskl ples" v Mariboru. Vabila za triglavanski ples v veliki dvorani „Naroduega doma" v Manboru dne 1. februarja t. 1. so razposlana. Ker se je pri velikanskem številu povabil lahko pozabilo na katero cenje io starejšino „Tri-glava" ali narodno obitelj, prosimo nljndno, naj se nam ta napaka blagovoli prezreti. Kdor želi vabila, prosimo, naj piše na naslov: akad. tehn. drnštvo „Triglav", Gradec, SchOnaugasse št. 17.1. ponje in mu bomo drage volje ustregli. Zanimanje za ples je po celi Štajerski zelo veliko in obeta, da bo prireditev dosegala po svoji veličastnosti prejšnje prireditve »Triglava*. — Dijake že sedaj opozarjamo, da dobe v predprodaji plesne vstopnice po 1 krono in se bodo prodajalci še naznanili. Bajhenburg. Naš Sokol in društvo Sokolski dom imata svoj redni občni zbor v soboto, dne 18. prosinca 1913 v drnštveni knjižnici po običajnem sporedn. Začetek ob pol osmih zvečer. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celja nazuanja, da se vrši redni društveni občni zbor „pri Ploju" na Brega t soboto, dne 25. prosinca. Dnevni red se še bo objavil. Na občnem zboru bo predaval g. dr. J03. Zdolšek o ^jezikovnih razmerah pri sodiščih in političnih oblastih na Spodnjem Štajerskem". Dramatično društvo v Mariboru opozarja tem potom vsa slovenska narodna društva, ki goje dramatiko, toraj tudi ona, ki prirejajo med dragim tudi tu pa tam kako gledališko predstavo, na sklep „Zveze dramatičnih društev" v Ljubljani, glasom katerega se onim društvom, ki niso včlanjena v rZvezi", ne sme posojati garderobe ali knjige. Namen tega sklepa je predvsem, na tak način doseči redno izdajanje „Talije", ki je v neizmerno Škodo naših dramatičnih društev prenehala izhajati vsled pomanjkanja gmotnih sredstev. Blagovolite torej vsa društva čimprej pristopiti „Zvezi", kar se lahko prijavi potom do pisnice. Letni prispevek je primeroma malenkosten. Odbor. Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo 6. t. m. prav povoljno obiskan svoj letni občni zbor. V svoji novoletni čestitki je predsednik izrazil željo, da bi nčiteljstvu ne bila zopet „sreče dar klofuta". Spominjal se je pokojnega tovariša Fr. Košntnika, istotako se je spominjal pokojnih profesorjev Koprivnika in Orožna, koja ima cela generacija slovenskega učifceljstva v dnu srca zapisana kot svoja vzorna vgojitelja. Na znanje se je vzelo več društvenih zadev, med njimi tndi to, da ima zadevo „Preslepljeni in oteti" učiteljska vseslovanska Zaveza v rokah. Vsled vprašanja iz „vpraševalne skrinjice" So je vporabo prašnega olja za šolske sobe toplo priporočalo. Predsednik je podal razna pojasnila glede pravilDe sestave letnih računov za krajne šol. zaklade ter je opozoril na Uradni list iz 1.1898, ki ima natančno tozadevno navodilo. Razveseljiva so bila poročila funkcijonarjev. Društva, kateremu sta pri tem zborovanju na novo pristopila tovariš Vizjak ml. in tovarišica Samobor iz Ljubečne, šteje Oad 70 pravih članov, 1 podpornega in 2 častna (namreč gtr. Brezovnik in Gradišnik) ter je potemtakem najmočnejše učiteljsko društvo na Spod Štajerskem. Vestna blagajničarka je izkazala zopet lep prebitek iu se smoter, pripraviti večjo društveno glavnico, vedno bolj uresničuje. Načelo, da je ud Samo tisti, ki je plačal članarino, se bo odslej s;rogo izvajalo. Nekateri iz vrst učiteljstva niso člani droštva; zato je predsednik odločno izjavil, da se on za svojo osebo opr šča vsake ka-kršnefeoli tovariške obvezLOsti do vsakega tuokraj-nega učitelja ali učiteljice, Ki ni član stanovske brganizHcije. Glede