ca koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi fe moč!
GLASILO SVOHOnOMISLLfflH SLOViSfiCL V V AMLTKIK.!
Od boja do zmag»!
Slovenic Weekly
devoted to the Interests of the laboring classes
Štev. 37.
Entered m Second-Cl am Matter July 8th, 1908, at the Poet-Ofltoe at Chiaaf», TU., ander Act of March 3rd, 1878
Chicago, 111., 13. septembra 1912.
Kdor ne misil svobodno, se ne aere boriti ■» s ve bodo t
Leto XI.
POZDRAVLJENI!!
DELEGATI IN ZASTOPNIKI PETE REDNE KONVENCIJE S. N. P. J. V MILWAUKEE,
wise.
Kot ustanovitelji Vaše velike, narodne, podporne organizacije, ki se je razvila v eno največjo in najmočnejšo slovensko Jednoto, želi mo prigodom letošnjega zborovanja spregovoriti o par točkah.
Vse oči bodo odprte in komaj Čakale izida konvencije — vsak se že sedaj vprašuje, ali bodo delegati in zastopniki storili korak naprej ali nazaj. Znano dejstvo je in splošno se je govorilo, da na zadnji clevelandski konvenciji so bila pravila slabše zdelana, kot pa so bila stara, ki so jih prinesli seboj na konvencijo. Organizacije i-majo svoje konvencije zato, da pravila zboljšajo, popravijo, da organizacijo pomaknejo naprej in ne nazaj. Od vas delegatov bo odvisen uspeh organizacije. Kar bodete Vi sklenili bo merodajno do prihodnje konvencije.
Vest kroži že sedaj, da so po nekaterih slov. naselbinah obdr-žavali velike shode, kjer je par mož takorekoč že zapečatilo usodo in izid kohvencije. Mandate imajo že v žepih. Pošteni in nepristranski člani, društva in delegati se s tem prav gotovo ne bodejo strinjali, in če jim je poštenost in nepristranost pri srcu bodo gledali na to, da dotični, ki pridejo na konvencijo z mandati v žepu, odidejo domov presenečeni.
Največje zlo pri konvencijah pa so skrivni shodi po gostilnah, za barami in drugod. Zakaj vendar skrivno zborovanje nekaterih delegatov? Namen takega skrivnega .zborovanja je podel in izkoriš-čevalen. Kdor ima kaj povedati naj se izrazi pred vsemi delegati na rednem zasedanju in če je njegov predlog ali nasvet dober in koristen za organizacijo, ga bode konvencija sprejela brez vpliva od ene ali druge strani. In tisti, kateri hoče ali želi priti v glavni odbor, če ga delegat j e smatrajo za zmožnega za posel in če se nanj zanesejo, bo zvoljen brez skrivnega shoda.
Delegatom tudi priporočamo, da razpravljajo glede Slovenske Sirotišnice ter volijo tozadevni odbor. Do sedaj so se že razne slov. podp. organizacije izrazile povoljno v prilog Sirotišnice in čakajo samo še na Vašo odredbo.
Velikanskega pomena pa je združenje slovenskih naprednih podpornih organizacij. Do tega koraka še nismo prišli in nekdo mora začeti. Ali se smemo zanesti na Mihvauško konvencijo, da bo storila prvi korak do združenja in volila za to posredovalen odbor?
Upajoč, da bodete delali samo za proevit in koristi svoje organizacije, ne oziraje se na sebične namene posameznikov, Vam kličemo: ŽIVELI!!!
Kompromis v Maine.
Portland, Me., 9. sept. — Boj med republikansko in demokratično stranko za zmago pri volit vah eksekutivnih in legislaturnih uradnikov je bil najhujši zadnjih let. Poročila, ki so došla do 10. lire zvečer, kažejo zmago republikancev.
Regularni in progresivni so skupno delovali pri državni volit-vi po odredbi polkovnika Roosevelta, toda že danes so glavni govorniki naznanili, da se bodo takoj po volitvi priklopili Rooseveltu.
Portland, Me., 9. sept. — Naj-poznejše številke iz vsih distrik-tov izvzemši 37 malih krajev se glase: Haines (rep.) 69,615, Plai-sted (dem.) 66,153. Legislatura bo sestavljena sledeče: Zbornica, 68 republikancev, 79 demokratov, 13 še negotovih. Senat, 13 republikancev, 8 demokratov, 5 še negotovih. Skupaj 86 republikancev, 78 demokratov in 18 negotovih.
Razgled posvetu.
Avstro-Ogrsko.
Gemovice. — V brzovlaku Du-naj-Bukarešt so konstatirali kolere sumljiv slučaj, ki je končal s smrtjo. Uvedli so strogo preiskavo.
Osjek. — Tu je vzbudil veliko senzacijo samomor čepinjskega župnika Hajdinjaka. Najprej je s samomorilnim namenom skočil v vodnjak, iz katerega so ga še v pravem času izvlekli. Kmalu nato se je pa zaklenil v svoje stanovanje, kjer se je zastrupil. Baje je strah pred duševnim omračjem privedel župnika do samomora.
Dunaj. — “Fremdenblatt” piše v svoji izdaji o Čuvajevi avdijen-ci. Gospod pl. Čuvaj, ki je imel z ogrskim ministrskim predsednikom dr. Lukaesem enourno konferenco o hrvaških zadevah, je prosil za avdijeneo pri cesarju, ki mu je bila dovoljena. To avdijeneo razlagajo tako, da ee v kratkem odpravi komisarijat na Hrvaškem.
Francija.
Pariz. —- V tukajšnjih finančnih krogih se zagotavlja, da se v kratkem vresniči načrt ustanovitve i-talijansko-srbske banke v Belgra-du. Nova banka bi bila nekaka podružnica italijanskega denarnega zavoda “Banea di Roma” in bi se ustanovila s temeljno glavnico dveh milijonov dinarjev. Banki bi bil glavni namen pospeševanje trgovinskih zvez med Srbijo in I-talijo.
Španija.
Barcelona. — Po vsej Španski se opaža nevarno revolucij onamo gibanje.	L> ^
Srbija.
Belgrad. -— Vlada je naročila srbskemu poslaniku v Carigradu, naj napravi pri porti zaradi klanja Srbov v Sieniei energične korake in naj obenem zahteva varstvo za ¡Srbe v vsem Sandžaku proti vsakemu napadu. Vlada je poslala mejnega komisarja v Sie-nieo, ki naj natančno poroča o klanju.
Belgrad. — Iz krajev, kjer je prišlo do klanja, prihajajo nove vesti preko Ristovea. Tako poročajo, da so Turki v Sieniei oropali skladišče orožja. Ko so umorili kajmakana in pomorili Srbe v Sieniei, so vdrli v bližnja sela. — V vseh mestih okrajev Novi Pazar, Priština in Sieniea vlada anarhija. V Stranjaninu so zažgali cerkev. Šole so zaprte, ker so Turki najprej pomorili učitelje. Begunci še vedno prihajajo čez mejo in pripovedujejo, da so klanje inscenirali vojaki, da oblasti ne branijo Srbov in da je več nego dvajset organiziranih čet turškega vojaštva organiziralo in izvršilo klanje v Novem Pazarju. Isa Boljetinac trdi. da je popolnoma izključeno, da bi Arnavti izvršili klanje. — Vesti o mobilizaciji Srbov so prezgodnje. Med Belgradom, Sofijo in Petrogradom se vrše živahni brzojavni pogovori.
Rumunija.
Bukarešt. — Tukajšnji listi poročajo, da se je romunski ministrski predsednik z ozirom na predlog avstrijskega zunanjega ministra grofa Berehtolda v zadevi u-reditve razmer v Turčiji izrazil sledeče: Ob priliki poseta grofa Berehtolda v Sinaji je kralj Karl osebno izjavil napram grofu Berch toldu, da se popolnoma strinja z njegovimi predlogi.
Rusija.
Urmija. — Kakor javlja petro-grajska brzojavna agencija, so vojaki in kavasi turškega konzulata v Urmiji napadli in pretepli dra-gomana ruskega konzulata. Ruski konzul je protestiral pri turškem konzulu, in zahteval kazen za krivce in popolno zadoščenje na-padencu in 'zastopstvu ruske vlade.
Bolgarska.
Sofija. — Kakor se je poročalo, je baje zadnji ministrski svet, ki se je vršil pod predsedstvom kralja -Ferdinanda, sklenil mobilizacijo bolgarskih čet. “Agenze tele-graphic bulgare” je pooblaščena, da kategorično dementira to vest.
Sofija. — Tukajšnji listi kon-statirajo, da so demonstracije, ki so se vršile ob priliki nacijonalne-ga kongresa simptomatične za ra^ burjenje, ki vlada v deželi zaradi turških nasilstev v Macedoniji. Listi sicer poudarjajo, da so proti vojnii s Turčijo in to zlasti zato, ker bi poleg velikih žrtev, ki bi jih zahtevala ta vojna, bila končna posledica vojne, razdelitev balkanskih provinc turške države, čemur pa se je treba na vsak način izogniti iz svetovno političnih obzir o v. Ko pa bi se sedanji spori ne dali rešiti mirnim potom in ne bi Turčija nikakor pristala nato, da uvede pravično upravo v svojih evropskih provincah, hi bila končno vendar potrebna delitev turške države po uspehih eventualne vojne.
Albanija.
Skoplje. — Albanci, ki so odšli
iz Skopi j a so se razdelili v dve stranki. V Peči se je pod predsedstvom odličnih albanskih veljakov ustanovila unijonistična stranka. Tamkajšnjega mutesarifa, ki je pristaš liberalne struje so pregnali Albanci z njegovega mesta.
Sofija. — Bulgarija je napovedala Turkom vojsko.
Francija.
Pariz, 9. sept. — Kot višek konfuznosti je danes ponoči v Parizu sneg zapadel.
Mehika.
Washington, 9. sept. — Vojnemu ministrstvu je danes došlo brzojavno poročilo, da se je Salazar, vodja ustašev, utaboril ob meji Arizone z namenom, da pri prvi priložnosti udari na ameriško ozemlje.
Za Amerikance v Cananea v lastno obrambo namenjeno orožje, je v Douglas, Arizona, pridržano, ker se je bati, da bi ustaši napadli transport. Pošiljatev bo šele potem oddana, ko bo pot u-stašev prosta in da mehikanska vlada pošle zadostno transportno stražo.
S tem bo mehikanska vlada prisiljena izvesti svoj namen, da pošle svoje trupe skozi Arizono in Novo Mehiko v Sonoro.
Mexiko City, 9. sept. — Brzojavi iz letovišča predsednika Tafta poročajo o morabiti oboroženi intervenciji Zdr. držav v najkrajšem času, kar je zbudilo največjo pozornost; kako si pa to predstavlja mehikanska vlada, se ne-more dognati. Splošno prevladuje mnenje, da domača, mehikanska vlada ni zmožna vdušiti upora. —
Mexico City, 9. sept. — Antonio Šema in trije častniki, kateri so nameravali glavno mesto v noči na 15. septembra Zapatistom izdajalsko izročiti, bili so danes na-glosodno ustreljeni.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
Razne novice.
Tepenje kot kazen uporabljeno.
Jackson, Mich. — Prvič ¡v zgodovini je bilo dne 5. t. m. v državni jetnišnici Michigana uporabljeno tepenje za kaznovanje. Devet kolovodij zadnje rabuke kaznjencev, je dobilo od 10 do 30 udarcev in znano je, da vsi tisti, ki so se pri uporu znamenito u-deležili, bodo isto kazen prijeli. — Število batin se ravna po izpovedbi jetniškega zdravnika o odpornosti kaznjenca. Y ostalem je vse dobilo staro obliko, samo milica straži še jetnišnico.
Skapljati je ustavno dopuščeno.
Olympia, Wash. — Najvišje sodišče države Washington je dne 5. t. m. pripoznalo zakon, po katerem se smejo skopiti osebe, ki se pregrešijo proti naravi in je potrdilo obsodbo, po kateri ima biti rezan neki Peter Fielen iz Seattle in potem oddan v dosmrtno kaznilnico. Kakor razsodba vteme-Ijuje, so zdravniške kapacitete jednega mnenja, da operacija ni nevarna in tudi brez bolečin. — Vsled tega je prišel sodni dvor do prepričanja, da taka odredba ni grozovita in ne nečloveška.
Ta slučaj je bil prvi svoje vrste, ki je prišel pred najvišje sodišče države. (Op. ur. Mi bi priporočali, da bi se tiste poslance, ki so ta nezaslišani zakon predlagali in potrdili, — zdravniško preiskalo, so M pri pravi pameti. Mi {dvomimo da bi bili!)
Velemesarji so odgovorni.
New York. — O priliki tožbe neke ženske, ki je tožila prodajalca mesa, katero je bilo zastrupljeno vsled infikacije, je sodnik Noyes v zveznem sodišču v New Yor-ku zavrnil ugovor Armour Packing Co. ter razsodil, da ni odgovoren prekupec, marveč klavec; če ta ne preišče meso ali mesne izdelke o čistosti, tedaj je on odgovoren, če konisumenti škodo trpe vsled vživanja pokvarjenega mesa.
Armour Co. je trdila, da ona i-ma opraviti edino s prekupcem, nikakor pa ne s konsnmenti, to-raj tudi ne more biti odgovorna proti tem.
Linčani črnec nedolžen.
Bluefield, W. Va. — Gordon White, radi katerega hčeri je bil linčan črnec Walter Johnson v Princetonu, je bil tu aretiran in zavoljo varnosti v Charleston odveden. Povelje zaprtja ga obdol-žuje umora prve vrste. On je baje bil prvi, ki je streljal na Johnsona in šest streljajev nanj oddal. Prijetih bo še več, ki so se vde-ležili liričnega umora. Dognalo se je, da je Johnson bil popolnoma po, nedolžnem linčan.
Grozno neurje.
International Falls, Minn. —
Grozna nevihta je drvela 9. t. m. nad mestom International Falls in okolico. Vsi e'd požara povzročena škoda se ceni nad $100,000. Radi silnega vetra, je bila naporna o-mejitev požara, kar se je konečno vendar posrečilo, sicer bi bila škoda neizmerna.
ETTOR IN GIOVANITTI.
Protestne demonstracije v Italiji, Angliji in drugod, kjer je zavedno delavstvo.
London. — Tukaj se je ravnokar ustanovil komite za obrambo po krivici zaprtib in obtoženih Et-tor in Giovanitti, voditeljev štrajka v Lawrence, Mass.. Vprizori se velikanski protestni shod na Tran-falgar Square, kjer bo sprejeta resolucija in ista potom ameriškega poslanika vročena vladi v Wash-ingtonu in (governerju v Massachusettsu.
Rim. — Syndikalist v Italiji nameravajo napovedati generalni štrajk po vsej deželi in s tem vlado prisiliti, da pri vladi v Wa-sh-ingtonu protestira proti krivici, ki se godi Ettorju in Giovanittiju, voditeljema štrajka v Lawrence, Mass., ki sta zaprta pod obtožbo umora neke ženske.
V italijanskem parlamentu so že protestirali socialisti in republikanci, toda brezuspešno; skrbelo pa je radikalno časopisje, da ni zaspala velikanska krivica, ki se godi žrtvam kapitala in to temveč, ko se je dognalo, da so kapitalistični podjetniki vtihotapili bombe v Lawrence, povzročili u-more ter potem zvalili krivdo na omenjena dva.
Zagonetna smrt.
New York, 10. sept. — Na odredbo državnega pravdnika Rogers iz Orange County, N. T. bo izkopano truplo Roze Szabo, neke Avstrijanke (Ogrke), ki je pri veslanju na Greenwood Lake utonila v prisotnosti njenega odvetnika, da se dožene če ni drugi vzrok smrti kot utop. Preiskava telesa se ne bo omejila samo na morebitne rane, marveč se bo tudi kemično preiskala želodčna vsebina.
Odvetnik Gibson, kateri oskrbuje $10,000 cenjeno premoženje Roze Szabo, dal jo je v Jersey City pokopati pod imenom Ritter. Dne 17. t. m. pride brat umrle Frane Manschik iz Avstrije, ki bo zaslišan o smrti nju matere. Dozdeva se, da je ponarejena oporoka, ker je dognano, da pri spiso-vanju oporoke je nastopila neka ženska kot mati Roze Szabo, ki pa ni ž njo v nikakoršnim sorodstvu, marveč je vse napeljal sam oskrbnik Gibson.
Nesreča v Biwabiku.
Biwabik, Minn., 9. sept. — Oni trije rudarji, ki so bili vsled neurja preplovljeni v Buddy-jami, so bržkone mrtvi. Sedaj so prodrli do solita, toda o ponesrečencih ni nikakoršnega sledu. Domneva se, da jih je voda odplovila.
Marokko.
Casablanca, 9. sept. — Potem ko so francoske trupe, pod vodstvom polkovnika Mangin, dne 7. t. m. zasedle mesto Marokko, pričelo se je takoj sovraštvo s prestolnim pretedentom El Hiba. — Francozi so delali brzi pohod z namenom, da rešijo 7 ujetih Francozov, ki jih ima sovražnik kot jamstvo.
El Hiba in njegovi privrženci so bežali iz mesta in jih sedaj Francozi zasledujejo.
Kitajsko.
Shanghai. — Po poštnih poročilih iz Wen Chaw, provinca Chekiang, je tam divjal neurni vrtinec, ki je uničil 30 do 40,000 človeških življenj. Mesto Tsingtien je preplovljeno in 10,000 prebivalcev utonilo.
Iz Aurora, 111. sta pobegnila Anton Plaveč, star okoli 30 let in Marija Gregorc stara 24 let. S seboj sta vzela dva mlajša otroka, stareja dva, sta pa pustila doma — možu, kateri bo moral plačati za njima dolg okoli $150.00, ki sta ga napravila na njegovo ime. — Kdor beguna zasači naj ju izroči policiji.
Resnica y oči bode.
Da je to stara resnica, nam zopet «pričuje “Am. Slovenec” z dne 6. t. m. št. 40. Ta list namreč piše na prvi strani, 6. predalu pod nadpisom : “Bivši župnik Kalan — dopisnik Glas Svobode”, seveda o gosp. župniku Kalanu in o gosp. Martin Koebevarju.
Mi smo poslednji, ki se brigamo za pisavo lista kakoršen je Am. Slov., toda, ker se gospodje okoli A. S. čudoma čudijo, ker je gosp. župnik Kalan naš dopisovalec, tedaj hočemo spregovoriti nekolika resnih besed.
Pred vsem vprašamo gospode pri in okoli Am. Slov. zakaj pišejo budalosti?! Zakaj stvarno ne izpodbijajo in ovržejo, kar gosp. župnik Kalan piše? Zakaj ne? To je enostavno! Zato ker nemore-jo!! Gospod ž. Kalan temeljito soli gospodom pri A. S. njih početje in jih je spravil v zagato, iz katere ni rešitve in naj se še tako zvijajo. “Resnica v oči bode!” In gospod župnik Kalan vam, hinavci in denuneianti, pravi, resnico katera vas zadeva kot pasji bič o-kolu ušes.
Sramu vi gospodje nimate, to nam je ¡že zdavno znano; ali prišel je mož v osebi g. župnika Kalana, ki vam bo vašo farizejsko krinko raz vašega hinavskega obraza potrgal in vas pokazal v vaši nagoti vsem amerikanskim Slovencem. — Nočemo biti prerok, toda to vam, podle duše, zajamčimo, da se skokoma bliža konec vašega hinavskega terorizma.
