PONOVNO USPEŠNO PRVO POLLETJE NAŠE POSLOVANJE IN GOSPODARJENJE V LETOŠNJEM I POLLETJU IZKAZUJE UGODNE POSLOVNE REZULTATE V PRIMERJAVI S PRETEKLIM LETOM, KAKOR TUDI S PRIMERJALNIM POLLETNIM OBDOBJEM V LETU 1983. POLLETNI OBRAČUN POTRJUJE PRAVILNOST POSTAVITVE PLANSKIH ZADOLŽITEV. di in 531 milijonov porabljenih sredstev znaša dohodek 416 milijonov dinarjev. Celotni prihodek je večji za 44 % in je na ravni planiranega, s tem da smo porabili za 1,2% manj sredstev. Količina prodanega blaga na ravni delovne organizacije je večja za 7 % glede na primerjalno obdobje in manjša le za 1,6% glede na plani-rays—J v- l Ali, < v. v. v-. Uvtrt ' i .i | | '■ -i Pozdrav so nam poslali učenci iz Ljubljane, razglednica je iz Splita, poštna štampiljka na njej pa iz Sarajeva Mico, delavec na skladišču v Ljubljani je redko dobre volje stavljamo v ozadje, nastopijo težave, za katere pa običajno krivimo druge. To je gotovo ena glavnih zavor v počasnem uresničevanju postavljenih ciljev. Med ostalimi problemi in težavami naštejmo še nekatere: delo delegacij preradi nalagamo le nekaterim delegatom, tako je nekako polovica vključenih v razpravo. Zelo redko o gradivih razpravljajo delavci na zborih ali na delavskem svetu, kar bi moralo posebej veljati za oceno gospodarjenja v občini. Namen ocene gospodarjenja v občini je prav ta, da se osvetlijo in analizirajo širši cilji družbene skupnosti, tu pa ima svoje mesto in vlogo vsaka posamezna delovna m temeljna organizacija. Žal se namreč celotna problematika gleda skozi ozke interese. Pogosto namreč slišimo besedo, da moramo povečevati • družbeno produktivnost. To pomeni, da moramo gledati rezultate povezano, ne pa posamezno, ker so velikokrat razlike glede uspešnosti, če to gledamo skozi očala TOZD ali DO ali pa v okviru občine in panoge. Ob tem velja opozoriti še na nekatere druge probleme. Med te gotovo sodi dokaj obsežno in pogosto slabo razumljivo gradivo, ki ga morajo prečitati delegati. Kljub opozorilom delegatov, da je treba to poenostaviti in zmanjšati, nismo prišli dlje od ugotovitev in predlogov. Nemalokrat smo tudi v časovni stiski in to je razlog za slabo obravnavo. Pogosto pa o gradivu sploh ne razpravljamo. To ima za posledico, da delegat ne more sodelovati in se seje udeležuje zgolj formalno. S tem pa se tudi pretrga zveza za povratno informacijo, ki običajno izostane. Razumljivo, da tako tudi ne moremo pričakovati tistih učinkov, ki bi lahko bili. Ker pa menimo, da smo pri vsem tem nemočni, pa kot opravičilo navajamo, da je delegatski sistem odločanja neučinkovit in podobno. Delegati imajo pogosto tudi premalo pomoči od strokovnih služb. Zahtevnost gradiv je pogosto takšna, da sd povprečno strokovno usposobljenemu delegatu nerazumljiva. V takem primeru so strokovne službe dolžne delegatom gradivo pojasniti. Tako je tudi večkrat bilo, vsaj takrat, ko je delegacija to zahtevala, še vedno pa premalo. Ko govorimo o tem, da so sindikalne organizacije dolžne nuditi potrebno pomoč delegacijam, tu ne mislimo samo na to, da bi imeli delegati dolžnost poročanja o delu, pač pa, da o določenih vprašanjih sindikat ali delavski svet organizira in vodi razpravo ter sprejme zaključke in predloge, s katerimi bi potem delegati nastopali. Ko torej ocenjujemo delo, naj bo naša ocena usmerjena v ugotovite in pregled, kaj je vsak izmed nas opravil skladno s svojo dolžnostjo. Le povečana aktivnost vseh dejavnikov lahko prispeva k izboljšanju Pred nami je še polovica mandata, zato je prav, da napravimo povsod oceno in jo obravnavamo na vseh organih. Dopolnimo tudi naš program aktivnosti in tako prispevajmo svoj delež k izboljšanju. To je važno zato, ker običajno proti koncu mandata naša učin-kvitost in zavzetost popusti. Kot smo že omenili na začetku, je sedež te delegacije pri naši delovni skupnosti. V konferenco se združuje 11 delegacij, in to: naše 3, Kurivoprodaja, Medex, Mladost, predstavništvo Ljubljana, Naprijed Zagreb — predstavništvo Ljubljana, OBNOVA Osijek — predstavništvo Ljubljana, BE—KO, poslovalnica Ljubljana, A5TRA, poslovalnica Ljubljana in Državna založba Slovenije. Konferenca delegira enega delegata v zbor združenega dela. to pa potem vpliva na to, da se morajo delegati, ki jih izvolimo, na novo začeti ukvarjati z nalogami, katere smo dolžni opraviti mi. Konferenca je imela v tem mandatnem obdobju 26 sej. Na vseh sejah so bili navzoči delegati delovne skupnosti in TOZD Priprava odpadnih surovin. Na dveh sejah sta opravičeno izostali delegacija Ftegeneracija tekstila in Medex, na petih sejah pa Kurivoprodaja. Delegacija Naprijed je bila navzoča na 7 sejah, Obnova Osijek na 9 sejah. Državna založba pa na 11 sejah. Ostale delegacije se sej niso udeleževale s tem, da se je ASTRA opravičila, da se sej ne nore udeleže- vati, ker so zaposleni samo 4 delavci in delajo v dveh izmenah in da dela ne morejo zapustiti. Ostale delegacije se niso opravičevale; ko pa so bile sindikalne organizacije opozorjene na to, da se delegati ne udeležujejo sej, so sporočili, da je premalo število zaposlenih razlog za neudeležbo. Seje konference delegacij so bile kljub izostankom vedno sklepčne, ker se je sklepčnost ugotavljala po številu delavcev, ki jih delegati zastopajo. Delegat, ki je bil delegiran na sejo zbora združenega dela, se je seje vedno udeležil, razen ene, ker je bil službeno zadržan in je za to zadržanost zvedel po tem, ko je bil delegiran (Kurivoprodaja). Naš delegat je v razpravi na zboru združenega dela razpravljal 16-krat. Tu ne moremo govoriti o posebni