društvenega odbora za 1.1913 je Sstilo pri starem. Dijaška predstava v Slov. Bistrici, dne 5. t. m. je prinesla »Dijaški kuhinji" v Mariboru zopet okoli 200 K čistega. Zato izrekajo podpi-saui najsrčnejšo zahvalo sledečim iu mnogim drugim dobrotnikom: gosp. profesor, dr. A. Medved o za pokroviteljstvo, slov. „Drara. društvu" v Mariboru, slav. Posojilnici in Čitalnici, (gospici Janežič-evi!) v Slov. Bistrici. Najsrčnejše se zahvaljujejo mariborskim narodnim damam, ki so prireditvi s svojim krasnim in res velenspešnim sodelovanjem pripomogle do veljave! TVm in vsem drugim dobrotnikom, končno vsemu občinstvu bodi v zadostilo zavest, da je iznova iztrgauo bedi in pomanjkanju mnogo dijakov! Hvala! Slovenski gimnazijci igralci. llraslovče. Dae 19 prosinca 1913 se vrši ob 3 uri popoldne v gostilni F. Grad občni zbor €.-M podružnice za Brasl ivče in okulico. Ljudski knjižnici v Št. Petru na Med. s. je darovala gospodična Albina Z-ivašaik, učiteljica, 5 K in gospod Tom Kuustič iz Konjic nekaj časnikov. Odbor se obema darovateljema najsrčneje zahvaljuie ter prosi tudi druge prijatelje blagohotnih podpor. St. Bupertsko pevsko drnštvo pri Gomil-skem ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne pri »Grenkovki". Dnevni red: 1. Potočilo predsednika. 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika. 4. Eventuelna spreminjava pravil. 5. Volitev novega odbora. 6 Slučajnosti. Želeti je zlasti z ozirom na 4. točko dnevnega reda obilne udeležbe. Vsakdo, kdor ve ceniti vrednost in pomen petja, komur je mar poštene zabave, zlasti pa vsi udje naj se občnega zbora gotovo udeleže. Št Bupertsko pevsko drnštvo priredi na Svečnico, dne 2. febr. t. 1. v „Gasilnem domu" na Gomilskem veselico z jako zanimivim sporedom. Vse natančneje na lepakih! Gomilsko. Šolska veselica, prav zabavna, se vrši v prid novoustanovljene šolarske kuhinje dne 19. januarja t. 1. v novem „Gasilnem domu". Poleg zanimivih pevskih in godbenih točk uprizori se s šolsko mladino igrokaz „Lažnjiva Milena" in s spremljevanjem glasovirja »Kosova gostija". Sedeži prvih vrst 1 K, ostalih vrst 60 vin., stojišča 30 vin. Začetek ob 3. uri popoldne. Vsi prijatelji šolske mladine so vljudno vabljeni. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu ima II. redni občni zbor za zimski tečaj dne 18 t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih društvenih, ScbOoaug. Zadnji dopisi. Vrjska ali mir? London, 16. jan. Poročilo o prernšenjn pogajanj s strani balkanske zveze je razumeti tako, da bodo vlade balkanskih držav obenem z noto, ki jo danes podajo velesile turški vladi, podale nitlmatum: ali se Turčija uda zahtevi velesil in preda Drlnopolje Bolgarom, vprašanj6 egejskih otokov pa prepusti velesilam v rešitev, ali pa bodo zagrmeli zavezniški topovi pred Carigradom. Tesna zveza med Srbijo In Črno Goro. Belgrad, 16. jan. V političnih krogih se govori, da so se srbski in črnogorski delegati v Londonu dogovorili, da se takoj po sklenjenem miru proglasi politična in gospodarska zveza obeh teh srbskih držav, tako da bi obe predstavljali na zunaj enoto pod dvema vladarskimi rodbinama. Upor turške posadke v Skadru? Cetinje, 16. jan. Črnogorske predstraže pred Skadrom javljajo, da je prišlo predvčeraj do krvavih pouličnih boj^v v Skadru. Del posadke se je uprl in zahteval, naj se trdnjava uda. Upornikom se je pridružilo prebivalstvo. Poveljnik Riza bej se zahtevi ni udal in je upornike z oboroženo silo ukrotil. Obsojen kaplan. Kaplan Bosina v Št. Juriju v Slov. Gor. je bil obsojen na 2 dni