Nekdaj je bil čas, ko je vaša podlost denuncirala M. V. Konda, radi znane brošure “Žrtev Razmer” in res je on postal “žrtev” vaše podlosti, stalo je veliko denarja, toda na vislice ga niste spravili. V tistem času je podpisani Rev. g. Kranjca v S. Chicagi, vprašal, češ, kaj se trudijo, ko vendar se M. V. Kondu nemore nič zgoditi, kot da ga drag denar stane. G. Kranjc je bil odkritosrčen, ko je odgovoril: “Mi dobro vemo, da se ne bo M. V. Kondu nič zgodilo, za to pa nam zadostuje, da ga stane denar.”
Mi smo to samo omenili, da naši čitatelji razvidijo ,kaj imajo pričakovati od teh “bratov v Kristusu ”.
Prostor nam danes ne dopušča, da bi o teh gospodih pisali, kakor zaslužijo. Tudi ni nikdar bil naš namen se vtikati v stvari, ki nas ne brigajo, toda povemo sledeče:
Glas Svobode je na razpolago vsakteremu, kdor trpi krivico, in med temi je č. g. župnik Kalan.
Glas Svobode, zastopa vsikdar resnico in pravico, in to temveč, ker je svobodomiseln, napreden in od nikogar odvisen list.
Da pa ne bo posledica presenetljiva vam gospodje povemo sledeče :
O župniku g. Kalanu imamo že nekaj listin, a pričakujemo jih še, in ko te dobimo, pojdemo k č. gospodu nadškofu Quigleyu mi, svobodomiselni od “Glas Svobode”, in tam bomo povedali, kar imamo za povedati. Videli bomo, bo li krivica ali resnica na površju.
Kar se tiče namigavanja o g. M. Kočevarju, bo vam že on odgovoril.	Ljudevit Mayer,
urednik G. S.
DENARJE V SIMIČ DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron,
za	$ 41.00 ............... 200	kron,
za	* 102.50 ............... 500	kroD,
za $ 204.50 ..............- 1000 kron,
za	$1020.00 .............. 5°00	kron-
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denar je nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St, Nsw York KM St. Clair A ve., N. E,	Cleveland, Ohl«
VABILO.
NA JAVNI SHOD V PRID SIROTIŠNICE.
Vsa chicaška društva in glavni odborniki podpornih organizacij, kakor tuđi vsi rojaki in rojakinje se vabijo na javni shod v nedeljo popoldne točno ob 2. uri dnel5. sept. v Narodni Dvorani, na Center in 18. cesti
^ Na shodu se bo debatiralo o SLOVENSKI SIROTIŠNICI, zdelala pravila in volil tozadevni odbor.
Na shod se vabijo še (posebej vsi delegati S. N. P. J., ki se ustavijo v Chicagi na potu v Milwaukee.
Pričakuje se, da se vsak rojak vdeleži shoda brez izgovorov. Razni slovenski listi imajo že nekaj okoli $1000 nabranega denarja in je toraj neobbodno potrebno, da se zvoli odbor, ki bo prejel ta nabran denar in zanj odgovoren. — Ne izostanite, temveč pridite gotovo in pripeljite seboj Vaše znance in prijatelje.
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
Zahodna	Bolniška
Podporna	Jed nota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
V»tanovljena aprila 25. Ink irporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FSASI JERAS, B>x44, Taylor, Wash.
Podpredsednik:	P WE j KOS, Box 10, Ravensdale, Wash., Box 44.
Tajnik: FR ANK T03T0 VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44.
Blag-ajnik: BEA.Ž FELICIA. N, Bix 81, Enumc'iaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Eavensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. SHAW
Ceja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, Wash., v dvorani Pavla Kos. Uradno glasilo je Glas Svobode.
V RUDNIKIH.
Nadaljevanje.
II.
Večer. Mrzel jesenski veter je pihljal .po zemlji. Na jasnem nebu je migljalo tisočero lučic, svetlih in bledih. Tam spodaj v ozki dolini, podobni velikanskemu jarku, je štrlelo v zrak temno poslopje z dimnikom; tupatam je trepetala revna lučica ali zevala črna okenska odprtina. Nikogar ni bilo, ki bi jeknil, ki bi se premaknil, ki bi izustil rezek ukaz, zažvižgal . . .
V leseni lopi za hišo na vrtu sta sedela Marijan in Ana, sama, zatopljena drug v drugega. Ta dva bitja, zapuščena od vsega sveta, brez roditeljev in prijateljev, sta poznala ljubezen in njene globoke tajnosti in nedotakljivosti kakor more to spoznati le blago, nesebično bitje.
Dve siroti.
Iz neznanih tujih krajev je prišel pred leti Marijan kot rudar na Posavje in je s svojimi sotrpini prenašal križe in težave bednega rudarskega življenja. Po rodu Poljak, privadil se je kmalu novim razmeram in jeziku. Bil je blag značaj; kje mu je tekla zibelka in ga dojila mati — ni vedel nihče — niti Ana. Pa ga tudi ni nikdar popraševala. Samo enkrat mu je omenila njegovo domovino, a spoznala je, da mu to ne dene dobro. Odgovoril ji je mrmraje, nerazločno ter jo poljubil in udušil na-daljno vprašanje. Tudi svojim tovarišem sodelavcem ni odgovarjal, če so ga o tem izpraševali. Iz tega, da je čital poljske časopise, so sklepali, da je Poljak. Prebivalstvo na Posavju mu je bilo naklonjeno. Svojim tovarišem je vedno pomagal, če je le mogel. V splošni izobrazbi je daleč presegal domačine. Vsled tega je postal nekak “vodja” rudarjev, ki so se pri vsaki priliki, pri vsakem razponi z oblastvi ali med seboj sklicevali nanj. To je tudi mnogo pripomoglo, da ga je ljubilo vse Posavje in da so daleč naokoli govorili o tujcu.
Ana je bila zapuščena sirota. — Mati ji je umrla na porodu in oče rudar se je ponesrečil v jami. U-mrl je z razparanim telesom v strašnih mukah, ko je bila še dekle. Usmiljeni ljudje so jo potem vzgojili. Vzrasla je v lepo, visoko dekle. Imela je kakor oglje črne oči in ravno take obrvi, ki so se na čelu skoraj zraščali skupaj. — Njeno polno, gibčno telo, njena samozavest in prikupno vedenje ji je pridobilo mnogo prijateljev. — Pred letom se je seznanila z Marijanom in pričela sta se ljubiti ter sta nameravala v kratkem, po Božiču, stopiti v zakonski stan, kajti njuna ljubezen ni ostala brez sledu.
'Skoraj vsak večer sta sedevala v tej prijetni lopi e leseno mizo v sredi in nizkimi klopmi okoli nje. Njuna ljubezenska sreča je bila vredna zavisti.
“Bojim se, da se štrajk slabo konča”, de Ana ter se ozre v njegov zamišljen obraz.
“'Čemu bi se bala? Ali ne obstoji vse iz večnega prerivanja in pehanja? Končno pa je pravica na naši strani”, reče mirno in privzdigne glavo trgajoč z desnico listje fižola, ki je raslo zunaj lope in sililo v njo.
“Pravica?” se začudi ona. “Saj
si vedno pravil, da pravice ni in da jo ne bo.”
“Seveda”, odvrne. “Oni, ki vlada ne ibo dal onemu, katerega tlači nikdar pravice, siromak si mora pravico vzeti.” Marijan udari pri tem s stegneno roko na mizo.
‘ ‘ Vzeti pravice ne moremo, ” reče ona, naslonivša se na leseno o-grajo lope. — “Stari ljudje sploh pravijo, da kdor je za črn kruh rojen, ne bo nikoli belega jedel, da je tako vedno bilo in bo . . .”
Marijan mahne z roko in nikne z glavo. “Pravico si lahko vzamemo. Če mi danes ne delamo in bo v mestih in tovarnah zmanjkalo premoga, bo vse obstalo, in življenje bo jenjalo.” *
Ana je gledala v tla, drsala z nogo po klopi in kazala pri tem belo nogavico na svoji nogi. Marijan je gledal vanjo in se lahno, samozavestno nasmehnil.
“A čemu se to ne zgodi?” vpraša zopet ona, prepričana, da ga je spravila v zadrego.
“Krivice se ne more odpraviti iz sveta, kajti potem bi tudi pravice ne bilo. — Toda spremeni se lahko marsikaj, da se da lačnim kruha, žejnim vode, nagim obleke; a pozabiti ne smeš, da niso samo oni lopovi, ki jih sovražimo, temveč tudi oni, ki jih moramo ljubiti. Sedaj se je bati najbolj slabih ljudi med nami, hinavcev, koristolovcev in izdajalcev.”
“Fej!” odvrne ona.
“Pustiva to, Anica,” reče ljubeznivo, prime jo za bradico, vzdigne malce glavo in jo poljubi.
“Kako dober si mi,” šepne ona ter si poravna obleko in lase. On pa se nasloni na njena prsa in gleda v nebo, sanja o svoji bodoči sreči in ljubezni ter krasnem svetu. Baš ta hip se je utrnila na vzhodni strani nebesnega svoda svetla zvezda in padla na zemljo.
“Zvezda se je utrnila, Marijan!” reče ona; zroč s široko odprtimi očmi na svetlo črto na nebu, ker je mislila da Marijan miži.
“Videl sem jo, padla je na zemljo.”
“Pravijo, če bi zagledal svojo zvezdo na nebu, bi umrl, zakaj vsak človek ima svojo zvezdo.”
“Vraže!” sikne on. “Naivka!”
Nekdo je glasno zdihuje tekel skozi vrt. 'Na pragu se prikaže deček desetih let, ves solzen, držeč v roki kos kruha.
“Naš ata prosi, ... da bi prišli ... k nam” reče ihteč, brisoč se z roko okoli oči.
“Kaj pa je Tonček?” vpraša ga Marijan smeje in ga postavi na mizo. Dečku je preletel smeh lica, a takoj se mu je obraz zopet skremžil.
“Mama . . . so-o bol . . . ni... Da bi šli v po . . . zdravnika,” reče v pretrganih zlogih.
Ana in Marijan sta se pomenljivo pogledala. “Porod bo pri Hrastu,” šepne Ana njemu na uho, na kar je 'Marijan lahno pomignil z roko. Hitro sta odšla k sosedu, za njima pa je hitel ihteč in s polnimi usti Tonček.
V Hrastovi hiši je bilo vse narobe. Petintridesetletna Hrastov-ka je ležala na postelji ob veliki zelenkasti peči. Njeno čelo je bilo potno in bledo, ustnice so bile o-bledele, a obraz je bil mrliško koščen.
Hrast je potrt sedel na nizkem kovčegu in po sobi okoli postelje je hodila babica, trebušnata ženska s surovim obrazom.
“Pojdi po zdravnika!” zaprosi Hrast solzen Marijana. “Nikogar nimam, da bi ga poslal.” Marijan je naglo odšel, a Ana je o-stala v sobi.
“Poglejte, kako težko je to. — Sladkoba zahteva grenkobe, veselje žalost,” reče babica Ani tiho, z zoprnim smehom na ustah, ter pokaže na n jem obraz. Potem se je glasno zasmejala. Ano je postalo sram, zardela se je po vsem o-brazu in se obrnila proč; ta ženska se ji je studila.
“Ne bodite žalostni,” reče tiho Hrastu, ki sedi na kovčegu, ter ga prime za ramena.
“Kaj bo?” jeclja ta potrt. — “Štiri otroke, sedaj še dva in če umre-e-e ...”
Hrast je glasno zajokal.
“Alo! Otroci ven!” zavpije babica ter prime deklico, ki je pomolila glavico v sobo, za lase.
“Ata, kruha!” prosi deklica in upre plave oči v Ano.
“Ven, pamži. Vedno bi žrli!” Babica zaloputne vrata. Bolnica pa vzdigne glavo in zastoka komaj slišno: “Dajte ji kruha!” in omahne. Prišla je še ena ženska v škarpih, z umazanim predpasnikom in podrecana.
“Po gospoda ho treba!” je rekla, sklonivša se nad posteljo. — Bolnica je odprla oči in se nasmehnila. Ana je med tem odprla o-kna.
(Črez uro je res prišel zdravnik. Bil je to mož štiridesetih let in je nosil naočnike. Med prebivalstvom je slovel po svoji surovosti in velikih dohodkih.
Pregledal je bolnico, otipal žile in odredil nekaj malenkosti. Hrast je stal za njim in pazil nanj kakor na zenico svojega očesa. Nobena njegova kretnja, nobena sprememba na obrazu mu ni nšla. Veroval je vanj kakor v Boga.
Nenadoma so nekje v bližini za-hreščale harmonike, slišalo se je razbijanje po škafu in rezek, ubit glas ren.
“To so divjaki,” se jezi zdravnik. Ana je hitela zapirat okna, toda zdravnik jo je ustavil. “Podušimo se tu notri, proč!” in ujezil se je še bolj.
“Pojdi . . . reci, naj jenjajo,” je Hrast naprosil Ano. Vrnila se je s poročilom, da jih je prosila, naj jenjajo, a nekdo jo je zavrnil: “Ali boš ti dala za pijačo?” — Vendar so kmalu jenjali.
Med tem je zdravnik sedel na stolu poleg postelje, tipal bolniči-no roko, gledal na uro, opazoval njeno dihanje in mrmral.
Ob enajstih je vstal, zmignil z glavo in rekel, naj pošljejo po 'duhovnika.
“Doktor, pomagajte, prosim Vas,” zavpije Hrast ter se zgrudi pred njim na tla. — “Pomagajte!” solze so se mu ulile po licih. Zdravnik ga je sunil na stran in odšel, Hrast pa je tulil dalje.
Bolnici je prihajalo vedno sla-beje. Njene notranje telesne bolečine so bile strašne. Šepetala je nekaj nerazumljivega, krčila roki in na njenem alabastrovem čelu so stale kaplje.
“Uprimo se!” vpije Hrast in objame Marijana črez pas. “U-prem se vsemu! To je lumparija !” in solnze so mu zalivale lica.
Malo pred polnočjo je prišel duhovnik, stoječ na koncu postelje je molil latinske molitve iz malih bukvić, napravljajoč križe črez bolnico. ¡Nekaj žensk je klečalo za njim in molilo. Vsa soba se je o-vila v dim in duh voska utripajočih sveč se je mešal s svežim zrakom, ki je prihajal skozi okno.
Hrast sedaj ni več veroval v ceremonije duhovniške. Prsa so se mu napolnila s sovraštvom do i stega, ki mu j« poslal smrt v hišo. Naslonil se je na Marijana, ki ga je tolažil, in ihtel. Otroci so se ga oprijeli in klieali: ‘ ‘ Ata! Ata! ” in tulili in niso vedeli, da jih mamica zapušča za vedno ... Iz tega tnlenja se je čulo pretrgane stavke latinske molitve in glasno odgovarjanje ministranta.
“Franca! Franca!” se je iztrgalo iz Hrastovih prsij. V glavo mn je od nekod pritaval napev narodne pesmi o smrti, solze so se mu iznova ulile iz oči in zgrudil se je na tla.
'Nanj so se zvalili tuleči otroci, stisnili glave skupaj kot vrabci v mrazu in oklepajoč se drug drugega glasno jokali.
Na vzhodu se je že svitalo, ko se je vračala Ana domov, žalostna
¡g}	Severova Zdravila pomagajo množicam ljudi vsako leto
m
m
Ne skrbite!
Skrb kaže slabost vaših živcev. Oslabi vaše dušne moči, vzame vašo Cilost — okrajša vaše življenje. Nehajte skrbeti, in uredite svoje s časom preiskušeno toniko za živce, namreč s
8 Severovim
m
m N er voto «om
í§5	(Severa’s Nervoton.)
lisi
Njegove tcmične učinke bote opazili na celem ustroju.
Cena $1.00.
Nobeden
glavobol
ne glede iz katerega vzroka nastane, ne more prestati dolgo živce tesilne, bolečino— lajšavne učinlke katere podeljujejo
Severovi Praškj zoper glavobol in nevralgio
(Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia.)
12 praškov 25 centov.
Severov	1
življenski balzam §
(Severa’s Balsam of Life.) î$3
skozi njegove prebavne, poži-vilne in naravne odvajalne kakavosti.
ozdravi otrple jetra, vredi nepravilnosti črevesja olajša dolgotrajno zapeko, pomaga pravilni prebavi
in tako prepreda in odpravi razne nerednosti želodca, ja-ter in črev. Cena 75 centov.
Prodajajo jih vsi lekarnarji. — Ako jih nemorete dobiti v vasi bližini, pišite na
VAZNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
s
82 CORTLANDT ST.
NEW YORK, N. Y.
iß Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. &
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
V.ra{a Knjižica je •Vredna JSlO.oo VsaKemu bolnemu čloVeKu.
Mi želimo, da vsiki bolni člo r ‘k piš* do naso urejano zdravilno knjižico. Ona knjižica S7etuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni ži/ot, zg'ubitek mo*i, re/inatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu n*, vranci, led vicah in v mehurju. Ako ste zg-ubili nado in ako vam pseda zabadav' denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nem adorna poštemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite ai, da se ona knji-žica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma breialačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicaga 111.
takcf^ošRte Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vai proaim, da m Ime.................................
Pošta.
Država.
vsled tega, ¡kar je videla in slišala. Spomnila se je sinočne padajoče zvezde in prsa so se ji napolnila neznane notranje bojazni. Koščeni obraz, obledele ustnice in stekleni pogled odprtega očesa rajni-ce, vse to ji je plavalo pred očmi.
Strah temne bodočnosti ji je pretresel telo in zaihtela je in ni vedela zakaj.
Dalje prihodnjič.
ČLOVEK, BODI PRAVIČEN SAM S SEBOJ
in reši se iz rok svojih mučiteljev in suženjstva ter postani sam svoj gospodar! Ne zahtevaj od svojih otrok, da bodo toliko časa opravljali suženjska dela in trpeli, kot si sam trpeti moral, temveč pripravi svoji družini in sam sebi boljšo bodočnost.
Kupi si kos zemlje, ki jo moreš kupiti danes še zelo poceni,
za malo naplačilo in ostanek na lahke obroke. Prodam ti v Cri-vitz, Wisconsin, na kateri rastejo vsakovrstna žita, kakor nž, pšenica, koruza, oves, ječmen, proso, ajda, detelja, milet trava, krompir, sadje in vsakovrstni poljski pridelki in ki dobro obrodijo. Kjer je dobra pitna voda, mrzli studenci, tekoča voda in lepi gozdi. Kjer že samo od mlekarstva napraviš ne samo živež, temveč tudi lep dobiček. Cena akru je od $8.00 do $25.00. Zemlja, katero imam na prodaj, leži ob krasnem mestecu Crivitz, Wis., kjer so lepe cerkve, šole, trgovine, par tovarn in veliki hoteli za letoviščnike in lovce. Tudi so dobra vozna pota in železniška postaja od Chicago, Milwaukee & St. Paul R. R., na kateri se dnevno 12 osebnih vlakov križa. Kupcem je v zimskem času, ko nima-
jo dela na svoj zemlji, dober zaslužek zagotovljen.