aktivnosti, ugotovimo pa lahko, da je večina delegacij razpravljala o gradivu in tudi sprejela stališča do njega. (Nadaljevanje na str. 121 KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 24 ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD JOŽE MESTNIK, VODJA PODROČJA EOP la“«obm' JOŽE MESTNIK je prišel v Dinos iz Metalke, kjer je od leta 1981 vodil sektor za razvijanje uvajanja informacijskih sistemov. Rojen je 23. januarja 1950 v Stični, kjer tudi stanuje. Je poročen in ima štiri otroke. Končal je fakulteto za naravoslovje, in sicer fiziko — pedagoško smer. Njegova prva zaposlitev je bila v osnovni šoli Stična, kjer je kot profesor fizike 3 leta poučeval ta predmet. Nato je bil eno šolsko leto predavatelj v Poklicni kovinarski šoli v Domžalah, takoj nato, to je bilo leta 1975, pa je dobil zaposlitev na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer se je kot programer začel ukvarjati z računalništvom. Od leta 1979 do 1981 je delal v republiškem računalniškem centru, in sicer pri organizaciji programiranja računalniških obde- (Nadaljevanje s str. 11) Naša konferenca delegacij ima tudi svojega delegata v skupini delegatov, ki delegira delegate v zbor občin skupščine SR Slovenije. Prav gotovo je na aktivnost naših delegacij v konferenci delegacij vplivalo tudi to, ker je naša odgovornost za delo večja od drugih, saj se delo konference običajno ocenjuje po sedežu. DELO TERJA USPOSOBLJENE KADRE Vsako delo zahteva določeno usposobljenost, kar velja tudi za delegate. Zato bo uspešnost dela odvisna od tega, kako bodo delegati kos nalogam, za katere ugotavljamo, da jih je veliko. Ena od oblik pomoči je tudi izobraževanje, ki je organizirano v okviru socialistične zveze. Žal pa moramo ugotoviti, da zanj delegati niso zainteresirani in vzamejo to za preveliko breme. Krivični bi bili do delegatov, če ne bi priznali, da so programi preveč togi in je to gotovo tudi razlog za neudeležbo. Enake težave, kot smo jih glede udeležbe navedli pri konferenci delegacij, št. 24, so tudi pri nas, kajti veliko naših enot ima tudi manjše število zaposlenih, zato je posameznih preobremenjen in svojih delegatskih dolžnosti ne opravlja. Prav bi bilo, da taks enota ta odnos uredi s ionferenco delegacij tako, da se opraviči, sodeluje pa takrat, ko so s posameznimi odločitvami prizadeti tudi njihovi interesi. Tedaj je nujno sodelovati, ker sicer kasneje nastopajo težave. Ob tem razmišljanju naj torej zaključimo z mislijo: Učinkovitost delegatskega sistema bo odvisna od zavzetosti nas vseh, v prvi vrsti pa od povečane odgovornosti. Delegatski sistem je učinkovit povsod tam, kjer so urejeni samoupravni odnosi, kajti samoupravljanje moramo gledati kot celotni sklop medsebojnih odnosov. Tone Pešec predsednik konference delegacij št. 24 lav. Leta 1981 je šel k Metalki in od tam k nam. Tovariša Mestnika smo vprašali, kaj trenutno dela v zvezi z uvajanjem novega sistema obdelave podatkov oziroma kakšno je trenutno stanje v Dinosu na področju avtomatske oziroma elektronske obdelave poslovnih podatkov. Dobili smo naslednji odgovor: „Z Iskro smo podpisali pogodbo o nabavi dveh standardnih paketov — salda-konti in glavno knjigo. Za druga dva paketa, ki obdelujeta področja osnovnih sredstev in osebnih dohodkov, pa je podpisala pogodbo Univarza Edvarda Kardelja. Paket pomeni sklop programov, ki rešujejo določen sklop poslovnih problemov ozrioma podatkov. Dobili smo že potrebno dokumentacijo in programe, ki pa jih naše računovodstvo še ne more uporabljati, ker so se pojavile tehnične težave. Naša trenutna naloga je, da te programe predelamo na sistem, ki teče na DEC-u. ISKRA-DELTA ima namreč drug sistem. Največ težav prilagajanja je na področju baze podatkov. V paketih ISKRA-DELTA je uporabljen „TOTAL", mi pa imamo „1022". Časovna perspektiva? Paket, ki zajema glavno knjigo in saldakonti, ima 74 programov. Izkušnje povedo, da predelava vsakega programa zahteva 1 teden časa. En človek, en program, en teden. Naše področje pa dobi še enega delavca. Razpis je zaključen. To pomeni, da predelava ne bo trajala 74 tednov, temveč približno pol manj, to je kakšnih 9 mesecev. Če bomo zelo pridni, bodo prihodnje leto v mesecu marcu ti programi predelani. Po uvedbi Iskrinega sistema sledi faza — paralelni tek. To pomeni šolanje, preverjanje podatkov, preverjanje, če je to, kar dobivamo, tisto, kar smo želeli, iskali. Ta faza začne teči po marcu 1985. Mi upamo, da bo ta faza precej krajša, kot pove praksa. Ugotovili smo namreč, da uveljavljeni sistem odgovarja tudi nam, našim potrebam. c k ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 133 Za križanko št. 133 je uredniški odbor glasila dobil vsega 10 rešitev. Pravilne rešitve je žrebala komisija v sestavi: Breda Ribarič, Nada Laborec, Cveta Meden in Stane Kaman. Izžrebanih je bilo naslednjih osem pravilnih rešitev: Nada Laborec, DSSS Marija Garič, DSSS Breda Ribarič, DSSS Angela Arko, upokojenka iz Ljubljane Jožica Grajzer, Kranj Vladimira Šušteršič, DSSS Marjeta Mavrič, DSSS Ciril Dobravec, upokojenec iz Ljubljane. Izžrebanci dobijo nagrado po 100,00 din. ČESTITAMO! Rešitve nagradne križanke št. 134 pošljite najkasneje do 20. septembra. Rešitve pošljite na naslov: DINOS, Uredniški odbor glasila, Ljubljana, Titova 118. Rešitev lahko napišete na dopisnico, in sicer vodoravne besede. STALIŠČA IN OCENE ČLANOV ZK V LJUBLJANI Osnovna organizacija ZK TOZD POB, ki vključuje tudi člane ZK TOZD RET v Ljubljani, je imela sejo v juniju mesecu. Navzočih je bilo 16 