zapora, oziroma 200 K globe, ker je v prepiru pretepel nekega fanta iz pol. nasprotstva. Kaplan, ki je po telesu orjak, je slabotnega fanta desetkrat udaril tako močno za uho, da ga je vrakokrat vrgel na tla. Faot je bil težko poškodovan. Za škofa v Porečn, naslednika umrlemu Flappu bo baje imenovan Lah dr. Faidutti. Bajhenburg. Župnik Cerjak je nevarno zbolel. Bogaška Slatina. Za okrožnega zdravnika za tukajšnjo in za okoliške občine je imenovan kopališki zdravnik dr. Treo. V Zrečah se je poročil g. Jos. Jurak. trgov ski sotrudnik v Konjicah, z gdčno Justiko Winter, županovo hčerko. Obravnava proti roparskemu morilru Polen, ki so ga svoj čas v Ljutomeru ujeli, sn vrši ie več dui pred poroto v Ljubnem in še ni končana. LISTEK. Vode naraščajo. Francoski spisal E. Zola. (Dalje.) Gašpar se je upal na rob strehe. Posrečilo se mo je, da je prijel hlod ter ga izvlekel z močno roko. »Braniti se moramo," je dejal. Žak je tudi poskušal, da dobi dolg drog, ki je plaval mimo. Pier mu je pomagal. Jaz sem prokliojal starost, ki me je napravila, da sem bil brez moči kakor otrok. Drugi pa so se borili — trije možje proti reki. Gašpar se je oborožil s hlodom ter je odganjal tramove, ki so jih metali valovi proti našim zidovom. Včasih je bil udarec tako Silen, da je fant omahn»l. Ž»k in Pier sta stala pri njem in tadi poskušala s svojim dolgim drogom odganjati naplavljene podrtine. Skoro cela ura je že prešla v tem brezupnem boja. Sčasoma ho izgubili glavo, začeli so kleti ter psovati vodo. Gašpar je udaril s svojim tramom po nji kakor da je človeško truplo, ki mu mora prebosti prsi. Voda pa je ostala pri svojem enak imerpem odporn — neranjena, ne-zmagana. Zdaj pa sta legla Žak in Pier izmučena na streho, Gašpar pa je poskusil še enkrat. Pri tem- pa mu je vzela voda njegov hlod, ki jja jri zopet metala proti naši strehi. — Nemogočo je bilo, se proti tej sili bojevati. Marija in Veronika sta se objeli. In s strtim glasom sta ponavljali vedno iste besede, ki mi done še danes po ušesih: ..Nočem umreti, — nočem nmretti" Roza ju je objela s svojimi rokami ter ja skušala potolažiti in umiriti. Pa zgrozilo je njo samo, dvignila je glavo in nehote je klicala z njima: »Nočem umreti!" Le teta Agata ni reki« nič. Nič več ni molila, nič več se ni križala. Le srepo je zrla pred s6 ter se še poskusila nasmejati, če se ji je srečalo oko z mojim pogledom^ Voda je oblivala zdaj že opeko. Na kakšno pomoč ni bilo več misliti. Od cerkve sem smo slišali še glasove, enkrat smo videli v dalji dve luči, putem pa je ležala pred nami zopet brezmejna, rumena vodna površina. Prebivalce v Seu-tenu, ki so imeli čolne, je presenetila voda bržkone še prej kot nas. Gašpar je začel zopet hoditi po strehi. Naenkrat nam zakriči in pravi: »Pojte sem ter mi pomagajte. Držite me!" Spet si je dobil drog ter je opazoval velik, črn knp podrtij, ki je počasi plaval proti nam. Bila je streha velikega skednja, trdno zbita iz desk, ki jo je odtrgala voda ter je plavala zdaj na nji kakor ogromen spi; v. Ko se nam je približala, jo je podržal s svojim drogom ter nas je poklical na pomoč, ker bi ga odneslo drugače s seboj. Objeli smo ga črez pas ter ga obdržali. Ko je prišel splav v tok, se je približal kar sam naši strehi in se je zadel vanjo s tako silo, da smo se za hip bali, da se razruši v tisoč kosov. Gašpar je skočil smelo na splav, ki nam ga je poslal slučaj na pomoč. Premeril ga je na vseh straneh, da se prepriča o njegovi trdnosti, Pier in Žak pa sta ga držaia. Potem pa se je zasmejal ter veselo