Pridite in oglejte si ta krasni svet, predno bode razprodani Kupcem vožnjo povrnem. Za na-taneneja pojasnila pridite osebno: ali pa pišite na:
A. Man tel,
2026 Blue Island Ave.,
Chicago, 111..
Nadrgnite ga!
To je dober nasvet v zvezi s Severovim Gothardskim Oljem (Severa’s Gothard Oil), tistim zanesljivim zdravilom zoper bolesti, kakor so revmatizem, nevral-gija, izvinjenja, odrge, otekline, okorelost, krči, bolečine v hrbtu, prsih in straneh. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena 50 centov steklenica. Zavrnite vse nadomestitve. Izdeluje ga W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
/=:
X
S.S.P.
V
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111-ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453 -53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th $t.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, R. D. No. 1 Box 28 Washington, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St.. Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1524 So. 41. Court, Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndalo ave., Chicago, IB.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika ios. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je "Glas Svobode”. Seja adno sredo v mesecu, v Welky-evi dvorani, 1805 Blue Island ave.
KRSCANSTYÖ.
A. H. Skubic.
Nadaljevanje.
V zadnjih petiih številkah Glas Svobode podali smo našim čitateljem pet zanimivih razprav o verodostojnosti sv. pisma, katere je v češkem spisal Max Werne. Z današnjo izdajo pa bodemo na željo več naročnikov preskočili stari testament in se potrudili prinesti na dan, stvari o katerih se ne čita vsaki dan in ki so nekaka tajnost rimsko katoliške cerkve. Posrečilo se nam je dobiti originalni latinski izvod raznih priseg, katere polagajo jezuviti, kardinali, škofje in duhovni, kedar so posvečeni. Obljubljamo pa, da bodemo zoipet kmalu nadaljevali z Max Wernerjevo razpravo o krščanstvu.
Tukaj prinašamo jezuitsko prisego. čitajte pazno vrsto za vrsto, da bodete vedeli na kaj prisega sleherni, ki stopi v jezuvitski stan.
Jezuvitska prisega.
Jaz-----------------sedaj v pri-
ču jočnos ti vsegamočnega Boga, blažene device Marije, blaženega sv. Janeza Krstnika, sv. apostolov Petra in Pavla in vseh svetnikov in svetnic v nebesih in Tebe, moj duševni Oče, najvišjega generala Družbe Jezusa, ustanovljene od sv. Ignacija Loyola za papeževa-nja Pavla III. in ki še sedaj obstoji, prisegam in se rotim pri Ioni Device, Matere Boga in spolov-niku Jezusa Kristusa, da je njegova svetost, papež, Kristusov na-slednik-vladar in da je pravi in edini glavar katoliške ali Univerzalne cerkve celega sveta; in da ima vsled sprejetja ključev zaveze in odveze, katero je dal njegovi Svetosti, Odrešenik, Jezus Kri-
stus moč odstranjati drugo verske kralje, prince, države, občine in vlade in da jih sme z vso varnostjo razdejati. Zato, kar je največ v moji moči, bom branil to doktrino in pravico njegove Svetosti in navade proti vsim izkoriščevalcem brezverske ali Protestantovske vlade, posebno proti Luteranski Cerkvi na Nemškem, Holland-skem, Danskem, švedskem in Norveškem in proti sedaj pretendira-ni oblasti in cerkvam na Angleškem in Škodskem, in njih sektam, sedaj ustanovljenim na Irskem in ameriškem kontinentu iu drugod in proti vsim pripadnikom, če so tujeverski ali brezverski in nasprotni sveti Materi, Rimski cerkvi.
Sedaj se odpovem in prekličem vsaki zvezi, vdanosti in pokorščini kakemkoli heretičnemu kralju, princu ali državi, imenoma protestantom in liberalcem ali pokorščino njihovim zakonom, magistratom ali uradnikom.
’Nadalje izjavljam, da naj bo doktrina angleških in škotskih cerkva kakor tudi kalvinistov, Hugenotov in drugih protestan-tovskih sekt ali liberalcev prokleta, kakor tudi oni 6ami, ako se ne spreobrnejo.
Nadalje tudi izjavljam, da bom pomagal in svetoval vsim ali vsa-kteremu agentu njegove Svetosti, kjerkoli bom, na Švicarskem, Nemškem, Holandskem, Irskem a-li v Ameriki, ali v kateremkoli kraljestvu ali teritoriju, kamor bom mogoče prišel in da bom storil vse, da uničim heretične Protestantske ali Liberalne doktrine, njihovo moč, ne glede na to, če je to zakonito ali ne.
Nadalje obljubljam in izjavljam, da se bom hlinil in prevzel če treba tudi krivovero, ako bo to v korist propagande za koristi Matere Cerkve; da bom držal tajno vsa poročila in naloge od strani njenih zastopnikov, ki bi jih prejel od časa do časa in katere bi meni zaupali in ne izdati, ne z besedo, z dejanjem, pisanjem ali komurkoli, direktno ali indirektno, ampak izvršiti vse, kar se je sklenilo, nameravalo ali meni odločilo storiti od Tebe, mojega duševnega Očeta, ali od katerega koli tega svetega reda.
Nadalje svečano obljubljam in izjavljam, da ne bom imel nobenega mnenja ali lastne volje ah kake duševne rezervacije, karko-
li, celo kot truplo (perinde ac ca-daver), ampak bom brez obotavljanja ubogal vsako povelje, ki ga prejmem od mojih višjih v vojni Papeža in Jezusa Kristusa.
Šel bom na vse kraje sveta, kamor bom poslan, v zamrzle pokrajine severnega tečaja, v goreče peščene puščave v Afriki ali džungle nevarne Indije, v središče civilizirane Evrope ali v divje kolibe barbarskih ljudožrcev v Ameriki, ne da bi godrnjal ali se bal in se podvrgel vsem zapovedim, ki me dosežejo.
Nadalje obljubljam in izjavljam, da bom, kedarkoli nanese prilika, napravil in vodil neizogibno vojsko, skrivoma in odprto, proti vsem krivoverskim Protestantom in Liberalcem, ker se mi je naložilo, da jih vničim in preženem iz tega sveta; nadalje prisegam in obljubljam, da ne bom prizanašal nobenemu spolu, starosti ali stanju, ampak da bom obesil, požigal, vničeval, kuhal, zadavi^ pobil in žive pokopal vse te infamne krivoverce; preparal bom trebuhe in maternice njihovih žena in razbil glave njihovih otrok ob stenah, samo da vničim njihov proklet rod. In kedar se isto ne bo dalo storiti javno, bom tajno rabil zastrupljeno čašo, mo-rilno vrv, jeklo noža, ali svinčeno kroglo, neglede na čast, stopnjo, dostojanstvo ali oblast osebe ali oseb, naj bo njihov položaj v življenju še tak, potem bodisi javno ali privatno, kakor se mi bo naročilo od zastopnikov Papeža ali višjih Bratstva Svetega Očeta Družbe Jezusa.
V potrdilo za to, jaz s tem posvetim svoje življenje, dušo in vse telesne moči in z mečem, katerega sedaj prejmem bom podpisal svoje ime z lastno krvjo, ki naj to spričuje; in če se pokažem krivega ali Slabotnega v mojih odlokih naj mi moji bratje in so-vojščaki papeževe vojske odrežejo roke in noge in prerežejo grlo od ušes do ušes, odpro naj moj želodec in palijo žveplo v njem z vsemi kaznimi, ki si jih morejo domisliti na tem svetu in mojo dušo naj trpinčijo hudiči v večnem peklu.
Vse to prisegam jaz------------
v pričuj očnosti svete Trojice in svetega zakramenta, katerega bom sedaj prejel obljubujoč, da bom storil vse, kar sem se zavezal storiti v tej prisegi.
V	pričbo tega, sprejem ta najsvetejši Zakrament sv. Resnega telesa in isto podprem z lastnoročnim podpisom s konico meča, pomočenega v mojo lastno kri in pečatom, poleg obličja tega svetega zakramenta.”
To je jezuitska prisega. Preei-tajte jo še enkrat, dvakrat, trikrat. Ta prisega je vredna, da se jo naučite na pamet, da bodete vedeli s kako zagrizenim anarhistom imate opraviti kedar srečate kakega hinavskega jezuvita. če ste liberalec, vam preži po življenju, če ste kaj druzega in če se ne strinjate z doktrinami rimske cerkve, potem bojte se tega človeka —- jezuvita, kajti rabil bo vrv, meč, ogenj, bodalo, da vas spravi s pota, pa tudi Vaša žena in otroci niso varni pred tem farizejskim a-narhistom, kajti isti je pripravljen nedolžnim materam prerezati trebuh in maternice, samo da zamre vaš, popolnoma nedolžen rod.
Pri vsem tem se čudimo, da je vlada Zdr. držav tako slepa in daje razne koncesije tem frakarjem, ki za tihim zidovjem sklepajo propad republike, katera ni katoliška marveč protestantovska. Zato se ni treba nobenemu čuditi, ko vam povemo, da je rimsko katoliška hierarhija umorila osvoboditelja sužnjev in svobodomisel-ca, predsednika Abrahama .Lincolna.
V	prihodnji izdaji priobčimo kardinalovo prisego. Slovenska duhovščina, posebno pa jezuviti imajo sedaj lepo priliko zalučati nekaj peska v obraz slovenskemu občinstvu in ovreči to, kar smo napisali. Latinski izvirnik imamo shranjen in ga z veseljem pokažemo tistemu jezuvitu, ki si bi upal reči, da ni tako kot smo pisali.
Kedar bodete občevali s kakim jezuvitom spomnite se njegove prisege, mogoče da vam bo ista prihranila marsikako grenko uro.
Brez kuharice.
Slavnoznani pisatelj Mereditb je nekoč rekel, da inteligenten človek ne more živeti brez kuharice. To ipomeni, da je ravno tako važno, kaj vživate in kako vži-vate. Dobro kuhana jed več zaleže, kot pa hitro kuhana jed, ki je često vzrok za slabo razpoloženje in raznih bolezni v želodcu in »re-
vah. Pri takih boleznih daje najboljše zadovoljstvo Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino. Za zgubo apetita, zaprtje neprebav-nost, nervoznost, glavobol, revmatizem in nevralgijo, za jetrne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu in črevah, se rabi to zdravilno vedno z najboljšim uspehom. Isto ne vsebuje nobenih zmesi, ki bi dale samo začasno odpo-moč ampak samo take, ki povzroče stalno ozdravljenje. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111..
FRANK KORBAR-JEVA GOSTILNA
Druga vrata zapadno od postaje.
Agent za Schütz Milwaukee Famous pivo.
WITT, ILL.
0000000000000000000000
P------------------o
o
O
LOUIS ROBSEL
Sloven sko-hrvaški
§ SALOON
§
o
O Vedno sveže pivo, izvrstno w O žganje ln pristno domača vina. §
460 Grand ave.	O
°	KEN08HA, WI8.	§
Telefon 1189	O
000000000000000000000
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
redsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, III.
Social Club Saloon
- Edina slovensk * tvrdka v mestu —
J, Klanclineli in J. Pnnprii
312 Garrison Ave.
lastnika in pro lajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, ARKANSAS.
Genik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE*’
1809—1813 Loomis St., Chicago, 111.
CANKARJEVI SPISI:
Gospa Judit.......................75
Kralj na Betajnovi ............ 1.00
Hiša Marije Pomočnice.............75
Hlapec Jernej.....................75
Jakob Ruda........................50
Knjiga za lahkomiselne ljudi... .$1.00
Nina............................  75
Ob zori........................$1.00
Vinjete .......................$1-00
Za narodov blagor.................75
Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Za križen......................$1.00
JURČIČEVI SPISI:
V.	zv. Hči mestnega sodnika,
Sin kmetskega cesarja...	.50
VI.	zv. Sosedov sin, Telečja pe-
čenka ln dr...............50
VII.	zv. Lepa Vida, Ivan Erazem
Tateubah .................50
IX.	zv.: Doktor Zober; Med
dvema stoloma...............50
X.	zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev iz ne-
vošljiosti in dr..........50
XI.	zv.:	Tugomer, drama lz
slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška.50
KERSNIKOVI 8PI8I:
Agitator ....................$1.00
Berite Novice, Pol iti žal listki ..$1.25
Cyklamem ......................$1.00
Gospod Janez, Kmetske slike i dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00
Kritika, Komentar ................50
Lutrski ljudje, Testament .....$1.00
Na Žerinjah ...................$1.00
Rošljin in Vrjanko ............$1.00
Zbrani spisi, (pesmi) .......... .50
Levstika spisi:
Obsojenci .....................$1.00
Svoboda ........................  10
STRITARJA SPISI:
Lašniki ....................
Jagode .....................
Pod lipo ...................
Zimski večeri ..............
Murnika spisi:
Najhujši sovražniki ......
Znanci ...................
.60
.60
.60
•M
.30
.75
Meška spisi:
Mir božji ......................$1.00
Ob tihih večerih ...............$1.50
Remcovi spisi:
Ljubezen Kiončanove Klare..........75
Premaganci ........................30
Veliki punt .......................75
V Študentovskih ulicah .......... .75
Zadnji rodovine Benalja ...........75
SIENKIEVVICZOVI SPISI:
Brez dogme......................$1.50
Mali vitez v 3 delih............$2.50
Potop I. in II. zvezek..........$2.50
Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50
Šorlija spisi:
Človek in pol ..................$1.25
Novel© in črtice, (vezana)......$1.50
Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50
TAVČARJEVE POVESTI.
I. zv.: Ivan Slave)j;	Antonio
Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami .....................$125
II.	zv.: Otok ln struga; V Kar-
lovcu; Valovi življenja;
In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25
III.	zv.: Ivan Solnce; Grajski
pisar..................$1.25
IV.	zv.: Tlberius Pannonleus;
Kuzovcl; — Vita. vitae meae...................$1.25
TOLSTOJEVI SPISI:
Kazaki.............................75
TRDINATOVI SPISI:
Bohovi huzarji in Iliri........$1.25
Bajke ln povesti, I. zvezek........75
„	»	II.	............75
„	„	„	III.	„	......	.75
„	i,	»	IV.	»	........75
Bajke in povesti, V. zv..........1-25
Trošta spisi:
Pri stricu ........................40
PREVODI
Iz svetovne književnosti.
Ben Hur, (vezana)................$2.00
Blagor na vrtu cvetočih breskev .50
Dim ................................40
Igralec, iz spominov mladeniča.
Roman ......................... .75
Islandski ribič.....................50
Jacque Damour in Nais Micoulin .50 Jan Marija Plojhai Roman ....$1.75
Kako pišejo ženske ..............$1.00
Karamfil s pesnikovega groba.. .25
Mali lord...........................75
Momenti..........................$1.25
Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75
Povesti Maksima Gorki...............75
Prva ljubezen ......................50
Ruska moderna . . . . ...........$1-50
Tolstoj in njegovo poslanstvo... -30
Taras Buljba ..................... .75
Tartarin iz Taraskona...............50
Vohun...............................75
Leposlovna knjižnica:
Razporoka........................$1.00
Mož Simone.......................$1.00
Ponižani in razžaljen!...........$1.00
Straža...........................$1.00
Skrivnosti srca ....................60
Ljudska knjižnica:
Znamenje štirih, v 3. sešitklh...	.30
KNEZOVA KNJIŽICA.
Zabavni In poučni spisi.
1.	zv.: Anton Knezov životopis;
Gospod Lisec; Ženitev vojvod« Ferdulfa...........40
2.	zv.; Gorski potoki; Planinska
Idila; Matija Valjavec..	-40
9. zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov...................40
10.	zv.: Življenje ln smrt Petra
Novljana; Ella.............40
11.	zv.: Križ na gori; Spomini
gospoda Ignacija Brum-r a........................40
12.	zv.: Potepuh Marko in kralj
Matjaš; V mesečini; Brez
zadnjega poglavja..........40
17. zv.: Brambovci:	Mladost;
Vojna ......................... -40
Knjižnica časopisa “Naprej!”
3. zv.:	Zakaj smo socialisti?	...	.10
6.	zv.:	Prolearijat ............. -15
7.	zv.:	Katoliško svetovno	nazi-
ranje in svobodna znanost 35 9. zv,:	Kapitalistični razred ...	.15
Knjižnica Narod, založbe v Celju.
II.	zv.: Met g. Brouška v XV.
stoletje ...............  -75
Narodna Biblioteka:
Babica.............................50
General Lavdon................... .25
Zaroka o polnoči...................15
Za kruhom ....................... .15
3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma
in na tujem.................25
Slovanska knjižnica:
Na bojišču....................... .40
Pripovesti o Petru velikem.........75
Slučaji usode .....................75
Božična noč........................40
Mladost............................40
Svetovna knjižnica:
Aleksanda Dumas:
Dama s kamelijami...............$1.00
Grof Monte Cristo I.	zvezek .... $2.00
Trije Muškertirji............... 2.25
Dvajset let pozneje, (nadaljevanje Treh Muškertlrjev.).... 2.25
VENEC SLOVANSKIH POVESTI.
Slovanske povesti zbrane od -najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski Jezik.
3. zv.: Prokleti ste...!........50
4.	zv.: Rusinja .................50
5.	zv.: Lux ln tenebris lucet ..	.50
6.	zv.: Črtice z ogljem...........50
7.	zW: Bolnik ...................50
8.	zv.: Kako se je pijanec lz.
preobrnil ...................50
9-zvi.: Jazbec pred: sodnijo ...	.50
ZABAVNA KNJIŽNICA.
18. zv.: Za staro pravdo...........50
14.	zv.: Sami med seboj. Učen-
jak; (Igri.)..................2$
15.	zv.¡Pogreb, Brez volje, Črti-
ce. In drug« povesti.......50
16.	zv.: Pii Jugoslovanih..........50
Í7. zv.: Pot spokornikov, ln druge ................................50
20. zv.: Amerikanci (Igra) in povesti . . .......................  50
RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI:
Andersenove pravíjice .............50
Avstralija in nje otoki............00
Avstrijski junaki..................75
Bele noči ......................' .Zb
Bitka pri Visu.....................38
Boj za pravico.....................40
Brodkovski odvetnik ...............75
Burska vojska .................... 30
Cesar Jožef II.....................25
Bolgarija in Srbija................50
Barvaste črepinje..................30
Črna žena .........................75
Deteljica .....................   .20
Dobra gospodinja (vezana).......1.50
Džungl..........................$1.00
Elizabeta .........................30
Etiketa in politika................15
Francka in drugo...................25
Gozdovnik, 1. zvezek ..............50
Humoristični leksikon .............30
Igračke........................... 75
Ilijada............................50
Izdajavec..........................50
Iz nižin življenja.................50
Iz dnevnika malega poredneža..	.75
Jurkica Agičeva ................ 1.00
Kako naj se pišejo zasebna pisma ................................75
Kako vzgaja us*da..................40
Kacijanar..........................50
Krvava noč v Ljubljani .... 35
Kitajci in Japonci.................50
Knez črni Jurij..................20
Kraljica Draga ...........'.........25
Križana usmiljenost ...............40
Križem sveta.......................40
Kratka zgodovina slovenskega
naroda .........................50
Kultura in politika................10
Libera nos a malo..................75
Lazarič Lindarski, povest v ver-
zich ...........................70
Marjetica..........................50
Materina žrtev.......■.............50
Malo življenje.....................50
Med knjigami in ljudmi........... .25
Mina ..............................50
Mlinarjev Janez ...................40
Na krivih potih................... 40
Narodne pripovedke soških planin ............................ 1-50
Oče naš............................50
0	kulturnem pomenu slovenske
reformacije .................. .50
Pisana mati .......................40
Politično življenje Slovenčev... .30
Postrežba bolnikov .............. .20
Peter Prostak (vezana).............40
Pol litra vipavca..................75
Popolna slovnica esperandskega
jezika .........................50
Pod spovednim pečatom; prva
knjiga .....................  1.25
Pod spovednim pečatom; druga
knjiga .....................  1-00
Prilike patra Bonaventure...... .40
Pred nevihto . . '.................38
Reformacije in' socialistični hoji
slovenskih kmetov .. - ..-----
Revolucija na Portugalskem....