članov, dva pa sta manjkala. Obravnavali so izvajanje gospodarske stabilizacije v obeh naših tozdih in delo naših delegacij. Sejo je vodil sekretar, Vo-jin Djuro. Najprej so člani poslušali informacijo, kako je z združitvijo Papirservisa in Tekstilke z Dinosom. Pa-pirservis še naprej odklanja našo pobudo po združitvi, kljub podpori, ki jo daje združitvi medobčinska gospodarska zbornica in predstavnik Gospodarske zbornice iz občine Ljubljana —Moste, kjer je sedež Papirservisa. Malo drugače je s Tekstil-ko. Načelno je za združitev, toda zadnji čas njeni predstavniki ne prihajajo na sestanke, dogovorjene v ta namen. Tudi to združitev podpira medobčinska gospodarska zbornica. Potem so obravnavali šest temeljnih točk za stabilizacijo gospodarstva, omiš-Ijenih na razmere v naši delovni organizaciji. Povzetek sprejetih stališč in ocen je takšen: — Nova razbremenitev gospodarstva se še ne izvaja, lanska razbremenitev pa nam je v letošnjih prvih petih mesecih povečala dohodek za 106 milionov dinarjev. — Enotnega žiro računa za oba tozda, DSSS in DO zaenkrat ne potrebujemo, ker s plačevanjem kakršnihkoli obveznosti iz naših dosedanjih žiro računov nimamo nobenih težav. — V petih mesecih smo opravili 48,5 % planiranega izvoza, kar je v skladu s predvidevanji. S področja uvoza smo poravnali samo lanske obveznosti. — Sprejeli smo program in ukrepe za uspešnejšo poslovno in delovno organiziranost. Oboje se uresniču- je. Aktivnosti v tej smeri se nadaljujejo. — Ocena poslovnih uspehov v prvem polletju v primerjavi z letnimi načrti je pozitivna. Zelo dobre rezultate dosegamo pri jeklenih odpadkih in barvnih kovinah, slabše pa pri papirju, steklu in gumi. — Glede odkupnih in prodajnih cen, ki se prosto določajo, so nastopile težave v TOZD RET. Republiška skupnost za cene ni potrdila novih cen, toda TOZD RET bo vztrajal pri predloženih cenah predvsem zato, ker sedanje cene povzročajo prevelik odliv tekstilnih odpadkov iz Slovenije v druge republike. Nazadnje je tekla razprava o delu naših in drugih delegacij, ki so priključene k nam. Naše delegacije so nasproti drugim, ki se sestankov sploh ne ali pa želo redko udeležujejo, primerno aktivne. Potrebno bo pripravljati krajše izvlečke iz preobilnega gradiva za delo delegacij. Odprta vprašanja o delu delegacij niso enostavna,, zato naj sekretariat osnovne organizacije predloži na naslednji seji svojo oceno dela delegacij v ponovno razpravo. Po zapisniku STALIŠČA ČLANOV ZK V MARIBORU IN BOHOVI Člani ZK poslovne enote TOZD POS v Mariboru in tekstilnega obrata TOZD RET v Bohovi imajo eno, skupno osnovno organizacijo zveze komunistov. Poleg ustanovne seje so imeli letos še 3. Zadnje 3 seje so bile v mesecu aprilu, juniju in juliju. Osnovna organizacija šteje sedaj 11 članov. Sej se redno udeležuje 7 do 8 članov ZK. Obravnavali so pobudo predsedstva CK ZK Slovenije o spodbujanju inventivne de- Z žrebanja prejetih rešitev križanke št. 133 javnosti v delovnih organizacijah. Izrekli so se za poenostavitev naših dveh pravilnikov o tej dejavnosti in zlasti za to, da bi bil postopek nagrajevanja za inovacije in izboljšave hitrejši. V krajevnih skupnostih so se začeli ustanavljati sveti zveze komunistov. Naši člani ZK iz Maribora in Bohove so se odločili, da bo njihovo osnovno organizacijo v svetu Z K tamkajšnje krajevne skupnosti zastopal Franc Šenveter. Pri obravnavi obrambnih načrtov poslovne enote in tekstilnega obrata so se zavzeli za stalno pregledovanje načrta zaradi odstranjevanja ugotovljenih pomanjkljivosti. in kadrovskega izpopolnjevanja. Podprli so odločitev za strokovni nadzor gasilskih aparatov in pobudo za ponovno protipožarno usposobitev vseh delavcev v tekstilnem obratu. Zadolžili so se za ostrejši nadzor nad tujimi osebami, ki bi se zadrževale v njihovih proizvodnih prostorih in nad kajenjem v njih. Pri oceni poslovanja, kar so obravnavali dvakrat, so ugotavljali, kaj je pripomoglo k dobrim rezultatom in kaj škodilo. Poslovalnica ima velike težave z vagoni za odpremo sekundarnih surovin. V mesecu maju so namesto 41 vagonov dobjli samo 9 in zato niso mogli uresničiti mesečnega plana. Tudi zaloge se jim zato povečujejo. Obravnavali so tudi ukrepe TOZD POS za boljše poslovanje in organiziranost, zlasti tiste, ki se nanašajo na evidenco o porabi goriva in avtogum. Menili so, da nekateri novi formularji niso potrebni in da še ne bi smelo administrativno delo preseliti iz skupnih služb v delovne enote, ki naj bi še naprej ostale le operativne enote. Alojz Založnik, ki je sekretar osnovne organizacije ZK v Mariboru, je člane informiral o delu 2. seje občinskega komiteja ZKS Maribor — Tezno in 6 delu 2. seje I. akcijske konference ZKS DO Dinos. O tem, kje naj bo vključen delavec Dinosa — član ZK. ali v KS kjer stanuje ali v Dinosu, so se izrekli za vključitev v osnovno organizacijo ZK v Dinosu, saj je vseeno lahko aktiven tudi v krajevni skupnosti. Po zapisnikih VSAK OBČAN - ZAŠČITNI KOMPLET jonov stopinj. Po prvi sto- posebno radiacijsko bolezen; tinki sekunde se zmanjša na objekti, orožje, predmeti, 300.000 stopinj, čez se- zemljišče in hrana pa po- kundo na 7.000 stopinj stanejo radioaktivni. Celzija, po treh sekundah pa Prejeta količina sevanja, ki toplotnega sevanja pri eks- ga vpije človeško telo, je ploziji bombe praktično ni doza sevanja, ki jo merimo z več. rentgeni (r). Učinek udarnega vala na objekt Na osnovi Odloka o minimumu sredstev (Uradni list SFRJ, št. 3/83) so vsi odrasli občani po zakonu obvezni, da do leta 1990 nabavijo zaščitni