zaklical: »Dedek, >daj pa smo rešeni... Ne jokajte več, žene ... Popolen čoln. Le poglejte, moje noge so popolnoma suhe. Lepo nas bo nosil in varni bomo v njem. Razne noVosti. Dalje sledi. Mrtvee je spregovoril. V ubožui hiši v Aaltru na Flanderskem so našli te dni na dvorišču nekega starega moža na tleh. Kakor se je splošno sodilo, je zadela starega moža kap. Oskrbnik zavoda, ki je bil prepričan, da je bila kap smrtna, ni pustil niti zdravnika poklicati k mrtvecu. Priprave za pogreb so bi e v polnem teku: starca so lepo oblekli v čisto oblačilo, položili so ga v krsto in ga odnesli v mrtvašnico. Silna groza pa se je polastila navzočih, ko je mrtvec v mrzli mrtvašnici naenkrat odprl oči in jezno rekel: »Saprament, kak mraz je tukaj!" Osem sinov na bojišča. Živko Zdravkovič, delavec v Malem Lugu na Srbskem, 70 letni starček, je poslal na bojišče vseh svojih 8 sinov. Najmlajši Vladimir je bil star komaj 16 let in je odšel na bojišče kot prostovoljec. V domači hiši je ostal samo še osiveli oče z ženo. Nobena solza mu ni porosila očesa, ko so ga sinovi zapustili. Res junaški oče! Mala oznanila. ' i t- ■ . • s Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ' inserat ne priobči. 1 !! 500 kron !! f / • i 1. i ; A n tj Vam plačam, če moj zatiralec koreninic Ria-matilo' ne odstrani vaših korjih očes, bradavic, r»2enice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka c garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-miny, Kaachau, I. Postfacb 12/227 (Ogrsko). 17 14-3 Proda se posestvo, 2»»7 oralov, 8 h io, novim zidanim marofom in koiul- cem. li minut od kolodvora v Petrovčah. — Cena jo 86.000 K, 20 000 K lahko ostane vknjiženih. Naslov se izve v upravuižtvu „Narodnega Li»ta". 58 3-2 Dva izurjena ključarska pomočnika sprejmem takoj v traino delo kot samostojna delavca Naj bi se tudi na vodovodne naprave razatnela. Ivan Trille', ključavničarski mojster na Bleda. 53 4-2 Kdo sprejme zdravega, čednega sedem let starega fantka od sir«mašuih st<-ri&ev za svi-jega? Naslov starišev pove nase uprav-mšivo. -2 Absolvent kmetijske šole, H7 let star, izurjen v kmetijstva, išče primerne službe. Ponutlbe na nprav-ništvo »Narodnega Lista". 70 1 Trgovskega pomočnika zmotnega obeh del. jezikov sprejme takoj Leopold Hofer vdova, trgovina z mešanim blagom v Št lija, pošta Mi linja. 71 1 Eden ali ««• diiaka, ali pa tuii učenki iz boljše rodbine lx nitjih razredov, se sprejmeta na hrano in >tai ovai je. Vpraša se v npravuištva tega lista. «4 3-1 Proda se še skoro novo zidana hiša (>o nizki cenL H ša je oddaijeua 4 are od Celja ter je pripraVua za vsako obrt. Naslov pove npra« ništvo „Naiod. Lista". 74 5-1 Steklenice vsebiae, lJOOo k"Sov. različne vrste po 5 — 12 vin. steklenica od 10 kosov naprej po po-vz- tja — zaradi nabave drugih enotnih steklenic — razpošilja Tolstov šk» slatina p. Custanj (Koroško). 73 5-1 Loterijske številke. !Linc, 11. januarja 1913: 33, 70, 67, 61, 7. Trst, 15. „ „ 67, 7, 32, 71, 81. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Lndv. Novak, Hoče: List plačan do konca leta 1912. _ LISTNICA UREDNIŠTVA. Gornjlgrad, Griže, Vojnik: Za danes prepozno! Darujte za nar. sklad! Sigurna pol, priti na varčen način do dobre kavine pijače: mm Pijte »Franckovo: peri-rž", ki je izvrsten kavin nadomestek! Tovarna v Zagrebu. Vabilo na občni zbor ki se vrši v sredo, dne 5. svečana 1913 ob 9. uri dopoldne v posojilnični dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjen je računskega zaključka. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Hranilnica in posojilnica y Št. Pavlu p. Preboldu registrovana zadrnga z neomejeno zavezo. 75 i Načelsivo. Rože 67 3-1 od zajcev, dihurjev, kun i. t. d. kupi po najboljših cenah Maks Stossl, Celje, Graška c. 23. 65 Opravilna številka E 598/12, 12 Dražbeni oklic. Po zahtevanju hranilnice in posojilnice na Laškem, zastopane po dr. Ivan Benkoviču, odvetniku v Celju bo dne 31. januarja 1913 dopoldne ob 9. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi štev. 4 dražba zemljišča vi. štev. 199 d. o. Laško (hiša št. 7 na Laškem). Nepremičnini, ki je prodati na dražbi je določena vrednost na 9500 K. Najmanjši ponudek znaša 6333 K 34 v, pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje s tem odobrene in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi štev. 4 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je Oglasiti pri sodniji najpozneje v dražDenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi 8e sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobč v teku dražbenega pi stopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v soanem kraju stanu-jočega pooblaščenca za vročbe. Določitev dražbenega obroka je zaznamovati v bremenskem listu vložka za nepremičnino, ki je prodati na dražbi. Daljni stroški zahtevajoče upnice določijo se na 39 K 58 v. C. kr. okrajna sodnija Laško, odd. II., dne 18. decembra 1912. Zdoliek. V Sevnici (št. 16) se iz rodbinskih ozirov takoj proda dobro vpeljana 63 i poleg katere je tudi mesnica in krasen vrt. Sprejme se strojnik v velikem industrijskem podjetju na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe pod šifro »Strojnik" na upravništvo tega lista. 622-1 t Najholjže in najmodernejše sukno z a moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje ?^po»uTaftinnika R. Stermecki, Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto , malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, VOSek, jabolka namizna in hrnške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Gradca, cesta 22. is 35-3 !! Redka prilika!! Proda se posestvo, It^Z arondirane zemlje, v najboljšem stanju; hiša in gospodarska poslopja z opeko krita. — V hiši je gostilna in mesarija. Koncesija ostane v hi&i. — Pri hiši je sejmišče, ki je last hiše, s šestimi sejmi na leto, ki so vsi jako dobro obiskani. Cena in podrobnosti se izvejo pri meni. Proda se zaradi rodbinskih razmer. Knpci se mi naj naznanijo vsaj dva dni poprej po dopisnici, ker sem mnogokrat od doma odsoten. 59 2-a Tvnn ZdnlŠAlr &0«t,ln,«»r ln Posestnik, X Vitli £jUUl&tJR, Ponikva ob jnini ielei< Icl. Vse bolesti želodca so posledice slabe prebave. Domače sredstvo, ki je napravljeno ix isbrano najboljib in učinkujočih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzbnja tek in pospešnje prebavo, sredstvo, ki lahno odvaja in odstranjuje posledice nezmernosti, napačne diete, prehlada, posledice sedenja in zapečenosti kakor gore- čico, napetoBt, preobilo tvorite? kiselin ia krčevito bolest, sredstvo, ki vse to oblali ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam ia ielodeo" is lekarne B. Kragnerja v Pragi. Svarilo! vsi deii z»- voja nosijo postavno določeni varstveni znak. ———— GLAVNA ZALOGA: lekarna BFragnarJa, o. kr. dvornega dobavitelja „pri črnem orla", Praga, MalA strani 203, vogel Nerudove nlice. PV Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K 2 —, pol steklenice K 1.