Reliefi .........................
Rječnik hrvatsko-slovenskl .....
1	Robinzon.....................
RuSko-jaiponska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev ...........................
Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878, II. zv. ...
Skrivnost najdenke ..............
Socijalizem in moderna veda...
Spake ...........................
Spominski listi iz avstrijsk« zgo-
dovive ..........................25
Spomini na Prešerna............ .75
.50
.80
75
.50
.60
2.25
.75
.30
.50
.75
Srečolovec ........................20
Štiri ruske slike (vezana)......	.50
Štiri ruske slike (broširana)...	.30
Tajnosti španske inkvizicije, I. zv.. 05 Telesni naš postanek razvoj in
konec .......................... 75
Tilho in drugi.....................75
Turki pred svetim Tilnom (ve.
zana ......................... 1.00
Ugrabljeni grofič .................30
Ukrajinske dume....................15
Undina ............................45
Uporniki...........................40
Utrinki.........................$1.00
Vaška kronika......................75
V	delu je rešitev................20
Veliki trgovec.....................50
V	kamnolomu ...................  30
V	naravi.........................50
Vojska na Turškem..................35
Vstaja Škenderbergova (vezana) .40
V	tujih službah..................50
V	znamenju življenja.............75
Za bratoljubje ....................40
Za srečo ..........................40
Zgodovina avstrijsko.ogrske monarhije ...........................25
Življenja trnjeva pot..............40
Zlatokopi .........................30
Zmaj iz Bosne......................50
Zlatarjevo zlato...................75
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta.
ANGLEŠČINA.
Poučujemo že peto leto angleščino in lepopisje potom dopisovanja. Dobri uspehi, lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest mesecev. Nizka šolnina. Pišite po pojasnila še danes.
SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA.
1380 E. 40. St. Cleveland, O.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Sehoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-nijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2348 Blue Island Ave. Chicago.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
‘*Glas Svobode”
The Voice of Liberty)
WEEKLY
Published by M V. HONDA (Si CO. 1809-1813 Loomis. .Street ^»»»cago, lllinoU.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
—------------- in velja------------------
8A AMERIKO:
Za celo leto...............$2.00
za pol leta................$1.00
8A EVROPO:
Začelo leto................$2.50
za pol leta. ............  $1.25
Naslov za dopise in poSiljatve je
GLAS SVOBODE
1-809-1813 LOOMS STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud Stari naslov.
HINAVCI IN FARIZEJI.
'Nikoli se več ne laže in klini kot ob času volitve. To je stara, za vse dežele veljavna skušnja, ktera nam naravno tudi pri sedanji predsedniški volitvi v Zdv. državah ne ostane prihranjena. Da, smelo trdimo, da je bilo malokdaj toliko in nesramno lagano in hli-nenjo, kot baš sedaj. Po izreku nekega Francuza je hinavstvo poklon kreposti. V tem smislu, znamo reči, so lažnjiva in licemerska zagotavljanja volilnih kandidatov poklon principom, na principe, ki so jih p opre d zatajevali in pobijali. Obadva “radikalna’, ki se v tem letu ljudstvu predstavljata, eks-predsednik Roosevelt in go-verner Wilson, nam dajajo za to prav lepe zglede, ki so vredni, da si jih nekoliko bližje ogledamo.
Roosevelt se vede kot najradikalnejši od vsih. On je svoji “progresivni stranki” vsilil program, ki kar kipi ljudske prijaznosti in socialnih reform. On, ki je vedno zaničeval ljudstvo, obeča sedaj tistemu naj obširnejše pravice; on, kapitalističen hlapec, ki ceni delavstvo samo kot izkoriščujoči predmet, obeča mu socialne reforme, katere je popred smešil kot utopijo (sanjarijo). Naj norogla-vejše pa je, ko je vse te zahteve po reformah vzel iz programa stranke, katere pripadnike je svoj čas imenoval “nezaželjene državljane”. “Ne kradi”, je zaklical Taftovim pristašem; a on sam pa krade in opleni socialističen program na najnesramnejši način. —
Točko za točko se zna to dokazati, ko bi, kakor je to Ghent storil v “National Socialist”, obedva programa položili poleg drug drugega. Soglasje gre tako daleč, da se mnogokrat ponavljajo isti izrazi in isti govorni obrati edino da je socialistična platforma tesne j a in precisnejša. Pomen te eskamo-tacije socialističnih idej za socializem, je bilo pred nedavnem pojasnjeno v Ch. A. Z. Vsakteri mora biti obseden o Rooseveltovi ve-ledomišljavosti in ljudski prozirnosti, če ne sprevidi učinek njegovega predrznega glumačenja.
Wilson, svežepečeni demokrat, sicer ne rabi mogočne besede in ne nastopa tako bahačasto, kot njegov tekmec, toda njegovo sedanje vedenje je baš takisto zaničljivo. Tudi on špekulira na pozabljivost in nevednost mase, kadar pomoli zahteve na lovstvo glasov, katere je popred pobijal. Vsi njegovi spisi in govori pričajo proti njemu. Posebno njegova sedanja delavska prijaznost, je največje hinavstvo, ktere si zamore kdo zagrešiti. Poslanec Rodenberg iz Illinoisa je te dni v poslanski zbornici med drugim čital odstavke iz nekega govora Wilsona, katerega je imel pred tremi leti pred dijaki “Princeton vseučilišča! V tistem govoru je rekel:
“Vi znaste, kakšna navada je današnjega delavca:	za njegovo
plačo tako malo^storiti, kot le mogoče. Delo uredujejo “Trades U-nions”, in to je uredovanje, kateremu se mora on* prikrojiti. Nihče ne sme več vršiti, kot povprečen delavec; v nekterih strokah celo ne sme nikdo več storiti, kot naj-nerodnejši njegovih sodelavcev in nihče ne sme izvan določenega časa delati. Ni mi treba povdarja-ti, kako gospodarsko škodljivo je tako urejeno delo. Ono je za pod-
jetnika tako malo dobičkanosno, da se v nekterih podjetjih sedaj ne izplača, kaj podvzeti, če se noče imeti neizogibne izgube pri delu. Delo v Ameriki postane neiz-plačno vsi e d urejevanja tistih, ki so odločni delo na minimalnost znižati. Naša gospodarstvena premoč gre k nič, ker se naša dežela z nedobičkanosnim delavcem bolj in bolj napolnuje.”
To je najneopravičnejši in podel napad, ki se je kdaj izvršil na organizirano delavstvo. On je naperjen izključno proti A. F. of L. Toda če je že čudno, da tak mož sedaj zagovarja delavcem prijazni program, tedaj je še bolj čudno, če se vodja kakšne delavske organizacije, katera je na tak način zasramovana in denuncirana, za tistega požene, ki se je storil krivega tega zasramovanja. Ali more Gompers za resno smatrati, da morajo biti nazori moža, ki je dolga leta študiral nacionalno e-konomijo, neomajljivi in da zamore mož, ki tako odločno zastopa interese podjetnikov, kar na mah svoje mnenje spreobrniti ter iz Savelna Pavel postati? Potegovanje za demokratično stranko z Wilsonom kot predsedniškim kandidatom od strani A. F. of L. je naravnost delavsko izdajstvo.
Ali se bo še mnogo delavcev pustilo za nos voditi od ljudi, ka-koršnji so Roosevelt, Wilson in Gompers?! Mi dvomimo. Spoznanje današnjih razmer, njih povodov in sredstev proti njim, je že pregloboko v delavstvo vtisnjeno. Volilna agitacija daje priložnost, razsvetljenje vedno bolj razširjati in vglobiti.	Ch. A. Z.
SILA ZA WILSONOM.
Velikanska sila je v ozadju kandidature Woodrowa Wilsona za predsedništvo. Čudna stvar o tej moči je to, da zgleda podobno velikanski, mogočni, tihi sili, sili, ki se skriva in ki se drži v ozadju, za kulisami. In zakaj se skriva.
Prepričani ste lahko z vso sigurnostjo, da ta moč za Wilsonom ima neznansko moč, če ne tudi vpliv. In ta sila je denarna moč velikih trustov in centraliziranih denarnih interesov.
Te centralizirane denarne interese in truste je treba razbiti, prikrajšati jim moč, potisniti jih nazaj na ono stališče, ko smo imeli kompeticijo. Zato so se trudili že razni predsedniki, med temi tudi naš sedajni predsednik Taft, katerega administraciji se je deloma posrečilo stopiti na prste vsaj nekaterim velikim konbinacijam. — Seveda mnenja v tem oziru so različna. Predsednik sam, dasi pri najboljši volji ne more vsemu kaj in cela stvar leži odvisna od zakonodavstva.
Zlo, ki ga je povzročila velikanska denarna moč, katera vhaja v čim dalj manje število rok, lahko zapazimo povsod in vsaki čas. — Recimo, da kak podjetnik zaprosi kako banko za posojilo, da bo v stanu nadaljevati delo. Mimogrede ga vešč bančni uradnik vpraša, kje kupuje materijal in drugo in če mu podjetnik pove, da je isto kupil pri neodvisni tvrdki, mu u-radnik enostavno in z lepim izgovorom pove, da mu banka ne mora dati posojila.
Treba je le vedeti, da trustjan in njihovi trusti dandanes laste ali kontrolirajo skoro vse industrije, vse večje tvrdke in skoro vse banke. Ravnatelj kake velike jeklarne je navadno direktor bank in drugih izdelovalnic, ki izdeluje 'potrebne predmete v jekleni industriji. Razume se, da morate vedno prej spolniti želje direktorjev velikih trustov predno morete napraviti kako kupčijo. In iz tega lahko razvidite, da par trustov o-ziroma par velikih kapitalistov i-majo “ibrznes” oele dežele v njihovih rokah. Znano je tudi, da je predsednik Taft imel »vso vladno mašinarijo napeto proti velikim trustom, hoteč vničiti te velikanske kombinacije, vendar prefriganost trustjanov in od njih kupljeni moižgani so stvar tako zasukali, da so ostali na krmilu, kajti ves de nar in premoženje so vendar zase ohranili in tako ni prišlo do propada.
Kredit se mora dati Taftu, da je principijelno stal na tem stališču, da je branil iShermanov zakon pred vplivom raznih trustjanov in njihovih agentov.
Vsak, ki pozna človeško naravo, se ne bo čudil, ako omenimo, da so ti trustjani, katere je Taftova vlada prosekutirala porabili sedaj to prilko, da so padli nad Tafta in ga hočejo nadomestiti z drugim njim bolj prijaznim kandidatom. Razume se, da Debsu ne bodo pomagali, istotako jim ni Roosevelt nič kaj pri -srcu, kajti slednji je preveč pristranski in bo moral plesati, kakor bo diktiral Harvester Trust.
Kar kapitalisti store, napravijo za kulisami. Odprto malo kateri-krat nastopijo, to je njihov princip. Veliki trusti in korporacije laste mnogo uplivnih časnikov v Zdr. državah, ki so vsi za Wilsona. Zato se Vam ni treba čuditi, ako slišite, da je kak bogat republikanec ali drug politikar prestopil v demokratiško stranko in da se je zavzel za Wilsona. Poleg Roosevelta nima noben drug kandidat listov, katere bi direktno lastovali.
Nekaj že more biti na tem, da so se kapitalisti odtrgali od republikanske stranke in se pridružili Wilsonu, to je tistemu Wilsonu, ki bo tarifo kos za kosom odpravil in odprl ameriška vrata nastežaj vsim tujezemskim izdelkom. Kapitalistom je pač malo mar kedo bo predsednik, samo ako se smejo nanj zanesti, da bo tako delal, kakor mu bodo oni diktirali. Ko bi delavski kandidati dali svojo dobro besedo kapitalistom in trustja-nom, pa bi prav gotovo zasedli predsedniški stolec. In ker tega ne store, pa vse skup nič ne izda. One sile, denarne sile ni za njimi.
Prepričani smo, da del. stranka še ne bo zmagala in da bo štela pri teh volitvah samo glasove in če je kateremu ležeče na tem, da bo Wilson, sovražnik inozemeev propadel naj rajše voli Tafta, za slednjega vsaj vemo kedo in kaj je in koliko smemo od njega pričakovati, o Wilsonu pa sedaj toliko vemo, da mu so ljubši Kitajski kuliji, kot Evropejci, in da je za njim denarna sila — trust, toraj je odvisen od trustjanov — kapi-
tala. Vsled tega je tudi demokra-tiška platforma tako molčeča o zadevi Aldriohevega zakona.
PRVENSTVO.
Že nad mesec dni, odkar je Proletarec pisal radi prvotne misli o slovenski sirotišnici ter isto blagohotno poklonil Glasilu. Ker poročilo ni bilo resnično, smo takoj v Glasu Svobode pojasnili in zadeva je bila stem končana. Pese-misti pa, katerim ni nikdar nobena zadeva dovolj jasna in kateri bi nas sedaj najraje kar kosmate pohrustali, še vedno izza oslovske sence lajajo. —■ Strelice Clevelandske Amerike; zahvalni paragrafi newyorškega dnevnika in nevstrašeni boritelj Gospodarja dokazuje v njem, le ono je pametno kar ON pove in zapiše v svojo koristno reklamo.
Razun teh ‘komarjev’ pridejo v poštev še drugi dopisniki, kateri vsi. začenjajo v “svojih” razpravah o sirotišnici s jednakim vprašanjem in konstatiran jem; prvi pravi: “Pustimo to in prepirajmo se raje, kdo je prvi položil dar na altar”; drugi je stavil vprašanje: “kdo, da je največ dal”, tretji pa: “ne mi ne vi, duh časa je to prinesel”; četrti se sam nad seboj jezi, ko je v kislo kumaro svoje zobe zasadil, povdarjajoč, “da se gre Radarjem za reklamo ’ ’, zraven pa še pobalinsko pristavlja: “Od Ciril-Metodove družbe — roke proč!” Peti pomirjevalno upliva (?) na koga še sam ne ve in ne za kaj in šesti se je široko razkoračil s “svojimi” idejami. In mi? Smejemo se jim! — Kaj ne sodrug in kolega?
Ubogi narod, kake zavisti polne učitelje in voditelje imaš! Da, da, sami pobeljeni grobovi...!!
Mi si bogme ne lastu jemo biti leadarji vašega kalibra, zapomnite si to gospodine. Tudi reklame ne potrebujemo, čemu neki? šif-kart ne prodajamo in zemljic tudi ne, ne posredujemo za zastave, regalije dn knofe, da si negovori-
mo o TVRDKI in tudi z denarjem ne barantamo. Brrr farizeji!
G.	BOMBAČU
zastopniku “Glas Naroda” povem sedaj zadnjikrat o razmerah v Jenny Lind, Ark. Pisal sem za kar se ime je naprosilo in nič več in to navno tako od članov društva delavske zveze kakor od članov društev S. S. P. Zveze in S. N. P. Jednote. Pomagalo je pa le, ker je zdravnik opustil kolekto od omenjenih listin, ker drugači bi ga bila društva pognala. Če je pa tudi koristno bilo ne vem. Torej smo na jasnem glede te točke.
Kar se pa lista “Glas Svobode” tiče, Vam istega nisem še nikdar vsiljeval in če Vam diši ali ne, zato nemorem pomagati. Glas Naroda, katerega zastopate, tudi vsakteremu ne vgaja pa kaj morete Vi za to ali pa jaz! Naj Vas toraj g. Bombač ne brigajo drugi
listi. Glede vsebine lista tudi ne potrebujem Vaših zdravil, le po-vžite jih sami, jih mogoče bolj potrebujete kot jaz. To naj zadostuje; pišete in “odgovarjate” pa še lahko, jaz Vam gotovo ne bom več-odgovarjal.	M. V. Konda.
KJE STA? Peter Selišnik in moja žena Antonija Pack, ki sta v noči 25. avgusta t. 1. pobegnila iz mojega stanovanja in odpeljala s seboj mojo 91etno hčerko Nežo ter me okradla za $500 gotovine, zlato uro in drugo? Moja -žena ima na levem licu podolgasto brazdo in ima črne lasi, dekle ima svitlo j modre lase in govori angleško. — j Seliškar je premogar, se dobro j nosi, je polnega obraza in ima ma-j le, gori zavihane brčičke, katere j pa si je morda-pobril. — Kdor mi j naznani njihov naslov dobi $25.00 nagrade. Frank Pack, Box 92 R. R. No. 2, Clinton, Ind..
SVARILO
Papežu in Tonetu Bonaventura, radi odstranitve praznikov in preganjanja poštenih božjih služabnikov.
I.	v ■ • ..
Velik čudež se je zgodil.
Saj ste slišali, da je res,
Ker je svetega Štefka Papež spodil iz nebes.
II.
Svet Stefan bil je prvi svetnik Pri farjih zdaj nima kredita velik’
*—...	Dasiravno je bil tepen kam’nan
-—_	Z nebes in prat’ke je izgnan.
HI.
Tak škof in papež sta več kakor bog Zato sta veliko svetkov, spravla spod nog Eden je kralj sveta, drugi bankrot Svet se sprašuje kje bo dan’s shod.
IV.
Fajn sta papež v Rimu in škof v Ljubljani Ta dva sta odpravla, mal ’ šmarn dan doli Berceta vpokojila, Kalana odstranila Vrhovca pa bodeta kmal’ zadušila.
V.
Mat’ božja se joka tam gor’ na Šmarni gori Pa žuga dol’ z roko na Škofov Šotor Ti Tone in papež le pridita gori Takoj vaju odpravim do peklenskih duri.
VI.
Kaj sem ti storila, ljubljanski Anton,
Romarje spodil si, dobil boš svoj Ion!
Berce in Kalan, Vrhovec tudi Zavrženi so — in narod se čudi!
VII.
Storila bi lahko, da ne bil bi gospod,
Če bi slutila, da bom radi tebe na škod’.
Na svetu sta čez nas vjdva gospodar,
Jaz pa v nebesih! Ne prideš gor far!
VIII.
Tudi sv. Jožef, priljubljeni mož,
Se hudo pritožuje nad kranjskimi farji,
Ker so ga s Kranjske, odpravli vseskoz Da revež je zgubil podobco v koledarji.
IX.
Zdaj pa v nebesih za vratmi sedi Pa farja v nebesa več gor’ ne pusti.
Edino s preganjanimi ima še veselje In te z usmevom pred veličanstvo popelje.
X.
Berce je v pokoju, Kalan je pri nas,
Verhovec še čaka usode od vas;
Vsi drugi duhovni ljubljanske škofije Pa nabirajo novce za Šent Vidske podrtije.
XI.