komplet. Ta komplet vsebuje: zaščitno masko, zaščitno ogrinjalo in pribor za osebno dekontaminacijo. Delavci Dinosa, ki bodo zaščitna sredstva kupili individualno, jih lahko kupijo v trgovini Astra v Ljubljani. V primeru, da bo potrebno večje število kompletov, bi le-te zagotovili v dogovoru s trgovsko organizacijo. Vsem, ki so razporejeni na podlagi delovne obveznosti v vojni, v enote CZ, nabavljajo zaščitno opremo organizacije, ki jih imajo v razporedu. Zaščitne maske so v treh velikostih. Na razpolago bodo tudi otroške zaščitne maske. Da bi bili člani kolektiva bolje seznanjeni z namembnostjo in z uporabo zaščitnih sredstev, bo v nadaljevanju pojasnjeno, s čim in kako lahko sovražnik deluje na človeka, da bi ga onemogočil za upor. V morebitni vojni se namreč poleg klasičnega orožja predvideva tudi biološko orožje za množično uničevanje — jedrsko, biološko in kemično. JEDRSKO OROŽJE Učinek jedrskega orožja je trojen: udarni, toplotni in radioaktivni. Udarni učinek jedrskega orožja se kaže v obliki udarnega vala, ki se širi v vse smeri od središča eksplozije in pred seboj uniči vse. Prav tako ruši povratni val vse, kar je slučajno še ostalo. Pri jedrski bombi z močjo 20 KI traja udarni val približno 10 sekund. (Moč 20 kilotonov je enaka eksploziji 20.000 ton navadnega eksploziva TRT — tri-nitrotoluola). Toplotno stanje nastane v ognjeni obliki. Je kratkotrajno, širi pa se s svetlobno hitrostjo. Takoj ob eksploziji je temperatura več mili- Po eksploziji se začne radioaktivno sevanje: sproščajo se gama žarki, nevtroni, beta delci in manjše količine alfa delcev. Zaradi nevtronov se pojavi inducirana radioaktivnost. Snovi ali predmeti, na katere naletijo nevtroni, postanejo radioaktivni. Zaščitni položaj v jarku Udarni val ubija živa bitja, ruši objekte in uničuje materialne dobrine. Toplotni učinek povzroča požare in opekline, svetlobni blisk pa začasno oslepi člo- Zavetje za zidom veka. Vsa gorljiva sredstva, oddaljena 3 km od ničelne točke, zoglenijo, medtem ko se les vžge v razdalji 1,5 km. Radioaktivno sevanje povzroči pri ljudeh in živalih V stavbi ležemo na tla ob steni Začetno radioaktivno sevanje nastane v trenutku eksplozije in traja 1 minuto. Najbolj so nevarni nevtroni in gama žarki. Gama žarki prodro skozi zrak 2 do 3 km daleč skozi obleko, živa bitja in skozi razne materiale. Tudi manjši cestni podhod nas dobro varuje Pri prehodu skozi telo povzročajo razpad molekul v celicah in s tem hude poškodbe. Nevtroni prodro skozi zrak 800 m daleč. Z oddaljenostjo se zmanjša jakost sevanja. Ozračje je polno delcev alfa in beta, ki padajo kot prah in kontaminirajo okolico. Zaščitni položaj na odprtem prostoru Sa odprtem prostoru nas nekoliko varuje že majhna vzpetina BIOLOŠKO OROŽJE Biološko orožje povzroča bolezni ljudi, živali in rastlin. Te bolezni za krajši ali daljši čas onesposobijo na tisoče ljudi, veliko pa jih tudi umre. Ko je bolezen mimo, ljudje bodisi popolnoma ozravijo ali pa ostanejo invalidi raznih stopenj. Biološko orožje ne učinkuje takoj, temveč čez nekaj časa — odvisno od inkubacijske dobe oziroma količine, vrste bioloških agensov, načinov prodiranja v telo itd. KEMIČNO OROŽJE Kemično orožje učinkuje na živa bitja strupeno in kontaminira predmete, zemljišče ter objekte. Kontaminacija posredno prizadene ljudi s tem, da ne morejo uporabljati tistega, kar je kontaminirano tako dolgo, dokler ni odpravljena dekontaminacija. Bistvo kemičnega orožja so kemične snovi, znane pod imenom bojni strupi. Po kemični sestavi in delovanju ločimo: dražljivce, dušljivce, krvne bojne strupe, mehurjevce, živčne bojne strupe, strupe VX in VF, psihične bojne strupe in še druge kemične snovi. NEUSTREZNO VAROVANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA NA PE NOVO MESTO Na 42. seji Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto je bila obravnavana naša delovna enota v Novem mestu zaradi varovanja družbenega premoženja. Sekretar sekretariata za notranje zadeve Adolf Zupan je podal poročilo o stanju na naši DE in zahteval, da se ustrezno ukrepa proti malomarnemu odnosu odgovornih oseb do družbenega premoženja v DO DINOS. Postavil je tudi zahtevek, da se takoj izvede varovanje na DE. Če ne bo poskrbljeno za izvedbo potrebnih ukrepov za varovanje materialnih dobrin, bo predlagal, da bo republiški sekretar za notranje zadeve, po členu 282 Zakona o splošni ljudski obrambi in po 49. členu Zakona o notranjih zadevah Uradni list, št. 28/80, določil organizacijo varovanja. Poteg pomanjkljivosti v zvezi z varovanjem družbenega premoženja naj se v Bojni strupi delujejo bodisi v trenutku, bodisi čez krajši in daljši čas. Posledice so smrt ali razne stopnje zastrupitve. ZAŠČITA Najzanesljivejše znamenje jedrske eksplozije je slepilni svetlobni blisk. Iz razžarjenega zraka nastane ognjena krogla rdečkastooranžne barve. Ta krogla se dviga in širi ter po nekaj sekundah neha svetiti. Razvije se jedrski oblak, ki je podoben gobi. Poleg teh vidnih pojavov je za jedrsko eksplozijo značilen zelo močan zračni udarec, podoben močnemu viharju, nato sledi pok, podoben udarcu strete in grmenju, ki jo spremlja. Franc Gogala (se nadaljuje) čim krajšem času opravi še naslednje: — prouči naj se ponovno delovni čas na DE Novo mesto, da bo občan lahko v prostem, ne pa v delovnem času, oddal koristne odpadne surovine na skladišču, — ograja okrog skladišča naj se uredi tako, da bo Romom in drugim občanom otežkočen dostop izven delovnega časa, — skladišče naj se uredi tako, da bo videz DE še posebej pa