—. Po pošti, če se pošlje naprej K 1 50. se pošlje mala steklenica, za K 2 80 se pošlje velika steklenica, za K 4'70 dve veliki steklenici, za K 8'- štiri velike, za K 22'— štiriuajst velikih stekleni« franko na vse postaje avstro-ogrsk" monarhije. Zaloga v 1 karuah Avstro Ogrske. — V Celjn v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. Domača veselica s plesom se vrši v nedeljo, dne 19. januarja 1.1. v gostilni Kruiič na Ljubljanski cesti. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi se vabi. 61 i Pozor! | 38 7-3 Citaj! Rastlinski eliksir je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači In krepi ves život Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in za-hvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sem vaše steklenice, ker ml dobra delujejo, prosim, pošljite mi Se tri velike steklenice „ Rastlinskega eUksirja". Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko). 3 vel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta 5 K 20 vin. 8 h » n H „ „ „ 8 „ 80 „ 9 n ii 36 „ „ „ „ „ 12 „ 80 „ Dobiva se samo pri meni, Prosim točno adre-sirati. Lekarna k Spaaitelju, Koprivnica, (Hrvatska). parni kov! 33 parnikov! i Avstro-Amerikana, Trst Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Grško, Italijo, Sev. Afriko in Špansko. V Nju-Jork in Trst z novimi brzoparniki Avstro-Amerikane ,,Cesar Franc Jožef I." in „Marta Washington". Prevoz iz Gibraltarja v Njujork traja 7—8 dni. Predidočih 6 dni zastonjska zabavna vožnja po Jadranskem In Sredozemskem morju, ker je cena za celo potovanje enako visoka ko za navadoi prevoz. Vsako soboto gre 1 hitri parnik v Njujork. Vsako 2. soboto gre 1 brzoparnik v Južno Ameriko. Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi morskimi parniki posebne cene. Podrobna pojasnila dajejo: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin piccolo 2 in Kari Kiffmanna nasl., Maribor, Grajski trg 3. 54 2-9 Gotova bodočnost za vsakega, ki kupi veliko hišo, v kateri je že 50 let velika gostilna, kavarna, čitalnica, mesarija, kegljišče, sohe za popotnike, velik vrt ?a hišo, tik sejmišča in zraven cerkve. Stoči se 200 hI vina, 150 hI piva na leto, posebej še liker in žganje v kavarni. Uradnikov je 25 abaniranih na brano. K hiši spada lep vinograd (7 johov). 16 johov njive, travnikov in nekaj boste. Promet prav dober. Proda se zavoljo smrti vse za 80 tisoč kron. Položiti treba samo 20 tisoč kron, drugo na odplačilo. Izve se pri Franjo Prathnemer v Gaberju pri Celju. 25 4:3_ V jS^SSSSf l=U= Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pnljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima Vs^sj^ir S poibelega 2 K 80 h; . belega 4 K ; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega. snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. Bivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pah 12 K. — Kdor vzame 5 kg. 16 dobi franko. 26-3 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; j uh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. —' Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13 —, K 14 70, K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 450, K 5 20, K 5'70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12"80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko Bogato ilustrirani ceniki zastoji j i 31=11: 4- Franc Strupi 0 © © Celje, Graška cesta pi iporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 35 del! 52-3 Na debelo! Na drobno! SSL*': HI Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 10 17-3 TPA.PM. CJlETEP&VPr^ Nepotvorjeno samo, če je na podplatu odtisnena letnica osnovanja 1860 z gornjim znamenjem. 