Poštene ljudi in božje svetnike preganja Nauk božji zapostavlja, politiko uganja Papež Pij in Bonaventura ljubljanski,
Kojih duši ste nečloveški, ampak ciganski.
J. Gaber.*)
*) Ko hi bil kak pesnik, pa bi še boljše zložil.
GLAS SVOBODE CO. 1809-1813 S. LOOMIS STREET, CHICAGO.
POŠLJITE mi ....... brošur: “Škof proti župniku”, za
kar prilagam .................................$.........
POŠILJAM podporo za lastno tiskarno ...........$........
NAROČNINO za Glas Svobode......................$........
Skup..
Ime priimek .................
Naslov ......................
Mesto In država .............
Sem starali nov naročnik
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO4
o o
8
o
o
o
o
o
o
§
o
o
o
o
o
o
o
o
o
tl
KDOR HOČE DELA
naj se nemudoma naroči na najnovejšo 'knjigo:
Veliki Slo reasko-Angleški Tolmač”
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knjiga obsega poleg slov.-angl. slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spi-sovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji slov.-angl. in angl.«lov. slovar.
' Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana, (nad 330 strani) stane ?2 — in se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 53 8 W. — 145 St. New York, N. Y.
Edino in največje založništvo slov.-angl. in raznih slovenskih knjig. — Pišite po cenik.
Ô
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
00000000000000000000090000000000000000000000
NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODE TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL
TELjCANAL 440
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.
mmmm
BROŠURA
ŠKOF PROTI ŽUPNIKU
stane samo 35c poštnine prosto.
Za dobiti pri:
GLAS SVOBODE CO-
1809-1813 So. Loomis St., Chicago.
Na naročila brez denarne vrednosti, se ne ozira.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^vf> Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADINON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: J os. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. iAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam ^burg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box j 21, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
«LAŽ ČELIK, Adamsburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
OS. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
Novo sprejeti člani:
K dr. št. 1: John Bahor, cert. št. 490; Peter Žo, 491; Luis Det Favaro, 492; Ettore Riva, 506; Jos. Bianehet, 507.
K dr. št. 2: Anton Shimsek, cert. št. 508.
K dr. št. 4:*Pavel Gabrek, cert. št. 493.
K dr. št. 5: Frank Žakelj, cert. št. 494.
K dr. št. 8: Fr. Mueiler, cert. št. 495; Fr. Hauptman 496; Alojs Golob, 497; Jos. Pristav 498; Egidy Zupančič, 499; Štefan Jagodič, 500.
K dr. št. 10: Fr. Razboršek, cert. št. 501.
K dr. št. 12: George Lipar, cert. št. 502; John Iglič, 503.
K dr. št. 13: Fr. Mule, cert. št. 504.
K dr. št. 14: Anton Medvet, cert. Št. 505; Miroslav Intihar,
510.
Suspendirani člani:
Od dr. št. 1: Mihael Šavarsnik, cert. št. 179; Caseril, 379; Peter Donido, 396.
Od dr. št. 4: Frank Mauc, cert. št. 90; Frank Zorec, 261.
Od dr. št. 9: And. Oplotnik, cert. št. 256.
Potujoči člani:
Od dr. št. 14: John Dolinar, cert. 94.
Od dr. št. 10: Peter Habjan, cert. št. 244.
črtani člani.
Od dr. št. 8: Vin. Kotear. cert. št. 364.
Od dr. št. 9: Vaclav Raček, cert, št. 465.
Od dr. št, 11: Frank Kos, cert, št. 273.
Od dr. št. 12: Anton Humar, cert. 327.
Od dr. št. 14: Fred Kintzler, cert. št. 424.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. 'Anton Klančar, Box 87, Arona; tajnik J. Laharne, Darragh, Pa.; blagajnik Martin Horvat, Box 140, Darragh). — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Predsednik Martin Pompe; tajnik Anton Ferbežar, Box 141; blagajnik John Mostar Box 120; vsi v Adamsburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, HL: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.; Blag John Stražišar, 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa.: Preds. Fr. Klemenčič; tajnik in blagajnik Math Petrieh, Box. 183, Cliff Mine, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Fr. Razem, Box 445; blagajnik M. Arestovnik; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Čopi, Box 148, blagajnik Matija Gorenz, Box 132; vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Lamut; tajnik in blag. H. Leskošek, Box 213; vsi v Marianna,
I Pa. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Predsednik Simon Repovš; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 ▼ Winterquarters, Utah:	Predsednik Ivan Bizjak,
Box 85; tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35; blagajnik Jakob Cesar, Box 82; vsi v Winterquarters, U-tak. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Predsednik Frank Šega; tajnik Frank Perko, L. Box 101; blagajni nik Math Sergan, Box 1Q2. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu,
dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskem Domu.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans.: Preds. Mart. Smolshnik, Box 94; taj. John Vrabitsch, Breezy Hill Sta., Kan».. Box 1 : blag. Rochus Godina, Mulberry, R. F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Richwood, W. Va.: Predsednik F. Zadnik, Box 729; tajnik M. Škof, Box 729; blagajnik Karl Zadnik, Box 729; vsi v Richwood, W. Va.
Dr. št. 14: John Gomilar, pred., R. F. D. No. 3 Box 146; Josip Glavač, tajnik, R. F. D. No. 3 Box 144; Frank Kovačič, R. F. D. No. 3 Box 150, blagajnik. Vsi v Johnstown, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. in P. D.
Vsim novoizvoljenim uradnikom S. D. P. in P. Družbe naznanjam, da pridejo na sejo starega in novega glavnega odbora, ki se vrši dne 29. sept., kakor je to odločila prva redna konvencija v Darragh, Pa. Opozarjam brate nadzorne odbornike, da pridejo na sejo en dan poprej, da pregledamo Družbene račune, tako da bo vse v redu, ko se snide celotni odbor in da ne bo pri oddaji uradov nobenih sitnosti in pomanjkljivosti. Nadalje želim opomniti vse novoizvoljene odbornike, da prinesejo seboj poroštva, ki morajo biti zgotovljena po predpisih pravil, kajti noben uradnik ne more nastopiti svojega urada predno ne položi poroštva, ako isto zahteva Dražba.
Rojake po naselbinah, kjer nameravajo ustanoviti društva in jih priklopiti S. D. P. in P. D., prosim, da mi pošljejo natančne naslove, da ne bodo pisma prihajala nazaj. Pred kratkim sem prejel vrnjeno pismo z vsemi potrebnimi navodili nazaj iz St. Michael, Box 63, ker pošta ni mogla pisma dostaviti oziroma je bil naslov napačen. Naša Družba, dasi še mlada in komaj v povoju se je začela prav lepo razvijati in rojaki pridno pristopajo k podrejenim društvom, saj so vendar naša pravila tako ugodno napravljena za člane, da bolj ugodnejših ni dobiti.
Vsak rojak, bi moral hiti član S. D. P. in P. Družbe ne oziraje se na to, da j c že član drugih organizacij. Rojaki po naselbinah snuj te društva in jih priklopite k naši Družbi. Ne odlašajte, temveč pi site za pojasnila še danes, na spodaj podpisanega.
Konečno naj še omenim, da naša Družba se popolnoma strinja s gradbo slov. sirotišnice in odobrava ta korak, kajti za to je že konvencija pooblastila glavni odbor, da pravomoćno ukrepa s tozadevnimi odbori in drugimi Jednota-mi. Toraj z delom naprej 1 S pozdravom
Jos. Hauptman, tajnik.
Box 140, Darragh, Pa.
DOPIS.
Waukegan, 111.
Z ljudmi take vrste kot je So-jar se ne bom več prerekal. Na jedni strani se mi zdi kot klepetava stara baba, ki mora zmiraj imeti zadnjo besedo; na drugi strani je pa tako hudoben človek, da si bolj zločestega misliti ne morem.
Da ne trdim kar tje v en dan, naj se razvidi iz pričujočega dopisa.
Ne v starem ne v novem kraju mi ne more nihče dokazati le piči ce kakega kaznjivega dejanja. Pišete ali govorite seveda o meni lahko vse, popir je potrpežljiv, in ušes boste tudi zmiraj nekaj našli, ki 'bodo s slastjo poslušale u-darce vaših jezikov oziroma peres, s katerimi ubijate pravične ga Kalana!
Nad vse čudno se mi zdi, da more mladenič, slovenski duhov nik, rojak svojega sobrata v tujini tako zverinsko napadati in mu jemati pri ljudstvu zaupanje, ljubezen in spoštovanje! Kako vendar more Sojar tako hudobno pisariti o Kalanu, katerega prav nič ne pozna?! Slovensko ljudstvo v Waukeganu pozna Kalan-a, ravno raditega pa ker ga pozna, ga ne pusti proč in ga hoče imeti za svojega župnika!
Kalan je poldrugi mesec opravljal župnijo Waukegan v občno zadovoljnost, niti najmanjšega pogreška ni storil razun tega, da je ljudstvu odprl oči o slabem žup-nikovamju svojega prednika. Ta je bil torej tisti greh, zaradi kte-rega se je Sojar dvignil, da bi branil svojega vinskega bratca — ker gliha vkup štriha! — Kalana -pa, da bi odstranil iz Wauke-gana ali sploh iz Amerike 1
Da bi ta svoj črni naklep speljal, je upregel v svoj umazani voz še nekega Poljaka in sta fu-rala vso gnojnico v Amerik. Slovenca, kateri naj bi usmradil Ka lana tako, da bi ga škof in ljudstvo zavrglo in zapodilo proč 1!
Dosegla sta res, da je nadškof Kalanu prepovedal duhovska o-pravila in da mu je že dvakrat ponujal karte za v stari kraj. Kalan je v neki dvorani maševal še toliko časa, da je opravil plačane intencije. Sedaj pa lepo miruje in čaka trenotka, da hi ga nadškof poklical nazaj v službo, ker mu silno manjka slovenske duhovščine. Hotel je iti resno nazaj v Evropo, pa ljudje ga ne pustijo in ne pustijo, ker še zmiraj upajo, da se nadškof vendar ne bo pustil farbati Sojarju in Polaku in bo take tičke kot je Sojar vendar enkrat spoznal in jim peruti pristrigel, da ne bodo frčali tam, kjer ne smejo! Pri nadškofu sta torej dosegla, kar sta iskala. Če se je njihovi denuneijaturi ustreglo po pravici, to je seveda vprašanje, ki bo ostalo toliko časa zavozlano, dokler se Kalanu ne da zadoščenja. Sojar kot očitni lažnik je škofa lahko prevaril, ker se noče prepričati na licu mesta, kje je pravica. Nikakor pa ne more Sojar do živega Waukegan, ljudstvu, ki na svoje zdrave oči vidijo, da je vsa pravica in resnica na Kalanovi strani!!!
Sojar pa ni le lažnik, ampak je tudi velik krivičnik. Kako si vendar to človeče drzne pred Gosp. altar z tako smrdljivo dušo? 1 Krivičniki ne bodo posedli božjega kraljestva! Kako svetohlinsko zavije Sojar v zadnjem “Slovencu” oči, če« Kalan niše v “Svobodo”, ^rokleti hinavi -!. če je “Svoboda” re« tako - -r-ema in če si ti boljši dnbnrr' -J mene, tedaj bi ■1 tn1-o'»e ” !'	• v roke ne smel
• •** 11 n f i f
Ali si ti ubogi Sojarček res tako kratkoviden, da misliš, da je tebi vse dovoljeno — tudi krivica ?! Vse, kar sta mogla, sta vzela vidva s Polakom Kalanu; Kalan ni imel drugega orožja, da se je branil v “Glas Naroda”. Ker slednji ne priohča več razmer naših, tedaj mi ni ostalo drugega, nego da se zatečem k “Svobodi”; niti toliko ne poznaš pravice, da bi mi pustil svobodo!? Mravlja se brani in bori za življenje, in jaz naj bi molčal, ko me tvoj smrdljivi gobec ubija!? Ali te ni sram ponosni krokar, da tako rabeljsko kradeš čast in poštenje Kalanu?! Povej mi ti zviti lisjak, kako se tole strinja? Pred 14 dnevi mi je dajal g. gener. vikar denar oziroma denarno pismo za Evropo. Ob-jednem sem ga prosil za “Cele-bret”, to je spričalo, da smem maševati; pa mi je velečislani gospod rekel: Tega ne rabite, saj v starem kraju Vas itak poznajo, da ste duhovnik in da nimate nobenega zadržka!!! Tako je rekel nadškof gen. vikar.
In ti prokleti smrkovec si drzneš zapisati v “Am. Slovencu” strašne besede, da sem odpadli, izobčeni duhovnik; ali se ne bojiš enkrat pravične sodbe božje!!!?
Spodtikaš se nad mojim poštenim imenom “župnik”! Da je toliko zlobe v tebi, tega nisem pričakoval ! Kdo pa je vzel meni, škofa škofijo in župnijo? Ali nisi bil ti ko si obrnil škofa proti meni!? Zdiš se mi kot tisti baraba, ki je Kristusa udaril, potem se pa še ž njim norčeval, ko ga je vprašal; kdo Te je udaril. Enako počenjaš ti z menoj! Zato pa s teboj od danes naprej nimam več besede!!
Grize te tudi, ker odbijam “A. Slovenca”. Toliko pameti bi ti človek še prisodil, da strupenega gada ne bi imel v žepu. “Amerik. Slovenec” grize i pika i krade kot najhnjši ropar i takega naj bi jaz priporočal?! Imam pač malo več soli v glavi nego mežnarjev Tone iz Šiške! Da je Šiškar ničvreden duhovnik sta mi priča tudi g. Kranjec i njegova kuharica Ančka!!!
Strašno slabo spričevalo si daje mežnarjev Tone, kadar napada Kalana. Vsaki udarec na Kalana je nova krivica za tvojo dušo Sojar misli, da se bo prav priliznil Waukegančanom, če žali in zaničuje Kalana; Sojar misli, da si stem gladi cesto za Waukegan. Pa odkrito rečeno, da se zastonj trudiš za Waukegan, trdnjavo; kakor so nekdaj deževala gnjila jajca, tako bi utegnila sedaj deževati na ljudi a-la Sojar !! Vsaka tvoja beseda je bob ob steno!
Kdo je pa kriv tega prevrata v Waukeganu? Ali je Kalan? Ne! Ali je ljudstvo? Ne! Tisti so krivi, ki so prišli s policijo v farovž in tisti, ki tako grdo napadajo Kalana — poštenjaka! Kdaj bo mir? Kadar se odstranijo iz faro vža tisti, ki so prišli s policijo in kadar se bo dalo ljudem, kar zahtevajo.
Ljudstvu i Kalan-u se godi krivica, naj se ta nadomesti s pravico in takoj bo v Waukeganu mir, zadovoljnost in veselje doma!!!
Nazdar!
Jacob Kalan, župnik.
NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugib neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406
Denar pošiljamo y domovino.
Po sledečih cenah:
$10.36 			 X. 50
$20.50 		
$30.85 			 K. 150
$41.00 		••••••• X« 200
$61.50 			 K. 300
$102.50 		
$204.50 			 K. 1000
$1020.00 		
S temi cenami	so vračunjeni vsi
stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Imm State Bani
1900 Blue Island ave,, Chicago, UL
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

v
Argentina
Alice
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
23. oktobra 18. septembra
Martha Washington 5. oktobra Laura	25. septembra
Parniki odplujejo redno ob ,re lah ob 1. uri pjpoldne ii pri.taniSča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovanapristaniSSa najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje ser SLOVENSKEM JEZIKU
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y
K. H. Kempf glavni last. na zapadu 120 N. La Salle St. Ch Icago
obleke in svršniki.
Naj večja zaloga, najboljša kakovost in najnižje cene najdete vedno pri
JELINEK in MAYER, imitelja.
HlNè<§ V0P' ^ue ^ Aye in 18 cesta
m*
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludno	814 Ashland Ave.:
od 1. —3. ur« popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAQER j MAGNET \ GRANAT*
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Compapie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St, New York Cit?
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France nor drovijak)	8. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touralne
Glavnizatop na 19 State St., New Yjrk.	MAURICE W. KOZMINSKI.
glavni zastopnik za aaptiu, 139 N. Dearborn St. Chicago, Ul
Obednica
Garden City Hotel & Buffe
ŠtefanSkendrovič lastnik
Izbrana domača vina, likerji in cigare
1345 W. 18th Street Chicago
Tel. Canal 4671
Telelon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljišče m
kjer točim vedno sveže pivo In drage raznovrstne pijače. Domače vino. Uniiske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. Potrežem vsakemu točno ln izborno.
MARTIN TOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, III.
DOPISI.
Cleveland, O.
Upam, da priobčite par stavkov, e katerimi nameravam na kratko pojasniti važnost javnega socialističnega shoda, kateri se bo vršil, v nedeljo 15. sept. v Kogojevi dvorani 6006 St. Clair ave., na katerem bo .govoril pisatelj in dobro tzuani socialističen govornik Etbin Kristan iz Ljubljane.
Etbin Kristan je eden iz med •ustanoviteljev soc. demokratične stranke v stari domovini in je že kakih dvajset let nevstrašen in neumorljiv zagovornik delavskega ljudstva; z njegovo naravnost čudovito eneržijo in plodonosno delavnostjo, je bilo mnogo pomagano, da se je razvila soc. dem. stranka med Slovenci v stari domovini na tako trdno in neomaje-no stališče, da sedaj vrlo prodirajoče zre v bodočnost.
Pisatelj ‘Etbin Kristan je tudi prvi urednik edinega slovenskega soc. dem. dnevnika “Zarja”, in mislim, da ga skoraj ni zavednega Slovenca, ki ne bi poznal tega vrlega moža, če že ne osebno, gotovo pa po njegovem delovanju in spisih.
Jugoslovanski socialisti v Ameriki so fže davno gojili željo, da povabijo sodruga Kristana za kratko dobo v Ameriko, a ni bilo do sedaj mogoče, ker je bila stranka prešibka.
Tedaj, Slovenci in Slovenke v Clevelandu! Važen dan se bliža, dan ko moramo pokazat, da se zavedamo svojega proletarskega stališča. Tako bomo pokazali javnosti, da nas je veliko število, ki nočemo brezbrižno prenašati dalje neznosno stanje, v ¡katero nas je spravil sedanji kapitalističen sistem.
Toraj še enkrat: Vsi Slovenci in Slovenke v Clevelandu in okolici v nedeljo na shod!!
Shod se prione ob 2. uri popoldan. tNa svidenje!
Frank Trebeč.
Barberton, O.