del, ki meji na železnico, drugačen. Tovariš Črv, pomočnik komandirja PM Novo mesto je poudaril, da predstavniki Dinosa o kaznivih dejanjih PM obveščajo le formalno, zelo malo pa storijo, da bi pomagali pri odkrivanju storilcev in ne naredijo ničesar, da bi taka kazniva dejanja na ustrezen način preprečili. Prav tako tudi odgovorna oseba na DE ne pozna njega in obratno. IS Skupščine občine je bil seznanjen tudi s poročilom PE Novo mesto, v katerem piše, da je ograja okrog skladišča na več mestih pretrgana in je dostop do odpadnih materialov v popoldanskem in nočnem času lahak. Ker je po odpadnih kovinah vse večje povpraševanje, se zadnja leta Romi vse več ukvarjajo z zbiranjem odpadnih kovin, je povedal pomočnik komandirja PM Novo mesto. Kovine pridobivajo tudi s kaznivimi dejanji, tako da jih kradejo delovnim organizacijam in zasebnikom. Tako pridobljene odpadne kovine v glavnem prodajajo Dinosu. Večkrat je že na prvi pogled očitno, da so prinesli nove, nerabljene kovine v različnih uporabnih oblikah (kabli, plošče itd.), ki jih Romi nameno- ma poškodujejo. V sumljivih primerih nas delavci Dinosa kljub našim večkratnim opozorilom ne obveščajo, pa tudi sami se v takih primerih samozaščitno ne obnašamo, ker od prodajalcev ne jemljemo več osebnih podatkov in ne podatkov o izvoru kovin. Tako kot drugje Romi in drugi neznani storilci izvršujejo tatvine in velike tatvine odpadnih kovin tudi v DE Dinos v Novem mestu. V letu 1982 je bila evidentirana ena velika tatvina in ena navadna tatvina v škodo Dinosa, in sicer za 6.598.00 din. V letu 1983 je PM Novo mesto evidentirala že 6 kaznivih dejanj (4 velike tatvine in 2 navadni), s katerimi je bilo družbeno premoženje, s katerim upravlja Dinos, oškodovano za 30.441,00 din. V letu 1984 do 22.3.1984 je evidentiranih že 12 kaznivih dejanj, od tega 11 velikih tatvin in eno navadno, kar je za 100% več kot v vsem letu 1983. S tem je bilo družbeno premoženje, s katerim upravlja Dinos, samo v 3 mesecih teta 1984 oškodovano za 139.102.00 din. Od teta 1982 do 22.3.1984 je bilo v DE Dinos v Novem mestu izvršenih skupaj 20 kaznivih dejanj, družbeno premoženje pa je bilo oškodovano za 176.141,00 din. Sama vsota, za katero je družbeno premoženje oškodovano, ni velika; ob dejstvu, da je to majhna DE, pa je razmeroma velika. Kazalci gibanja kriminalitete na škodo te DE ob pogoju, da ne bo storila ničesar, da bi premoženje bolje varovala, kažejo na to, da bodo taka kazniva dejanja še bolj porastla. Po odpadnih kovinah je namreč vse večje povpraševanje. Vsa kazniva dejanja so storjena izven delovnega časa DO, ko je storilcem ovira te žična ograja. Rečeno je bilo, da predstavniki DO oziroma DE ta problem ocenjujejo le z ekonomskega vidika, češ da bi jih fizično varovanje družbenega premoženja stalo več, kot jim je povzročene škode s kaznivim dejanjem. Ker pa je lastnina, s katero upravljajo, ne samo last DO, temveč predvsem družbena, so jo dolžni varovati. Po obrazložitvi naših stališč stanja ter urejenosti na področju varovanja družbenega premoženja in po-družbljanj družbene samozaščite je IS SO Novo mesto sprejel naslednje sklepe: — IS zahteva, da DO DINOS takoj pristopi k odpravi vseh pomanjkljivosti varovanja družbenega premoženja in da poda v mesecu septembru na seji IS poročilo, — DO DINOS mora poskrbeti za odpravo neodgovornega odnosa do družbenega premoženja, — odgovorna oseba mora poskrbeti za boljšo urejenost odkupnega mesta, — skladišče je potrebno urediti tako, da bo videz proti železnici spremenjen, — urediti je potrebno ograjo in — proučiti delovni čas v Novem mestu, da bo prilagojen potrebam občanov. DO DINOS ima od IS SO Novo mesto vso podporo za ureditev DE Novo mesto, zato naj DO skupaj z Zavodom za družbeno planiranje išče tudi ustrezno novo lokacijo ob železnici, sedaj, ko je še možno izbirati in ne potem, ko bo zazidalni plan že narejen. Za odkupna mesta: Straža, Dvor in Šentjernej naj DO skupaj z Zavodom za družbeno planiranje izdelata ustrezno študijo in pridobita ustrezno dokumentacijo. Franc Gogala KADROVSKE ODLOČITVE IN SPREMEMBE V I. POLLETJU 1984 V naši delovni organizacij so tudi vodje poslovnih enot TOZD POS postali delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zato je potrebno vsaka 4 leta opraviti razpis za opravljanje njihovih del in nalog tako, kot je to določeno za direktorja obeh naših tozdov, vodje področij dela v DSSS in za direktorja delovne organizacije. Letos 10. aprila 1984 je bil po tem načelu prvič objavljen razpis za opravljanje del in nalog vodij vseh poslovalnic TOZD POS in odslej bo tak razpis objavljen vsaka 4 leta. Za ta razpis je delavski svet TOZD POS imenoval tričlansko komisijo, vanjo pa sta prišla tudi dva delavca, ki ju je imenovala sindikalna konferenca Dinosa. Rok za vlaganje ponudb je bil 15 dni in je potekel 25. aprila 1984. Za 11 razpisanih del in nalog vodij poslovalnic se je prijavilo 46 kandidatov. Prijavili so se tudi vsi dosedanji vodje. Razpisna komisija je ugotovila, da 16 kandidatov ne izpolnjuje razpisnih pogoje ali pa niso predložili ustrezne dokumentacije. Vse vloge je dala osnovnim organizacijam sindikata Dinosa, ki so dale podporo posameznim kandidatom. Na 4. seji je razpisna komisija sprejela predlog, katerega kandidata naj delavski svet TOZD POS imenuje za vodjo določene poslovalnice. Delavski svet TOZD POS je na 17. seji, dne 14.6.1984, na predlog razpisne komisije sprejel sklepe, da se za vodje delovnih enot oziroma poslovalnic v Mariboru, Kopru, Kranju, Slovenskih