0 v % O - Dnevna proizvodnja tvornice 60.000 parov. Edina glavna prodaja: Messtorff, Belin & Co., Dunaj I. — Dobivajo se v vseh boljših, modernih trgovinah s čevlji. 19 4-3 m:mm i iwr © v? Siv/ xy * Trgovina s špecerijskim :: blagom :: Solidna, postrežba ! Trgovina z moko in :: želnimi pridelki IVAN RAVNIKAR, Celje Graška cesta št. 21. Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljlva semena n. pr. jamčeno domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska 48 semena, kakor tudi vrtna in cvetlična ob tvrdke Mauthner. 51-2 Glavna saloga vrvarskega blaga Nadrobno in na debelo. Točna In solidna postrežba. Glavna zaloga suhih in oljnatih barv Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Spiske potrebščine I J kakor zvezke, svinčnike, peresnike, peresa, kamenCke, tablice, radirke, gobe, Črnilo, torbice, barve, čopiče, barvane krede itd. ima v največji ■ izberi na zalogi tvrdka = Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. — Zaloga raznega papirja. Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 39 52-3 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. i ■ a a □ BH I O B iS b b m ■ asa a> O > o "3 = § S .„ co a os ta ZVEZNA TISKARNA V CELJU, Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomaujkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaealnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. oh Južnoštajerska hranilnica v ---ga v Narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ® dopoldne in jih obrestuje po ~T 1 \ AI štanj, Sevnica, Vransko in Gornji-od dneva po vlogi do dni va dviga 1 I 11| grad in rezervna zaklada, katera ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davk plačuje hranilnica sama ter ga ne Odteguje vli g;iteljem. /.a varnost vlog jamčijo okraji: Sm«rje. So- 4 2 0 znašata že oad 350.000 K. Ker nima oamena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 8 4-3 P Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brauiham in t kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplavalo okolo 45.000 K za dobrodelue namene, skupno tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi hranilne knjiž ce drugih, posebno ne-so«enskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovacje. I Superfosfat I Jabolk in krompirja R8 najuspešnejše, najzanesljivejše in najcenejše fosfornokislinsko gnojilo —- za vse vrste zemlje — dalje 42 30-2 amonijakove, kalijeve iti solitenic' superfosfate prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgsvci, kmetijske zadruge in društva. M?** Le superfosfat v ceni ni poskočil!! 3 • • —■■ • • 88 3 Osrednja pisarna društva avstr. tovarn 88 |gg ca superfosfat Praga, Pfikopi 17. g£888£i Zdravniško in klinično potrjeni uspehi dokazujejo, da je pri mučnem, krčevitem kašlju otrok in odraslih Thymomel Scillae, v i j' - * «5*1 *» - dragocen in točno učinkujoč izdelek Besedna znamka varovana. Lajša napade krčevitega kašlja, manjša število napadov, pospešuje razpust in odstranitev slin, utiša kašelj in odpravi težkoCe pri dihanja. I steklenica 2 K 20 v. Po pošti se pošlje, kdor pošlje naprej 2 K 90 V 1 steklenica. 7 K 3 steklenice, 20 K 10 stekienio franko. Ne postite si usiliti nadomestil. Vpraiajte zdrav V C t ■"•*•» Preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz, zavaruje srečke proti kurzni izgubi pri žrebanjih; izvršuje vse bančne transakcije točno in kuFanlno. m i!_._ . ... •^—es—-..............- — Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celja. Odgovorni nrednik: V e k o s 1 a v Spindler. Tisk Zvezue tiskarne v Celju.