. Upam da mi bodete odmerili nekoliko prostora v listu Gl. Sv. Po-sešhnih novic nimam ravno kaj poročati, tem več naj le omenim žalosten slučaj, kateri se je dogodil tukaj v Barbertonu. Tukaj se je namreč pričela razširjati neka bolezen, katera se pa ljudi, zdravih možganov ter naprednih idej ne prime, pač pa je postal žrtev te grozne bolezni neki dolgouhi smr-kolin katerega se je ta bolezen tako trdo oklenila, da na ozdravljenje sploh hi misliti. Ker sva pa z imenovanim uhoščem po Adamu še precej v sorodu, se mi to duševno aa možganih bolno rev-šče usmili dasi mu je bilo potom lista Gl. Sv. poslanih precej steklenic zdravila, vendar ni pomoči, kajti sedaj je tudi oglušil, oči pa nosi odzad. Da revček poleg svojih ne normalnih možganov tudi ne vidi in ne sliši, da je to resnica, bodejo cenjeni čitatelji u-videli iz tega dopisa. Ni moj namen blamirati ljudi brez vzroka, kadar je pa vreča polna se pa navadno razveže. Prijatelj sem resnice, resnica pa kolje oči in to se je v Barbertonu že neštetokrat dokazalo. Gotovo je da so prijatelji resnice le ljudje naprednih idej,“ hinavci gotovo ne, tem brezobzirnim ljudem je hinavščina in lopovščina sveta, da je to resnica dokazujejo klobase v Ani. Slovencu, katere pošilja iz Barbertona neko nazadnjaško ter kakor sem že omenil na duhu bolno revče. — Klobase seveda se v Barbertonu ne ■zašpinijo, kajti Mihel j jih ne zna, zašpinijo jih namreč žegnani gospodje pri nazadnjaški buržo-azijski plahti v Jolietu. Ti gospodje okrog imenovane cunje naj nikar ne mislijo, da je v Barbertonu kedo toliko neveden da so tiste klobase stuhtali tukajšni, in tudi Mihelj ne. Zmožnost tega dolgouhega lažnjivca nam je tukaj dobro znana, posebno pa meni kar mora gotovo tudi sam vedeti. Da je to resnica poslal bodem uredništvu G. S. tudi hinavsko pismo, katero sem ne davno prejel zakar imenovani dobro ve in ako bi dal imenovano pismo že sedaj priobčiti, moram izjaviti da bi se moral čitatelj za trebuh držati, drugače bi počil od smeha, ako bode mogoče bodem skusil, da se imenovana blamaža priobči na pristni dan. — Pripomnim naj le, da me pisec v
pismu poleg drugih bedarij priporoča žalostni materi božji. Ubogo revče ne vidi, da je v tem oziru sam najbolj potreben pomoči. Žalostna majka božja gotovo ni toliko nespametna, da bi dajala pomoč ljudem, kateri jo ne potrebujejo ter pri tem zapustila ljudi, katerim se meša v glavi. Le prosi majko božjo, da izprosi za tebe, da dobiš zopet normalno pamet kar ti z srca želim, saj veš zakaj. Dokler se bodeš nahajal v brlogu kjer se shaja cela nazadnjaška banda kranjsko katoliškega kalibra je vsa-ki poskus, da bi zado-bil zopet normalno pamet zastonj, kaikor tudi ne noben drugi ki občuje z tacimi ¡hinavci, z ljudmi, kateri so še najmanj dvesto let za duhom časa. Hinavščina in lopovščina tem ljudem kar štrli iz oči. Zakaj pa tudi ne ? Vprašam le, ali je mogoče, da bi prišli taki ljudje do izobrazbe, ki se boje naprednega časopisja kot hudič križa, da bi pa dobili izobrazbo iz lista, kot je hinavsko sveti Amerikanezar o tem pa še govora ni. Na eni strani čitaš hinavsko sveto hlinstvo, na drugi pa najnesramnejše napade na ljudi naprednih idej, zakar i-majo blagoslovljeni slovenski tro-tje posebne zmožnosti. Dalje resnica, je razvidno iz tega da celi-batar napada svojega sotovariša z mutastim psom; in tak list je seveda katoliš? Slovenski celibatar-ji naj nikar ne mislijo, da bodejo slovenskemu narodu v Ameriki izbili iz glav napredne ideje. To je ne mogoče, gospodje, to lahko sami uvidite, da duh napredka, svobode in socijalizma se med slovenskem narodom v Ameriki ne pričakovano hitro razširja in je nemogoče zastaviti pot temu napredku, ker eelibatarji sami so dali povod temu napredku. Ne pomagajo nobeni žegni niti odlomki iz sv. pisma; tema izginja in se svita; mreže v katerih je tičal slovenski narod se trgajo, Slovenci uvidevajo, da je popolnoma nepotrebno rediti žegnane trote in njih kuharice in to te ernuharje grozno boli, nepomaga nič strašiti s hudičem, katerega ni, kajti ko bi bil, so kranjski farji prvi katere bi belcebub že zdavnaj žive pobral ter ne čakal na njih kosmate in ¡hinavske duše. Tukajšni dušni pastir, tako se vsaj imenuje, je izjavil, da ako pojde tako naprej, mora vera med slovenskim narodom izginiti iz površja. Toraj gospodje to že sami priznavajo. Ko sem pripomnil, da so temu krivi sami slovenski duhovni, se je pa mož grozno razsrdil nad menoj ter je pripomnil, da je temu največ krivo brezversko časopisje, katero ljudi odvrača od vere in sicer Glas Svobode, Proletarec in Glas Naroda. Uredniki teh listov so breznačajneži, ljudje, kateri so bili radi slabega vedenja in hudobij izbacnjeni iz šol ter jim potem ni preostalo druzega nego se podati v Ameriko ter tukaj stresati svojo jezo nad slovenskimi duhovniki. Najbolj jezen pa je omenjeni gospod na jolietskega debeluharja Kranjca. Izjavil je, da je Kranjec lump, falot in pa slapa. Ubogi Jo-lietčanje toraj imajo Slaparja za dušnega pastirja! Kar se tiče tu-kajšnega pastirja bodem v kratkem spregovoril nekaj več. Prizadeti gospod naj se pa potem zahvali ali pa huduje nad Mihelnom in pa Amerikanezarjem, katera sta dala zato povod ko bi se na tako nesramen način ne napadalo tukajšnih rojakov, svobodomislecev in socijalistov, bi kaj jednake-ga sploh ne omenjal, tako pa sem primoran dopisunu v Amerikanezar ju podati nekaj točk, da bode uvidel v tistih klobasah laži prav z javno odprtimi očmi. Gospodje pri Ameirikanezarju bodejo pa i-meli priliko videti, da se tukaj-šnemu nekemu svetohlinskemu Mihcu gotovo meša v glavi. Dokazal bom, kje je blato laž in hinavščina; ali je pri ljudeh narodno in svobodnomiselnih ter socijalistič-nih idej ? Ali pa pri kranjsko katoliškem kalibru. Dopisun imenuje ljudi naprednih idej nazadnjake, ljudi svojega značaja pa seveda naprednjake ali ni to za poč't? Toraj ljudje, katere luna trka so naprednjaki. Pa pajac pa potem napada poleg tega še ljudi, kateri sploh nimajo ničesar pri tem. Med vse mu je pa seveda napotu tukajšni socijalistični klub. Mihelj radi kluba le bodi brez skrbi, kluba ne bodeš ti podrl, tega si kar
nemisli; klub je na trdnem stališču ter mu ti in cela nazadnjaška banda ne more do živega. — Laž, katero si priobčil je naravnost sramota za svetega mladeniča. Vedi, da klub ne šteje le 5 so-drugov, kakor ti omenjaš, temveč ravno polovico več. Ali moreš trditi, da niši lagal? Nadalje omenjaš, da so socijalisti ljubitelji šnopsa; .ravno nasprotno je. En član dr. svetega Jožefa je bil že devetkrat aretiran radi pijanosti. Nobenega socijalista niso policaji dobili 'ležati v pozni nočni uri ob cestem hodniko pijanega, da sploh ni vedel kje se nahaja in to je bil član dir. sv. Jožefa Poleg tega predbacivaš še neko brezverstvo. Vprašam, koliko pa je tistih svetohlincev pri dr. sv. Jožefa, ali se ne ravno pri tem društvu dogajajo naj večje nesramnosti in nemoralnosti. Evo Mihelj ali veš kdo je tisti mož in član dr. sv. Jožefa, ki je s silo udrl v sobo neke pobožne Suzane. Ali ni član društva svetega Jožefa tisti mož, ki je z nožem •zahteval ljubezen od zakonske žene. Naj za enkrat zadostuje glede tega. Pri vsem tem pa priporoča še cerkev. To pa to, kaj jo bodete rabili v Barbertonu? Po mojem mnenju bi bilo najpotrebnejše za te ljudi graditi perilnico, to jim toplo priporočam, kjer bi se potem prala umazanost in hinavska lopovščina, katere imajo ti ljudje grozno veliko. Na noge ter napravite perilnico, za žajfo ali milo bodemo že skrbeli socijalisti in pa svobodomisleci.
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje Glas Svobode.	Martin Železnikar.
Jenny Lind, Ark.
Prosim priobčite teh par vrstic v nam priljubljenem listu Gl. Sv. in to temveč, ko se malo kedaj čita kakšen dopis iz te naselbine. Dela se še precej dobro a zasluži se pa bolj malo, vzrok temu je: preveč ljudi. Radi tega ne svetujem rojakom sem hoditi.
Omeniti moram, da nas je bil o-biskal M. V. Konda, ki smo ga z veseljem sprejeli. Pri tisti priliki je bil napisal nekaj vrstic iz naše naselbine, ki so bile priobčene v Gl. Sv. št. 32. Kar je bilo pisano je resnica in vem, da kaj takega ni pričakoval g. Bombač in ni ga razveselilo ; toda še manje je pa on nas razveselil, ko je sem prišel in nam toliko brezpotrebnega dela napravil. Na to opozarjamo g. Bombača, da g. M. V. Konda ni tega kriv, ker mi smo mu to omenili in on je to dal v javnost.
Sedaj pa vprašam g. Bombača, kedo je kriv temu, da niso člani pravočasno dobili bolniške podpore? Seveda jo niso mogli dobiti, to pa za to, ker jim ni hotel zdravnik brezplačno izpolniti bolniških nakaznic.
Naj še omenim, da je bil za to a-fero sklican poseben odbor in o-kreniii smo tako, da zdravnik iz-polnuje bolniške izkaznice brezplačno kakor popred, pred prihodom g. Bombača.
Pozdravim vse rojake in rojakinje širom Amerike, tebi vrli list pa želim veliko vspeha.
Jakob Zaje.
New Liskeard, Ont.
Prosim, da priobčite par vrstic v našem preljubljenem listu Glas Svobode. Nemorem se nič posebno pohvaliti iz tega kraja; kakor povsod je tudi tukaj bolj slabo z delom. Kakor sem večkrat poročal o mestu, ki je 150 milj oddaljeno od Cobolta in se imenuje Porcupine, je tam štrajk že več kot en mesec in tega pričakujemo tudi tukaj; mislim da se prične s 15. septembrom, a ni še gotovo; lahko da se gospodje poprej udajo. Če pride do štrajka, tedaj se bo štrajkalo za unijsko plačo in pa 8 urno delo. Kakor so tukaj eni rudniki, delajo po 10 ur šiht a drugi pa po 9 ur. Zatoraj ne svetujem sem hoditi za delom, dokler se zopet oglasim. In kakor sem že večkrat omenil, je tukaj kraj ki imajo popi in vsi božji namestniki velik vpliv. Jaz tega popred nisem verjel, a je resnica, ko sem sem prišel, sem se prepričal.
Meseca junija se mi je pripetil jako čuden prizor. Ko sem prišel iz prav smrdljivega rudnika, sto-jiti tik pred šohtom dve jako lepi krasotici, tako, da smo vsi rudarji kar nanje oči vprli in ni šel nobeden ven, ker smo nekoliko prezgo-
daj prišli. A ko 12. uro zapiska, skoči vsaki po svoji navadi v u-mivalnico, se umije in potem gre k kosilu. Toda ta dan se je vse drugače zgodilo; ko skoči prvi rudar iz šohta, ga vpraša ena krasotic:	Say, my dear man, have
you given any money for the new church in Liskeard? — Yes mam,
1	did, odgovori. In tako smo šli vsi po vrsti. Seveda, nekaj jih je dalo po 25c in nekaj po 50c in lepo število nas je bilo, ki nismo dali nič. Ko pa le enkrat name pride vrsta, sem se skušal odstraniti, a ko se mi ni hotelo posrečiti, moram da pridem pred gospodično, ki me prav debelo gleda ter me vpraša: How much, will you give for the church? jaz ji pa rečem: Not a red cent, because I havent got one. In tako sva se s to krasoto razšla. Saj gospod kaplan imajo po več takšnih krasot, da hodijo okoli kolekšen pobirat in gospod pa kadijo vržinke in po 25c cigare. Toda naj zadostuje.
Slovencev tukaj ni, sva samo 2 in tudi oba naročnika na ta list.
čitatelji in čitateljice agitirajte, potrudite se, da kmalo izide po
2	krat na teden, kar vsaki želi.
Poročevalec.
Herminie, Pa.
Kolikor je meni znano, še ni bilo dopisa citati iz tukajšne slovenske naselbine; toraj vas prosim za mali kotiček v nam priljubljenem listu Glas Svobode.
Naj prvo hočem omeniti tukajšnje delavske razmere, in namreč, kakor .povsod tako se tudi tukaj nemoremo pohvaliti. Dela se še skoraj vsaki dan a malo kdaj pa celi dan, tako da za žep ni kaj spraviti in za želodec je .pa neznana draginja ter kaj boljšega tudi nimamo pričakovati.
Na društvenem polju pa še dosti dobro napredujemo, imamo dva društva, eno spada k S. N. P. J. druga pa k S. S. P. Z. in vrh tega je pa še par takih junakov, ki ne pristopijo k nobenemu društvu.
Dragi rojak, ne veš ne dneva ne ure, ko se ti lahko nesreča pripeti in tudi ne veš kedo ti bo na strani stal v slučaju bolezni ali nesreče. Zato se oprimite naše dične S. S. P. Zveze, katera vam daje $8.00 bolniške podpore na teden in $500 usmrtnine in to brez vsakih sitnosti in tudi pošteno.
Naše društvo je staro ravno eno leto, od kar smo ga ustanovili in priklopili k S. S. P. Z. in šteje sedaj 30 elanov. Ker se prav dobro razumemo, smo tudi za obletnico obstoja našega društva št. 80 priredili veselico, ki se je vršila 24. avgusta in se prav vrlo obnesla.
Zato izrekam hvalo vsim onim, ki so se naše veselice vdeležili posebno pa se .zahvalim društvu “Prostomiselci” št. 87 in S. S. P. društvu št. 86, ko so se v takem obilnem številu vdeležili, ter bomo ob priliki vrnili.
H koncu dopisa pozdravljam vse sobrate, tebi vrli delavski list ¡pa želim mnogo novih naročnikov.	F. Osterman.
Skidmore, Kans.
Tukaj smo imeli do sedaj sušo; ko ni bilo dežja dolgo časa, pričelo se je sušiti vse. Le tu pa tam je ostala kakšna cvetka, in tako je našel rojak S. Repovš eno cvetko, katera mu je podala roko v zakon. Ženitovanja se je vršilo dne 17. avgusta. Bilo srečno!
Ker so se začeli mnogi rojaki in tudi listi zanimati za “Slovensko Sirotišnico,” kar je tudi potrebno, strinjam se z nasvetom, ki ga opisuje dr. Martin J. Ivec, namreč, da bi se vse Jednote in Zveze skupaj vzele ter pobrale mesečno po 5c ali več od vsakega člana. A-ko bi se to zgodilo, da se društva skupaj vzamejo oziroma glasu jejo za to stvar, potem bi najprej prišli do nameravanega cilja.
Listi oziroma glasila društev naj bi opominjali glavne uradnike društev. Glavni uradniki zvez ali društev naj bi naznanili krajevnim društvam in društva naj bi glasovala za to stvar, so li pri volji pobirati za to stvar ali ne.
Dandanes imamo razne močne Jednote, katere imajo po več tisoč članov. Ako vsaki član prispeva mesečno po 5c, se bi že lepa svota nabrala. .Seveda, če kateri more ali hoče poseči bolj globoko v žep, mu ni zabranjeno.
J. Zakrajšek.
It doesn’t pay to neglect
^OUF V~Ya 1-4l<k
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov?
Dr.. Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c, in 50c. steklenice.
čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F.AD. RICHTER £) CO.,215Pearl St., NewYork,N.Y.
^	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMA1N
1119 So. Cenlie Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Nešterilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobSCin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.
J. F. HALLER GOSTILjltfJiL.
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Bine Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče ? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terfcovec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapa boe St., De n ver, Colo.
Dobra linijska Gostilna,k£rb‘‘
mrzel in gorak jwigri- |ftc C CfactflV zek. : Pod vodstvom JU!>‘ QtdOlUy
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druStvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,
M. KARA
1919 So, HALSTED ST.
cor. 19. Plač*.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mh in SDomMie otinCe.
The Konrad SchfeierCo,
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK	PATENTI
GIRL STROVER
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
• Tel, 3989 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav« in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to »e dob! v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave, Chicago, TU
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom Itd. —v Se ¡priporoča Slovencem!
"Šimu¡¡m cur saloon
V STRINGTOWN,
Leadville, Colo.
Irgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od KaaparjeveBack.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
Slovenska gostilna
1251 So. Santa Fe ave., Pueblo, Colo.
Tu dobiš .vedno sveže VValiterjevo pivo, ohloška vina, dobro domačo žganje in a&Jboljše smotke.
Slovenci obiskujte nas.
Martin Nemaničih
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
J. GABER, lastnik.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
44
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bofcemio”
kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinja. Pina vlaa la smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni Milini Bi ue Island Av. in zap. 18. ni.
vogal 18 cesta
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 Pop.
Tel. Canal 85.
blizu 26 ceste
vjutro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
ALI IMATE SLAB ŽELODEC?
Vam vročina in mrzla pijača škodi?
Tedaj vživajte Schefflov Že-lodečni Kordijal, ki vam uravna želodec in dela apetit. Cena 50c. Zdeluje in prodaja lekarnar LOUIS SCHEFFEL,
20. cesta in Blue Island ave. CHICAGO.
RAZNO IN DRUGO jf
KRANJSKO.
Velik požar je uničil na Rakovcu pri Metliki petim gospodarjem kiše, gospodarska poslopja z vsem, kar so imeli spravljenega. Ostali so tako brez strehe in kruha in vsakega pripomočka. Ogenj je baje nastal po otrocih. Gasiti ni i-mel kdo, ker so bili ljudje deloma po delu, deloma v semnju v Metliki.
Smrtnonosen padec. Dne 22. m.
m. ponoči ob 1. je Ivan Pretnar, zasebnik v Radovljici, znan pod svojim domačim imenom “Pivčev Johan”, tako nesrečno padel raz hodnik domače hiše štiri metre visoko na kameniti tlak dvorišča, da je z razbito glavo takoj mrtev na mestu obležal. Na lice mesta došli zdravnik je zamogel konstatirati le še smrt.
Vročekrvni vojaki. Dne 20. m. m. je prostak 17. pešpolka v gostilni na Radeckega cesti št. 2 nekaj pil, potem pa začel razgrajati in ni hotel zavžitka preje plačati, da so poklicali stražnika, ta pa je poslal po vojaško patruljo in preden je ta prišla, je vojak poravnal svoj dolg in mirno čakal patrulje. Isto noč sta se dva prostaka 47. pešpolka spustila v Slomškovi ulici z nekim poslovodjem v mal prepirček, h kateremu je prišel civilno oblečen častniški sluga in zakričal: “Hauts zam!”, nakar sta ta dva dobila pogum ter začela tako kričati, da so pridrli na krik iz bližine še drugi vojaki in začeli civilistu žugati in ga zmerjati s “Hnndom”, dokler ni prišel stražnik in vse vojake po miril, le civilni častniški sluga se je spustil vanj ter varnostnemu organu na levi roki poškodoval dva prsta.