Konjicah, Brežicah, Trbovljah in Novem mestu imenujejo dosedanji vodje. Naslednji sklep je bil, da se dosedanje vodje poslovalnic v Novi Gorici, Pivki in Celju imenuje za vršilce dolžnosti vodij, in sicer za dobo 6 mesecev. Sklenil je tudi, da se za vršilca dolžnosti vodje poslovalnice v Kočevju, za 6 mesecev imenuje Franca Premrla, dosedanjega delavca te enote. Nov vodja poslovalnice je bil imenovan le v Ljubljani. To je Cveto Rovšek, stanojoč v Kranju. Za vse delovne enote, kjer so bili imenovani vršilci dolžnosti vodij, je delavski svet TOZD POS sprejel tudi sklep o ponovnem razpisu. PRIŠLI K DINOSU Pri vodjih delovnih enot TOZD POS ni veliko sprememb. Na novo bo združeval delo pri nas le vodja poslovalnice v Ljubljani, Cveto Rovšek. Poleg njega pa sta v letošnjem prvem polletju prišla k nam, v DSSS, še dva delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: Boris Golc in Jože Mestnik. Prvi je vodja področja za računovodstvo in finance, drugi pa področja za elektronsko obdelavo podatkov. O Golcu smo pisali v prejšnji številki našega glasila, o Mestniku pa pišemo v tej številki. V nadaljevanju vam sporočamo še imena drugih delavcev in delavk, ki so prišli letos k nam, v Dinos. DARINKA MESOJEDEC je prišla 1.1.1984 v blagovno knjigovodstvo DSSS, MANDELA PERŠOLJA, ekonomski tehnik, je prišla me- seca marca v PE Nova Gorica, JOŽE TOPLER in DANILO KRAMLJAK, šofer in skladiščni delavec, sta prišla na skladišče v Dravogradu, JOŽE KRAMAR je kot skladiščni delavec prišel v Novo mesto, LIDIJA ŠČAN-ČAR, blagovna knjigovod-kinja, je aprila meseca prišla nadomeščati delavko v Lendavi, DRAGO BREMEC in CVETKO HVALA sta kot skladiščna delavca prišla meseca aprila na skladišče v Novo Gorico, BRANKO BEZNEC se je junija meseca vrnil iz JLA na skladišče v Murski Soboti, ANTON PR VANJE, pripravnik, ekonomist, se je julija mesece zaposlil v DSSS, METOD ZAKOTNIK pa je prišel julija meseca za vodjo skladišča v Škofji Loki. ODŠLI IZ DINOSA Seveda pa je nekaj delavcev in delavk tudi odšlo. Na hitro zbrani podatki veljajo za letošnje prvo polletje. Meseca januarja so odšli: IVAN PETERNEL iz Škofje Loke, DRAGIŠA PETROVIČ, BRANE ISTENIČ in ALENKA KEŠ, vsi iz Ljubljane, IGNAC SKRATEK iz Dravograda in MATJAŽ NAGLIČ iz S. Konjic v JLA. Februarja so odšli: JOŽE PETAN iz Brežic in KRISTINA TEŠANOVIČ iz TO Ljubljana, ki je odšla v pokoj. Marca: DOBRIVOJ KR- STIČ iz Celja in IDA OKORN iz DSSS. Okornova je šla v pokoj. Aprila: LEONARDA STRA-HIJA iz Maribora. Šel je v pokoj. Maja: BENEDIK NEMEC iz Kopra, ki je šel v pokoj, STANE MANCINI iz Ljubljane in AKIJA GAŠI iz Novega mesta. Junija: ANDREJ VADLJA iz Maribora in JOŽE GOSTINČAR iz Ljubljane, oba sta šla v pokoj. Iz kadrovske evidence SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV Trinajsta seja DS TOZD RET je bila še v maju mesecu, 14., 15. in 16. seja pa v mesecu juniju 1984. Na teh štirih sejah so obravnavali 20 točk dnevnega reda. Dvakrat so obravnavali nove cene sekundarnih tekstilnih surovin, nadalje so razpravljali o dolgoročnem namenskem posojilu za avtomatsko gašenje vnetljivih tekstilnih odpadkov, pa o dopolnitvi Pravilnika o inventuri in o planskih dokumentih za obdobje 1986 do 1990 ter o drugih zadevah. DS TOZD RET je potrdil nove cene izdelkov iz sekundarnih tekstilnih surovin, čistilne bombaževi ne in čistilnih krp iz skupine proizvodov, za katera ni potrebno pošiljati obvestil o cenah pristojnim skupnostim za cene, če je upoštevana projekcija rasti cen Splošnega združenja tekstilne industrije Jugoslavije za leto 1984. Nove cene so v povprečju za 15% višje od dotedanjih, zajele pa so 10 vrst čistilne bombaževine in 7 vrst čistilnih krp. Toda kljub temu, da so bile nove cene določene v skladu s predpisi, je Republiška skupnost za cene dala o njih negativno mnenje. DS TOZD RET se je ponovno sestal (16. seja 19.6.1984) in ponovno sprejel enak sklep in obrazložitev kot prvič na 13. seji, dne 28.5.1984. Zavarovalnica Triglav odobrava kredite, s katerimi se sofinancirajo izboljšave požarne varnosti. DS TOZD RET je na 14. seji (telefonski), ki jo je posvetil samo temu vprašanju, odobril najetje takega kredita v višini 3,000.000,00 din za 3 leta in s 15,% obrestno mero. S kreditom se bo obstoječe stanje v TO Bohova in TO Ljubljana požarnovarnostno izboljšalo, tekstilno linijo TEMAFA, v Ljubljani pa se bo opremilo s samodejnimi napravami za gašenje požarov. Na 15. seji, dne 14. 6.1984 DS TOZD RET so bile sprejete nove višje odkupne cene odpadnih krp, ki jih odkupujemo od občanov. Rdečega križa in društev Zveze prijateljev mladine. DS TOZD POS je na seji, dne 31. maja 1984 potrdil cenik za odkup odpadnega blaga na skladiščih. Predlog je pripravila strokovna služba, usklajen pa je bil na strokovnem svetu tozda. Novi cenik zajema 30 vrst odpadnega blaga. Cene, ki veljajo za vsa naša skladišča, se lahko glede na tržne pogoje spreminjajo plus — minus 10 %. Dinos je velik uporabnik avtogum. Da bi te gume kolikor-toliko redno prejemali, smo morali sprejeti pogoje, ki jih nudi proizvajalka avtogum — SAVA Kranj. S Savo Kranj smo združili naša sredstva, ki predstavljajo 40 % vsakoletne vrednosti avtogum, katere bomo po našem izračunu rabili. Te so letos znašala 158.403,00 din, katere bo Sava Kranj uporabila kot svoja obratna sredstva. Take pogoje mora Sava Kranj nuditi zato, ker ni dobila odobrene nove višje cene avtogum. S sedanjimi cenami namreč posluje z izgubo. O tem je sklepal DS TOZD POS na 16. seji, junija meseca. Na skladišču, ki ga imamo v