Čin blaznega. Dne 20. m. m. je prišel na postajo v Borovnici prostak 5. domobranskega polka iz Pulja Nikolaj Jedelinič ter zadal tamošnjemu prometnemu uradniku z bodalom tri zabodljaje. Je deliniča so prijeli in ker se mu je omračil um, prepeljali sinoči : spremstvom v ljubljansko garni zijsko bolnišnico.
Mati umorila štiri svoje otroke. Iz Gorij poročajo: Dne 18. m. m. zjutraj se je zgodila na Rečici pri Bledu strašna rodbinska tragedija. Mati Neža Pretnar na Rečici pri Bledu je prerezala svojim štirim otrokom, starim od enega do šest let vratove. Njen mož Janez Pretnar je šel k šesti maši v Zgor. Gorje. Ko se je vrnil iz cerkve in stopil v sobo, nudil se mu je groz ni pogled. Vse v sobi je bilo krvavo, trupa ulmorjenih otrok so le zala na posteljah, tako da so glave visele navzdol, vratovi pa so bili vseh otrok prerezani. Pret nar svoje ižene ni dobil doma, pač pa so mu sosedje pripovedovali, da so videli Nežo Pretnar, ko je hitela v gore. Moža je spravil ta grozni dogodek v obup in se je hotel utopiti v jezeru. Sosedje so to preprečili in stražijo Janeza Pretnarja noč in dan, da bi si kaj ne naredil. Neža Pretnar je izvršila štirikratni grozni umor v nakrat izbruhli blaznosti, kateri pojavi so se 'že nekaj časa na njej opažali. Obveščena žendarmerija je šla takoj iskat Nežo Pretnar v gore.
ŠTAJERSKO.
Smrt v potoku. Iz St. Petra v Savinjski dolini poročajo: Posestnica Frančiška Kožuh v Št. Petru je šla dne 12. m. m. delat na polje. Doma je pustila svoja dva otroka in sicer triletnega sinčka in dveletno hčerko Marijo. Komaj pa je bila z doma, je lezla za njo Marija. Otrok je šel čez brv in padel v potok ter utonil. Truplo utopljenega otroka je učitelj Petrak potegnil pri Simončičevem mlinu iz potoka.
Povožen otrok. V petek dne 9. t. m. popoldne se je peljal skozi Savodno v celjski okolici po cesti neki voz. Na njega je zlezlo več otrok, ki so se igrali na cesti, čez nekaj časa je skočil šestletni sin delavca Apnarja, Vincenc, zopet z voza in hotel leteti preko ceste. V istem hipu je privozil drug voz in prevrgel dečka na tla. Kolesa so mu šla preko trebuha in je zadobit vsled tega težke poškodbe.
Dve nesreči v hlevu. Kmečki sin Pavel Cezar v Pamečah pri Slovenjgradcu se je podal enega |
zadnjih večerov spat na hlev. Čez nekaj čas je hotel iti po zglav-nik. Pri tem je padel s hleva in priletel na mlatilni stroj, ki je stal spodaj. Obležal je težko ranjen in so ga morali spraviti v slovenjgraško bolnišnico. — V Modriču na Laškem trgu je padel v spanju s hleva dninar Jakob Ben. — Drugi dan so ga našli na tleh mrtvega.
Aretiran požigalec. Posestnika Florijana Lamprehta v Sp. Lažah so aretovali orožniki, ker je o-sumljen da je sam zažgal svoja poslopja, hoteč priti v posest zavarovalnine. Škoda vsled požara je znašala več tisoč kron. Lamprehta so izročili okrajnemu sodišču v Konjicah.
KOROŠKO.
Igra s puško. Pri igranju z lovsko puško je ustrelil 171etni kmečki fant v Jezerniku lSletno uslužbenko N. J. Zadel je deklico v glavo, kroglja ji je prodrla lobanjo in povzročila takojšnjo smrt.
Smrt proletarca. Mrtvega so našli na neki cesti v beljaškem predmestju 59 letnega delavca Martina Jadrašnika, ki je iskal dela in onemogel na cesti. Jadrašnik je prišel baje peš iz Kranjske.
Ogenj vsled električnega gla-dilnika. V Gneži je odprl neopaženo nedoletni sin trgovca in krojača Schieder zvečer po delu e-lektrični tok v gladilnik. Gb 2. ponoči je bila vsa delavnica v ognju. K sreči je ogenj pravočasno opazil čuvaj, ki je poklical požarno brambo, da je ogenj omejila. Bila je nevarnost, ker je bil ogenj močan in je pihal hud veter, da se vname cela vas.
Poboj zaradi ljubosumnosti. V Kaplji sta se sprla in stepla zaradi nekega dekliča kranjska delavca Franc Kropar in Anton Sedej. Med pretepom je sunil Kropar Sedeja z nožem v hrbet in ga smrtno nevarno poškodoval. Sedeja so odpeljali v brezupnem stanju v celovško bolnico. Kropar pa je pobegnil.
Živinska kuga na gobcu in parkljih se je zopet razširila po nekaterih okrajih. Deželna vlada je prepovedala uvoz in izvoz živine v sodnih okrajih Milstat. Spital, Beljak, Feldkirchen in v nekaterih občinah v Paternionu.
Brus ga je ubil. V Himmelber-gu na Koroškem je Martina Hri barja iz Gorij pri Bledu, 25 let starega kovača, pri brušenju sekir ubil takoj brus, kateri se je razletel.
Župan se je obesil. V “Weis sensteinu” blizo Blat se je obesil tamošnji župan Nageler. Moža so gnale baje v smrt neznosne družinske in družabne razmere. Mož zapušča številno družino.
Samomor postreščka. V okolici Celovca so našli v javnem nasadu obešenega na drevesu 541etnega postreščka Lorenca Valoča. Obešen je bil na jermen, ki ga je rabil v službi. Vzrok samomora je neznan, samomorilec zapušča ločeno ženo z dvema otrokoma.
PRIMORSKO.
Ponesrečil je Štefan Markič iz Anhovega, rojen leta 1827; padel je z mosta kake 3 m globoko ter se poškodoval tako,- da je vsled poškodeb umrl. Pokojni se je u-deležil vojne v Italiji v letih 1848 in 1849. Pogreba se je udeležila četa lovcev-vojakov iz Kanala z oficirji in Kanalsko veteransko društvo.
Ogenj na parniku. Na pristaniškem stra'žnem parniku v Pulju “Bellona” je izbruhnil iz dosedaj še neznanega vzroka ogenj. Gasilcem se je posrečilo ogenj v kratkem pogasiti. Škoda, ki jo je napravil ogenj še ni znana.
'‘Zdravnik” iz Moščenio. Neki Markovič iz Moščenic je zdravil ženo posestnika I. p. ¡v Št. An-drežn. Mož mu je dal petkronski komad, s tem je drgnil bolno ženo nekaj po obrazu, potem utaknil kronice v žep in šel. Ali “zdravnik” je bil naznanjen policiji in poklican pred sodnijo, ki mu je prisodila 12 dni zapora.
Gospodar vrgel deklo skozi okno. Nedavno je v Trstu dekla Jo-sipina Vule, doma iz Čezsoče, z okna padla in kmalu nato umrla. Na smrtni postelji je izpoveda’a. da je hotel njen gospodar Coen iz- \ vršiti nad njo nenravno dejanje,! da se je branila in da jo je nato v boju gospodar čez okno pabri
Coena so zaprli in ga obdržali v preiskovalnem zaporu.
razno.
Ljubeznivi starši. V ogrski občini Szemary so našli v hiši kmeta Mihaela Teglasa umazano skrinjo, iz katere so se slišali uprav živalski glasovi. S skrinji so našli popolnoma nago deklico, ki je imela po obrazu in po vsem telesu vse polno ran. Teglas in njegova žena sta izpovedala pri orožništvu, da je deklica njiju hči, ki sta jo ime-a dolgih deset let zaprto v skrinji. Nesrečna žrtev nečloveških staršev je popolnoma pozabila, kako se govori in je postala božjastna. Rane na obrazu in po telesu, je dobila od tega, ker so jo starši vrhtega še neusmiljeno pretepali.
Stisnjen krompir. Krompir ima 75 procentov vode, zato se kaj leh-ko pokvari. Že večkrat so poskušali odvzeti krompirju vodo, ki se mu pri kuhanju zopet lehko doda. Ker postane krompir na ta način lažji, se znižajo tudi transportni stroški. Sedaj je berlinska trgovska družba dala patentirati iznajdbo, ki stisne krompir na o-smino njegove telesnine. Krompir pride pod močne stiskalnice, v katerih se polagoma v teku dveh minut pritisk tako zviša, da pritiska na vsak kvadratni centimeter 1000 kilogramov. Krompir postane potem popolnoma trd, ima gladko, kakor steklo trdo površino. To je sedaj krompirjeva konzerva, ki čaka dolgo časa, ne da bi se pokvarila in je 'živilo za ljudi in živali. Od konzerve se odbijejo posamezni kosi, kolikor se jih pač rabi in napravi iz njih različne krompirjeve jedi.
Iz življenja rezervistov. Iz Velikega Varadina poročajo: Nedavno so imeli rezervisti honvedske-ga regimenta strelne vaje na tukajšnjem vežbališeu. —- Rezervist Stojka ni nikdar zadel v tarčo, zato ga je lajtnant Bahli ostro grajal. Rezervist Stojka, ki seveda ni nalašč slabo streljal, je vrgel nato lajtnantu puško pred noge rekoč: “Napravite z menoj karkoli hočete. Tukaj leži puška, ne dotaknem se je niti z mezincem več.” Lajtnant je nato takoj potegnil sabljo in Stojka tako krepko udaril čez glavo, da se je rezervist ves krvav zgrudil na tla. Prepeljati so ga morali takoj v garnizijsko bolnišnico. Koga bo vojaška Oblast obsodila? Nestrpnega lajtnanta ali rezervista, ki je ravnal v sveti jezi?
RAZNO.
Grozna nesreča na cestni železnici. Iz Bochuma poročajo: Dne 13. m. m. zvečer je pri nekem vlaku cestne železnice, ki je imel dva voza, odpovedala, zavora. Vozovi so bili prenatlačcni. Voz je skočil s tira, zapeljal v neko gostilno ter se razbil. Drugi voz se je odtrgal ter zapeljal v neko trafiko. Tri o-sebe so bile smrtno nevarno ranjene, sedem jih je bilo težko, deset pa lahko ranjenih. Z vlakom so se vozili pogrebci, ki so se udeležili pogreba ponesrečencev v bochumskem premogokopu.
Velika nesreča vsled eksplozije. Iz Dortmunda poročajo: Dne 14. m. m. ob pol 9. so delali delavci tvrdke Lotz za montiranje na kupu žlindre v dveh oddelkih. Zaradi vlažnosti so se razvili v žlindri plini, ki so eksplodirali. Del kupa se je podrl, rešili so se le trije delavci. Izpod kupa so izvlekli 12 mrtvih. Trupla so bila popolnoma sežgana. Nekaj delavcev še niso dobili.
Baronica Hohenau in romunski častniki. Iz Konstance poročajo: Med neko damo, ki je prišla iz Carigrada, in več častniki, ki so damo nadlegovali, je prišlo do prepira. Nastopiti je morala policija. Pri policiji se je izkazalo, da je dama 'baronica Hohenau in sestrična nemškega cesarja. Častniki so bili kaznovani, policijski prefekt odpuščen, distriktni načelnik je pa podal demisijo.
Samomor pri vojakih. V Gyuli se je 221etni honvedski enoletni prostovoljec Emerih Bellenta u-strelil s svojo službeno puško. — Govore, da se je ustrelil, ker ga je stotnik preveč šikaniral. Zadevo preiskuje avditor.
Učitelj posilil šolarico. Učitelj na ljudski šoli v Belovaru, Kranjce. je posilil v šoli neko 121etno šolarico, ki je bila nenavadno raz-
•	n
I Hranitev ljudstva
V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem da mnoge bolezni se lahko prepreči in ozdravi z pravilno hrano. Tako zdravljenje je lahko in ugodno. Potrebno je le izbrati hrano, ki vam ugaja in dokončati gotovo mero, katero morete m smete zavžiti. Ce je vaš apetit slab in prebava počasna,
r8i Dl tC
m Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino,
m
s
To dobro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za:
ZAPRTJE,
BOLEČINE IN GRIZAVICO,
NEPREBAVNOST,
GLAVOBOL,
BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST,
ZGUBO TEKA,
SLAB POČUTEK PO OBEDU.
Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem!
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS. TRINER
Chicago, 111.
@ 1333-1339 So. Ashland Ave.
•••••m mmmmmmmmmmmmmm
vita. Ko je deklica čutila, da je mati, je zaužila na nasvet svoje matere neke pipule, vsled česar je zbolela. Morali so jo prepeljati v bolnico. Kranjca so prijeli in zaprli.
VABILO
na plesno veselico, ki jo priredi Društvo Svobodomiselci S. S. P. Z.
v La Salle, 111. dne 14. septembra
to je v soboto večer v F. Pirnatovi dvorani na prvi cesti.
Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Za dobro mrzlo pivo in ples bode skrbel odbor.
čisti dobiček je namenjen v društveno blaganjo.
Tem potom uljudno vabimo vsa tukajšna sosedna društva.
ODBOR.
PRODAM
40 in 80 akrov kos ravnine najbolje zemlje v Ameriki in jaz posekam vse na 30 ali 40 akrih, obkle-siim veje, da se hitro vse požge v letu dni.
Cena $30.00 aker. Zemlje iz-klju eno v gozdu ne prodajam več Slovencem, ker je ne znajo čistiti. Po mojih skrbnih študijah le na gorenji način, je vsakemu obstoj in blagostanje zagotovljen. Dam vsakemu 40 akrov zastonj (meni proste roke kar hočem saditi) kateri mi pokaže zemljo v Ameriki, ki bode več plačala aker, ko ta. Kmetijstvo ali sadje. Garantiram vsakemu 15% obresti na njegov denar letno, kdor hoče na gorenji način zemljo kupiti in da jo jaz prodam dalje v 2 letih.
Slovenci ne kupujte nikoli zemlje od ljudi, kateri kriče kaj se napravi na zemlji, sami si nc upajo živeti med Vami. V vsih slučajih se prodaja zemlja pod lažmi in neresničnimi podatki.
Človek, kateri kriči, da 'bodete takoj obogateli in sam si ne upa živeti med naselniki, je za Tvojim denarjem in ne Tvojim blagostanjem. Agent, kateri raje živi tisoče milj proč od svojega paradiža, laže o zemlji, njegov princip je Tvoja mošnja. Vse podatke, strogo .resnične po večletnej lastnej skušnji na razpolago.
P. GRAM,
11-5	Naylor, Mo.
POPOLNO ZDRAVJE
VAŠ ZDRAVNIK, kedar vas zdravi tokaj vpraša glede vašega želodca, jeter in droba, kajte njegov prvi čin je stimulirati iste da delujejo; ZAKAJ PA ČAKATI, DA PRIDE DO TEGA? Popravite vzrok takoj predno obolite in odstranite strup iz vašega sistema.
ZAM-ZAM TABLETE
♦
I
stimulirajo delovanje teh organov, ZAM—
ZAM vam dajo rdečo barvo in vas poživijo.
ZAM—ZAM je gladka pot do popolnega zdravja, so lahke za vzeti, jih lahko dobite, so lahke in positivne v njih delavanju. Samo en poskus in hvalo jim bodete peli do neba — kupite jih še danes.
Najboljše zdravilo za zabasanost
ZAM-ZAM TABLETE V lekarnah 10c in 25c.
Dajte zdelati »voje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loemis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo aolidno
“SPRAVEDLNOST” i?kNÄ^T&DNBVN,K
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
NABRANI MILODARI
za Slovensko Sirotišnico.
Z današnjo izdajo lista pričnemo priobčevati nabrane ' doneske iza Slovensko Sirotišnico. Ves na-•bran denar in tu izkazan je obre-«tonosno naložen na Kaspar State Bank, (Chicago, Ul. na ime “Slovenska Sirotišnica in Sanitarij”. (Cenjenim rodoljubom, nabiralcem in darovalcem izrekamo tem potom v imenu slovenskega naroda v Ameriki najprisrčnejšo zahvalo.
Pola št. 297 ; nabiralec Paul Tas-soto. Darovalci : It. Likovič 10e,
K.	Pušnik 20c, M. Luipan 15c, G. Stromberk 10c, M. Penes 10c, J. Glavan 5c, P. Roman 10c, P. Mišič 10c, J. Sedelnik lOc, P. Mer-šak 15c,J. Périmé 5c, M. Plevnik lOc, A. Likovič lOc, A. Glavan lOč, Maria Slapničar lOc, P. Pogorelc 25e, B. Rek lOc, H. Slapničar 50c, J. Gorenc 15c, I. Gorenc 15c, Ivana Zakrajšek lOc, J. Brajan 25c, A. Sinčič 25c, I. Likovič 25c, L. Cikovič 25c, V. Ku-čel 20c, P. Kučel 25c, A. Gorenc 25o, A. Bratkovič 25c, M. Maletič 25c, M. G-rubelnik lOc, J. Ročnik lOc, A. Potočnik 2Sc, J. Kapnik 2Gc, A. Kopnik 5c, P. Rovnjak 5c, A. Klistuhek lOc, P. Pokeršnig 10o Skupaj $6.00.
•Pola št. 89 ; nabiralec John Ple-teršek. Darovalci : J. Leve lOc, A. - (Žagar lOc, P. Rovan 25c, J. Zupanc 25c, L. Werdineg 10c, L. Zupanc lOc, P. Urankar lOc, P. Lesjak lOc, J. Blekač 15c, P. Pusto-vrh 5c, M. Guzel 2!>c, J. Mravlja 15c, Anna Blekač lOc, J. Jerina 20c, J. Prijatev lOc, P. Wisnikar lOc, Uršich P. 30c, P. Kvartič lf>c, M. Galičič lOc, J. Mauer lOc, L. Guzel 6c, J. Virant 5e, M. Čebela lOc, P. šraj lOc, P. Miklaučič 5c,
P.	Zupanc 15c, A. Tome lOc, L. Kaučič lOc, J. Perko lOc, M. Dermota lOc, A. Hauptman lOc, A. Zuzelj lOc, P. Scurieh 25c, Neimenovana 5c, Ker nisem pila 5c, J. Kvartich 10c, Mary Jusnik 5c, Nabiralec lOc. — Skupaj $4.55.
Poia št. 158; nabiralka Anna Blekač. Darovalci: Marija Mravlja 25c, Anna Jaškevič 5c, Josefa Zupanc lOc, Anna Ramovš lOc, Fany Pleteršek lOc, Josefa Ščurič îSç,; Frančiška Levé 13e, Marjana Miklaučič lOc, Josefin Valdu-ga 25c, Johana Debelak 15c, Marjana Prosen 25c, Marjana Krek 25c, Jennie Refosco 25e, Karolina Dolenc lOc, Helena Dolenc lOc, Marjana Debelak 25e, Prančiška Dermota; 10e;, Anna Seče 25c, Frančiška Drnovšek 25c, Uršula Rabsel 25c, P. Višnikar lOc, J. Perko lOc, L. Dernovšek 10e, A. Tomažin 5c, J- Leve 5c, A. Tome 10e) J. IŽagar 25c, J. Žebet 25c, P. Šrai 5c, P. Kuhar 15c, A. Maurič 15je, Antonia Mauer 25c, Matilda Knez JOc, Anna Paulič lOc, Meri Krek ,10é,. Meri Debelak lOc, Ig. Knez lOc, Meri. Krainz 5c, R. Žagar 15c, I. Batolška 5e. — Skupaj $5,78.
'O-Pola šb. 273; nabiralec Gl. Svobode: Darovalci : L. Mayer $1, A.
H.	'Skubic $1,. Mrs. Lena Zace $1, Neimenovana $1.00. — Skupaj $4.
Pola št. 263; nabiralec Jos. Po-giednik. Darovalci: R. Sparhakel 25e, J. Renko 25c, J. Poglednik 25c, M. Kos 25c, P. Parkel 25c. — Skupaj $1.25.
•Pola št. 110; nabiralec Štefan Čuk. Darovalci: J. Trobec 25c, P. Jurjančič 25c, J. Tušar 25c, L. Omejc 25c, J. Černilogar 25e, P. Kopriva 25c, P. Bogataj 50c, J. Istenič 20c, P. Dolenc 25c, J. Po-•ženel 25c, P. Kostnik 25c, J. Kost njeh >20e, A. Brelih 25c, M. Rupar 25c, A. Jurjančič 25e, J. Brodeška 25c, J. Jaičič 20c, J. Ulbrich 20c, C. Touch 10c, A. Drešar 15c, P. Kavčič lOc, J. Gof 25c, P. Miklavčič 20c, T. O off 25c, Š. čuk 15c. — Skupaj $5.75.
Pola št. 6; nabiralec Mike Krstnik. Darovalci: P. Bizjak 25c, J. Bizjak 25c, P. Derganz 50c, A. Mejash 25e, P. Mede 25c, J. Mlakar 25c, A. Pistotnik 25c, J. Pistotnik 50c, M. Skriner 75c, J. Zaje 25c, J. Juvan 50c, P. Smer-kol 25c, J. Koprivšek 50c, J. Pod-bevšek 25c, A. Rudman 25c, V. Traah 25c, A. Fajfar 25e, A. Potočnik 25c, Mike Zimišek 25c, M. Sukar 50c, A. Dolenc 25e, A. Pirc 25c, P. Pražen 25c, J. Brezovar 25c, P. Urabich 50e, I. Dušhek 25c, F. Burja 50c, A. Seničar 50c, M. Lupan 25c, M. Maneta 50e, J. Bo-
zieh 25c, F. Jeseushek 50c, Geo. Šhotor 50c, P. Razboršek 25c, S. Flere 50c, A. Dolenc 25c, J. Ivanuš 25c, A. Bizjak 50c. — Skupaj $13.25.
Pola št. 121; nabiralec Rudolph Gradišnik. Darovalci: Dr. št. 29 S. S. P. Z. $2, R. Gradišnik 25e, A. Fink 25c, P. Muzga 25c, A. Gorjup 25c, A. Pugel 25c, J. Lam-prečnik 25c, M. Matjaž 25c, J. Hren 25c, C. Ermenc 25c, J. Ivež lOc, G. Krall lOe, J. Rusnak lOc, J. Lapsansky 10c, A. Lazor 10c, V. Kočevar 25c. — Skupaj $5.00.
Pola št. 40; nabiralec John Kržan. Darovalci: P. Ogulin 25c, A. Unetič 25e, A. Uhernik 25c, A. Kirn 10c, V. Hafner 25c, John Rottar 25c, F. Košljar lOc, J. Kržan 50e, K. Grvizdek 25e, P. Posega 25c, J. Becele lOc, Mary Lu-štek lOc, P. Jimac 25e, J. Vodenic lOc, P. Jakše lOc, Johana Posega 25c, P. Ogulin ml lOe, Ana Ogulin 15c, Terezia Groizdek 25c, K. Groizdek lOc, A. Groizdek lOc, J. Košele 25c, J. Pelc 25e, F. Chum-tembyer 50c. Poštne stroške trpi predsednik K. Groizdek lOe. Skupaj $5.05.
Pola št. 397; nabiralec Jos. Te-gelj. Darovalci: J. Vidic 25c, Pr. Berameh 25c, Mary Vehar 25c, P. S. 25c, A. Rudolph $1, M. Šuštar 50c, J. Minšek 50c, J. Pintar 25c, P. Gasniek 25c, G. Trating 25e, P. Hribar 25c, A. Brane 25c, J. Bojda 05c, J. Ogrinz 25e, J. Mrak 50c, A. Dolenc 25c, P. Berčiš 25c, L. Po-renko 25c, P. Kušlan 50c, J. Cutt 25c, P. Pivk 50c, J. Vrhkar 25c, A. Ilerčič 50c, J. Tegel 25e, Jos. Tegel 50c. — Skupaj $8.75.
Pola št. 189; nabiralec —; Darovalci : J. Kralj lOc, M. Muc lOc, J. Šimec lOc, M. Žugelj 15c, J. Stublar 15c, J. Fracol 20c, J. Kri-žej lOc, M. Brine 25e, M. Moravec 50e, P. Šuštaršič 25c, M. Težak 25c, ¡L. Nigel 15c, G. Pazdire lOc, J. iŠegina 25c, J. Pazdire 25c, J. Jaklevič 25e, J. Požek 25c, J. Težak 25c, J. Košmerl 25c, M. Millek lOe, J. Stullar lOc, M. Wardijan l‘5c. Več poslanega kot omenjeno v poli 50c. — Skupaj $4.75.
Pola št. 351; nabiralec John Ta-vorniek. Darovalci: J. Tavorniek 25e, D. Sanuskar $1, A. Schuimak 50e, J. Bregant 25c, P. Jesit 50e,
N.	Kajtna 25e, M. Kaučič 25e. — Skupaj $3.00.
Pola št. 116; nabiralec Erazem Gorše. Darovalci: J. Prijatu 50c, Erazem Gorše $1, A. Gorshe 25e, J. Baudek $1. A. Prankar 25c, P. Tanko 25c, Josephine Marinšek 50c, M. Sadar $1, A. Kraševec lOc, M. Šraj 50e, A. Nosse 25c, J. Novak 25e, P. Gorše 15c. — Skupaj $6.00.
Pola št. 46; nabiralec Ant. Ser-jak. Darovalci: A. Serjak $1, P. Sebane 50e. J. Sebanc 50c, M. Vidmar 25c, M. Judnich 50e, J. Rapuš 25c, N. Radovich 25c, A. Judnich 50e, M. Golobič $1, J. Posedel 25c.
—	Skupaj $5.00.
Poia št. 111; nabiralci F. Sedmi-nek in Čebašek. Darovalci: R. Stopar $1, J. Srak $1, M. Bolte 50c,
L.	Frtuna 50c, J. Penca 50e, Fr. Anzlovar 75e, F. Brunet 50e, J. Červan 50c, P. Cvinu 50c, H. Leskošek 50e, A. Napotnik 50c, P. Po-tisek 50c, P. Dalles 50c, J. Marče-lja 50c, Rozoljo Kotcha 50e, J. Pristav 25e, P. Hoffman 25c, J. Smith 50c, J. Seršen 25c, J. Šeti-na 25c, M. Peternel 25c, A. Ostar 25e, A. Metelko 50c, P. Mišjak 25c, J. Peternel 25c, A. Gonear 25c, P. Habe 50c, F. Skubic 50c.
—	Skupaj $13.25.
Pola št. 71; nabiralec Mihael Čebašek. Darovalci: P. Sedminek $1, J. Milanič 50c, P. Primožič 50c, M. Javornik 25e, M. Malgay $1, H. Lamut 50c, M. Tekavec 50c, John Nastran 25c, P. Glimšek 25e, A. Jurca 40c, V. Murn 25c, J. Filipič 25e, M. Čebašek 50c. — Skupaj $6.25.
Pola št. 48; nabiralec Val. Blažič. Darovalci: V. Blažič 25c, J. Kovačič 25c, J. Halužak 5c, J. Ha-jek 5c, J. Knez 25e, A. Pevc lOc, Kristina Ojsteršek 20c, M. Krejan 50e, J. Verbajs lOc, C. Saberina 10e, A. Vertnik lOc, A. Kolar lOc, P. Skrabar lOc, P. Sotošek lOc, A. Homer lOc, L. Češek 15c, L. Bogataj 25c, J. Janež lOc, J. Kavčič 25c, V. Podbelek lOe, J. Kosmač 20c, J. Yartz lOc, P. Yartz lOe, K. Klopičie 10c, J. Železnik 10c, J. Hadalin lOc, P. Kodrich 25c, M. Knez 25e, I. Škoda lOe, L. Skerbinek 15c, J. Arh lOe, P. Zordani lOe, J. Zordani 25c, P. Kozole lOc,
J. Kopfmajer 25c, J. Jehsha 25c, P. Žnidaršič 25c .— Skupaj $6.80.
Pola št. 404; nabiralec John Piškur. Darovalci J. Piškar $1.50, F. Plazota 60c, Chas. Zlakar 25c. — Skupaj $2.35.
Pola št. 85; nabiralce John Kovačič. Darovalci:	R. Petehnick
25c, J. Petehnick 25e, P. Kovačič 25e, P. Petehnick 25c, J. Plut 50c, P. Jedloucnik 25e, G. Če var lOc, J. Žibert 25c, M. Dernateh 25c, J. Šemrov 25c, A. J. Terbovec 50c,
M.	Sterbenk 50'C, M. Peterlin 75e, J. Kolins 50c, J. Kovačič 15c. — Skupaj $5.00.
I.	izkaz $111.78.
Nadalnji izkazi slede.
DOPISI
Forest City, Pa.
Ker je od tukaj malo dopisov citati, sem se namenil, da se zopet oglasim in še sedaj me je v to privedel poseben vzrok in moja lastna nesreča, ki me je zadela pretečeni teden, to je dne 27. avgusta t. 1. Ta dan je bil, kot po navadi plačilni dan tukajšne premogar-ske družbe D. E. H. Co. Ker sem tudi jaz vposlen pri tej Co., sem se veselil svojega poštenega zaslužka, kakor mislim vsakdo drugi, in kar sem tudi od Comp. pošteno dobil. Toda nesreča je hotela, da baš ko sem stoipl s prve kare, sem ono koverto p denarjem zgubil. Nekdo navzočih je moral opaziti mojo nezgodo in pobrati kuverto z denarjem, kajti komaj 150 čevljev od usodnega kraja sem pogrešal denar, hitel nazaj ter povedal, da sem zgubil denar. Iskal in iskal sem, toda bilo je prepozno. Tisti ki je pobral, moral se je hitro umakniti in do danes še ni oglasil.
Navzočih je bilo kakor po navadi pri prvi čari in sicer razni narodi Angleži, Poljaki, Slovenci in drugi, toda kdo je moj denar pobral, tega mi nihče ne pove.
Denarja je bilo 42 dol. 75e., pol-mesečni zaslužek; ni ravno tako veliko, toda zame, ker nisern boljšega vajen in z denarjem tudi ne založen, je veliko. Smili se mi žena, smilijo se mi otroci, ali pomagati nemorem in življenje mi je kaj pusto in dolgočasno.
Kar se tiče dela, je še precej u-godno; dela se z malimi izjemami vsaki dan in to po vseh jamah tukaj okoli. Zaslužek je kakor ima kdo prostor, eni boljši, drugi slabe jši.
Pretečeni mesec se je v tukaj-šni okolici (Carbondale) pojavila neke vrste bolezen in zdravniki so bili mnenja sprva, da so črne koze, a sedaj je slišati, da to ni res in še sami nevedo, kaj da je. Tukaj v Forest City se je pripetil le eden slučaj te bolezni in bilo takoj odrejeno, da je dotična hiša zastražena še sedaj in sicer po dnevu in po noči, tako da nemore nihče ven ne noter. Tudi so bile pretečeno nedeljo zaprte vse cerkve, društvene dvorane in gledališča. Danes, ko to pišem, je že boljše. Za enkrat dosti. Vas in vse čitatelje Glas Svobode pozdravim in želim obilo novih naročnikov.
Frank Leben.
Cleveland, O.
Naš Peter Donnaveter je pričel zopet bombardirati s svojimi “strelicami”, posebno na g. Kužnika in g. Hočevarja, kakor Lahi Dardanele. Druge škode sicer ne napravi, kakor da plaši otroke. — Če se ne bo kmalu potolažil, se bomo mogli obrniti na “sv. očeta” v Rim s prošnjo, da uvede nov odstavek v litanije vseh svetnikov, namreč:	* ‘ Treska Petra
Strele, reši nas o Gospod!” ’
V svojem trampihlnu piše: “Končno vendar gre čudodelni Jaka — ki je v potu svojega o-braza koval dopis, za G. S., toda ■radovedni smo, ali bo poprej plačal svoj dolg?” Tako Peter imaš prav, le primi ga, če ti kaj dolguje, da ti ne uide! Če ti pa ni nič dolžan, drži skupaj svoj umazan gobec in ne vtikaj svojega nosu v privatne zadeve rojaka.
Kakor je zvedel moj zasebni “bureau”, se je tukaj vršila mala konvencija S. N. P. J., koje se je vdeležil tudi “nenadomestljivi “exurednik” Glasila iz Chicage. S pobožnimi proti stropu zavitimi očmi, kakor marternica v sveti inkviziciji, je pripovedoval, da so ga socijalisti odstavili — od jed-notinega korita, ter mu odvzeli
mastno pečenko. Dalje je povedal, da mislijo S. N. P. J. “preustrojiti” v politično — organizacijo. Kje je pobral to novico, pa še sam ne ve ? In končno je rekel, da mu je Cleveland jako “pri srcu” ter da bo zastavil vse svoje moči, upliv in baje tudi tiste “ša-ee” ki jih ima tam nekje v Michiganu zakopane ... da dobi Cleveland nazaj S. N. P. J., kojo ste mu vi ehicažani “vkradli”. —
Mi gospodu to radi “verjamemo” ker ga dobro poznamo. Dokler je živel “Komar”, mu je bil “pri srcu” New York in je prav pridno “pikal” po Jednoti, takratnemu glavnemu odboru in po “Glas ¡Svobode”. Po “Komarjevi” smrti mu je stopila k srcu Chicaga. Na lasallski konvenciji je roko v roki z socijalisti roval proti G. S., Kondatu in takratnim odbornikom, ter delal z vso silo, da je prišla Jednota v “socijali-stične” roke. Za plačilo je postal tajnik ter na stroške Jednote mu-fal v Chicago. Sedaj ko so ga tudi socijalisti izbacnili, mu je prišel Cleveland k “srcu”, kajti z glasovi naših delegatov, bi zopet, rad prijahal k jednotinemu koritu.
Delegate pete redne konvencije S. N. P. J., čaka mnogo bolj hvaležnega dela, kakor puliti se za razne kameleone, kteri bo dobil 'bolj mastno službo. In upam, da se tudi tega zavedajo'.
Demon Ahasver.
Bingham Canyon, Utah.
Ker se redkokedaj kaj čita iz te naselbine, sem se jaz namenil nekoliko opisati to rudarsko mesto.
Pred vsem moram sporočiti žalostno novico, da je bela žena smrt pretrgala nit življenja dobro znanemu rojaku Frank Škoda. Dne 5. avgusta se je podal v Globe, Arizona iskat boljšega kruha, da bi svojo družino ložje preživljal ; toda sreča mu ni bila mila. Dne 21. avgusta je šel na delo kakor po navadi in med delom je padel v 230 čevljev globok šaft in se ubil.
Pokojnik zapušča tukaj v Bing-‘hamu žalujočo ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Naj v miru počiva !
Vesela je pa novica, da so nam kompanije zboljšale plače za’ 25c in sicer od 1. septembra. Kar se dela tiče ni ravno preslabo; dela se dobro in stalno in tudi delo se sedaj še dosti lahko dobi.
Tudi moram omenit, da sem v listu G. N. citai dopis z dne 21. avgusta iz Black Diamond, Wash. Dopisnik opisuje tamkajšnje rojake, češ kako lepo navado imajo, ker se ne sramujejo govoriti svoj materni jezik slovenski. Res lepa navada to; samo obžalujem, ko jo tukaj v Bighamu ni. Dne 28. avgusta je tukajšnjo hrvatsko društvo “Slava Bogu” N. H. Z. priredilo plesno veselico, katere so se udeležili tudi slovenski fantje in dekleta. Hop ! a punce so bile “štole”, so rekle: “mi ne bomô plesale danes z “bohankim” (tukaj Amerikanci kličejo Avstri-jance za “Bohapke”) mi hočemo plesati samo s “erayth pipelnam." Res sramota za punce, ki same svoj narod, svoje brate in sestre blatijo ; same naj se popred iz blata izkopljejo in potem naj drugim pomagajo ter druge nazivlja-jo črnce. Pregovor pravi: kateri ptič visoko leta, nizko sede. , Naj za danes zadostuje, se pa še drugič oglasim; tebi vrli list pa želim brez števila novih naročnikov.	Opazovalec.
Lumbago (križne bolezni) napada križne mišice, hrbtne mišice in tam nastale male pege na koži, koje komaj z prsti pokrijete. Pri tem čutite bolečino, slično zobobolu in ste čisto pobiti. Ako skušate hitro korakati vdari Vam bolest stegna, tako da bi kar zakričali od bolečine. Drgnite si boleči del na hrbtu z Pain-Expellerjem in o-vijte si isti del z flanelo. Kmalu se boste počutili boljšega in po nekoliko takih poskušenj je bolest popolnoma odstranjena, da se zamorete zopet prosto gibati z telesom ali hrbtom, kakor preje v normalnem stanju.
Kedar premenite naslov, pošlji-nam poleg NOVEGA tudi STA-I naslov.
“Glas Svobode” naj kroži od rok do rok!
S^OBooe
1809-1813 Loomis St., Chicago, Lil. OBVESTILO!
Vsem društva r>, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
V s ciK o-Vrst ni h Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJt-cJena pranJila in prebode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
"Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Možj e ozdravlj eni v 5dneh ilffi |
BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicocell, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zaatnipljenje, ilvčno nezmožnost, vodenico im bolezni tičočirh se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš o zdramili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks s vam je na razpolago in jamči pop >lno oidravljenje. Govorimo v vseh Jezikih.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treh» plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
-.GUBA NAGONA. BOLEZ-£IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno ln tajno. Živčene one-znoglostl, slabost, na. por, zastrupljeni« ln zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitls, srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183 ^
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prfšče, tuclje, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine r oza-ture, garje, oteflnllne, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
med Randolph <fc Lake Chicago
Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8zjutr. do 4 oop.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
Clark
Pilsen Auditorium
Restavracija ia Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r' — ‘- .rvednona čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
ŠjjSSSk	v £|emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
wffif flpL -	Dr. B. K. Šimonek
	Zobozdravnik.
	544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Caual 2127.
\ Pijte najboljše pivo \
Peter Schoenhofen Brewing Co J
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Stori zdatl
Naši vlagatelji dobe letno 3% obresti, ki so kreditirane na njih vloge prve dneve januarja in julija.
Ves denar vložen pred 10. vsakega meseca se obrestuje od 1. v mesecu. Začnite vlogo danes, akroprav samo z enim dolarjem.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUEISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
22 let v businessu. Govorimo v vseh jezikih.