Titovem Velenju, odkupimo toliko starega papirja, da ga je veliko na prostem, kjer je izpostavljen, tako kot delavci, ki z njim delajo, vsem vremenskim prilikam. Naš investicijski plan za to leto pred- POPRAVEK V prejšnji številki našega glasila je v informaciji z naslovom NOVI NASLOVI PODROČIJ V DSSS DO DINOS pomotoma izpadlo šesto področje. Prišlo je do tehnične, tiskovne napake. To napako popravljamo tako, da celotno informacijo objavljamo še enkrat. NOVI NASLOVI PODROČIJ V DSSS DO DINOS Dne 16.3.1984 je delavski svet DSSS sprejel nov Pravilnik o organizaciji dela in delovnih opravilih Delovne skupnosti skupnih služb DINOS Ljubljana. Drugi člen tega pravilnika določa naslednjih šest področij in en oddelek: 1. — področje za splošne in kadrovske zadeve, 2. — področje za računovodstvo in finance, 3. — področje načrtovanja, analiz in investicij, 4. — področje trženja, 5. — področje tehnološkega razvoja, 6. — področje elektronske obdelave podatkov (EOP) 7. — oddelek notranje kontrole. Prejšnji pravilnik je določal 3 področja v DSSS: 1. — področje strokovnih in tehničnih opravil za samoupravljanje in medsebojne odnose, 2. — področje poslovne organizacije in računo- vodstva, 3. — področje načrtovanja in izgradnje. videva tam izgradnjo nadstrešnice za skladiščenje in ba-liranje papirja. DS TOZD POS je na 16. seji junija meseca odobril investicijski načrt za to nadstrešnico v vrednosti 2,550.000,00 din. Na 16. seji DS TOZD POS, dne 14.6.1984 so bile odobrene še naslednje investicije: — za izgradnjo betonskega podstavka in platoja stiskalnice za pločevino na skladišču v Kranju, — doplačilo v višini 770.000,00 din za prevzem novega hidravličnega nakladalnika DN-14D, ki nam ga je izdelala IMP oziroma njen tozd Dvigalo; — doplačilo za nakupe kamionov zaradi podražitve. Novi kamioni so namenjeni PE Kranj, Brežice, Celje in Trbov-Ije; — za nakup 10 košev prostornine 7 m za potrebe PE Brežice, — za nakup 5 košev prostornine 8,5 m3 za potrebe PE Trbovlje; — za nakup dveh kontejnerjev za gorivo. Potrebujeta jih PE Kranj in Brežice. ... ... „ 10, 1 (Nadaljevanje na str. 18) (Nadaljevanje s str. 17) Poročila o opravljenih službenih potovanjih delavcev TOZD POS v Nemčijo in Italijo sta bila sprejeta soglasno in brez razprave. V Nemčiji sta si razstavo IFAT ogledala Marjan Razpotnik in Anton Golja. V Italijo, na ogled in razgovor v steklarno Vetrerie Italiane in na kongres BIR-a pa sta odšla Vladimir Kralj in Dušan Burger, o čemer smo že pisali v prejšnji številki našega glasila. Nove prodajne cene za papir. Veljajo za 1 kg baliranih papirnih odpadkov, fco naloženo na prevozno sredstvo. Maksimalna vlaga 12%, maksimalna nečistoča 1 %. U—1, I. vrste 18,00 din. U—2, II. vrste in U—5, V. vrste so po 12,00 din. U—3, III. vrste so po 10,50 din. U-4, IV. vrste in U—8, Vlil. vrste po 9.50 din. U—6, VI. vrste po 8,00 din. Prodajne cene baliranih papirnih odpadkov se povečajo do 15% za posebno pripravo na zahtevo kupca. Prodajne cene za nebalirane papirne odpadke se zmanjšajo za 30 %. Nove cene veljajo od 1. julija 1984 naprej. Brez pripomb je delavski svet TOZD POS na 16. seji sprejel sklep, s katerim je potrdil nove odkupne cene za odpadno gumo, ebonit in steklene črepinje. Nove cene so: — odpadna guma 4.00 din/kg — odpadne ebonitne škatle 4.00 din/kg — odpadni zdrobljeni ebonit 6.00 din/kg — črepinje čistega okenskega stekla 4.55 din/kg — steklene črepinje 0.95 din/kg Vse franko naloženo. Za steklene črepinje fco Sesvetski Kraljevac, v kamionu, je cena 1.70 din/kg. IM V Novo mesto je tudi Dinos zaprosila za kredit, da bi se rešila iz izgub, ki jih je ustvarila od leta 1981 dalje. Ker je IMV eden naših velikih poslovnih partnerjev, je DS TOZD POS na 17. seji, dne 14.6.1984 sprejel sklep, da odobri sanacijski kredit iz rezervnih sredstev, ki jih Dinos združuje v občinskem in republiškem skladu skupnih rezerv in ki jih je po zakonu rrogoče namenjati tudi za kritje izgub drugih organizacij združenega dela. Naš sanacijski kredit IMV Novo mesto znaša 22,500.000,00 din, za 7 let s 5 % obrestno mero. Na 17. seji DS TOZD POS, dne 14.6.1984 sta bili potrjeni dve odločbi disciplinske komisije TOZD POS o prenehanju delovnega razmerja. Prva se nanaša na prenehanje delovnega razmerja Janezu Jamšku, druga pa Bojanu Benku. Oba sta se namreč pritožila, zaradi take odločbe, delavskemu svetu. Janez Jamšek iz PE Ljubljana je tako kazen dobil zato, ker ni organiziral varovanja družbene lastnine tako kot je potrebno, in sicer na našem skladišču na Črnučah in v Kolezijski ulici v Ljubljani. Bil je že dvakrat predhodno disciplinsko kaznovan. Prvič z javnim opominom, drugič pa z razporeditvijo na druga dela in naloge. Tudi ti dve kazni sta bili izrečeni zato, ker je opustil svoje obveznosti do del in nalog kot vodja poslovne enote v Ljubljani. Bojan Bevk, tudi iz PE Ljubljana je dobil tako kazen zato, ker je med delom, ko je vozil kamion, užival alkohol. Bevk je bil predhodno že dvakrat disciplinsko kaznovan s prenehanjem delovnega razmerja, pogojno za eno leto, in sicer za enaki kršitvi delovne obveznosti, toda brez uspeha. Sklepa disciplinske komisije bosta uresničena, ko postaneta odločbi pravnomočni, to je, ko potečejo vsi možni pritožbeni roki. DS TOZD POS je na seji, dne 14.6.1984 odločil kontinuirani popis zalog določenih vrst odpadnega blaga v TOZD POS in imenoval popisne komisije za vsa naša skladišča. Kontinuirani popis zalog odpadnega blaga mora biti končan do 20. novembra letos. V istem času naj bi bil končan tudi popis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, če so za popis dani ugodni pogoji (izpraznjeno skladišče, urejena evidenca). Popis drobnega inventarja, njegovo razvrščanje in šifriranje pa mora biti končano do 30. septembra 1984. DS TOZD POS je sprejel in potrdil popis odpadnih materialov v skladišču Sežana. Popis je pokazal količinski presežek odpadnega blaga v višini 2.179 kg, čeprav je bil ugotovljen manko v višini 480 kg. DINOS LJUBLJANA TOZD PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN Po sklepu DS DSSS z dne 15.2.1984, sklep št. 91/IV. je potrebno spodaj navedene stroje odpisati. Korrisija za prodajo in odpis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe je na svoji 6. seji, dne 21.6.1984 sprejela sklep, s katerim se objavlja LICITACIJA za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Zap, št. ' inv.št. Naziv osnovnega sredstva Izklicna cena din 1. 3165 Računski stroj Facit 1.000,00 2. 2106 Računski stroj Zagreb 500,00 3. 2761 fačunski stroj Facit 1.000,00 4. 4070 Računski stroj Digitron 150,00 5. 1305 Računski stroj Olivetti 500,00 6. 1137 Pisalni stroj Olivetti 2.000,00 7. 2764 Računski stroj Facit 1.000,00 8. 2744 Računski stroj Facit 1.000,00 Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe komisiji za prodajo in odpis osnovnih sredstev DINOS Ljubljana, TOZD POS, Titova 118, Ljubljana. Licitacija bo 10 dni po objavi v glasilu, v poslovnih prostorih DINOS Ljubljana, Titova 118, ob 10.00 uri. Ogled strojev je možen vsak dan od 10.00 do 14.00 ure. K izklicni ceni mora kupec plačati še davek od prometa proizvodov. Osnovno sredstvo kupi najboljši ponudnik. č|anj komisije. Golja ing. Anton, l.r. Janko Korene ml., l.r. Frančiška Kurent, l.r. Dne 10. aprila 1984 je bil v Delu objavljen razpis za vlaganje ponudb za naloge vodij poslovnih enot TOZD POS. Razpisna komisija, ki jo je imenoval delavski svet tozda, je na osnovi ponudb, dne 14.6.1984, dala delavskemu svetu predlog, kdo od prijavljenih naj prevzame dela in naloge vodij poslovodnih enot. Delavski svet je predloge razpisne komisije sprejel. V sedmih naših poslovnih enotah so dela in naloge vodij ponovno prevzeli dosedanji vodje. V štirih poslovnih enotah so bili dosedanji vodje imenovani za vršilce dolžnosti za 6 mesecev. Za te enote je DS sprejel tudi sklep o ponovnem razpisu prostih del in nalog. V PE Ljubljana pa je bil za vodjo imenovan CVETO ROVŠEK, rojen leta 1952, iz Kranja. Odobrili smo kredit ELMI na Črnučah pri Ljubljani, v višini 4,5 miliona dinarjev, za nakup določenega stroja. Kredit nam bo vrnjen v enem letu in pol s 34 % obrestno mero. Ker je kredit manjši od 5 milionov dinarjev, predlog ni šel na zbore delavcev. Tako določa statut TOZD ROS. Ta kredit pomeni za nas tudi pridobivanje večjih količin odpadnega blaga v ELMI. Na 6. seji delavskega sveta DO DINOS, ki je bila 14. junija 1984 se je uresničil predhodno sprejeti sklep o podelitvi zlatih značk Dinosa za 25 let sodelovanja doseženega v letu 1983. Zlati znak s pisnim uokvirjenim priznanjem je podelil direktor DO Vladimir Kralj, ki se je jubilantom tudi zahvalil za dolgoletno delov Dinosu. Jožetu Horvatu iz Novega mesta, ki je bil bolan, so telegrafsko zahvalo poslali v bolnišnico, priznanje in značko pa so mu tja odnesli njegovi sodelavci. Zlato značko so dobili: Kristina Tešanovič iz TO Ljubljana, Jože Horvat iz Novega mesta, Alfred Komac čz Tržiča, Franc Šebenik in Janez Jamšek iz Ljubljane. V prihodnje, to je za leto 1984 in naprej, se bo, tako je sklenil delavski svet DO DINOS, priznanja jubilantom in zaslužnim delavcem podeljevalo ob jubilejih Dinosa oziroma ob praznikih naše družbe. V skladu s postopki, kot jih določa Zakon o sistemu družbenega planiranja in drugimi predpisi, je DS DO DINOS, dne 14.6.1984 sprejel sklep o pripravi PLANSKIH DOKUMENTOV DO DINOS ZA OBDOBJE 1986-1990. Za pripravo je zadolžil Področje načrtovanja, analiz in investicij DSSS, ki mora napraviti tudi delovni načrt, s katerim bo zagotovil pravočasen sprejem vseh planskih dokumentov. DS DO DINOS je na letošnji drugi seji, ki je bila 14.6.1984, sprejel predlog Pravilnika o pogojih za prodajo svojih hiš in stanovanj, v katerih stanujejo delavci Dinosa, najboljšemu ponudniku in ga dal v 15-dnevno javno razpravo delavcem DO. Delavski sveti TOZD POS, TOZD RET in DSSS so na svojih junijskih sejah razpravljali o tem, kakšne pripombe ima Služba družbenega knjigovodstva (SDK) na naš zaključni račun za leto 1983 in kako opravičujemo storjene napake. Naša služba notranje kontrole je namreč ugotovitve SDK preverila in pripravila za organe upravljanja in samoupravljanja Dinosa pripombe in pojasnila. Pripombe SDK so utemeljene, opravičujemo pa jih s slabo sestavo popisnih inventurnih komisij, z naglico dela ob zaključku leta, s premajhno zmogljivostjo računalnika, z okvarami računalnika in pomanjkanju rezervnih delov zanj. Nepravilnosti so nehotene in ne vplivajo na končno finančni rezultat našega poslovanja v letu 1983. Vsi trije delavski sveti so sprejeli tudi sklepe, da morajo službe v DSSS in inventurne komisije v prihodnosti svoje delo opravljati bolj pozorno. Sprejeli so tudi dopolnitev Pravilnika o inventuri. Poglavitna dopolnitev je v tem, da se inventure določenega blaga lahko opravljajo takrat, ko ga je najmanj na skladišču in ne šele na konu leta. Delavski sveti obeh tozdov in DSSS so na junijskih sejah sprejeli tudi sporočilo Ljubljanske stanovanjske in gospo-drske banke o tem, koliko skupnega dohodka ene in druge banke pripada Dinosu, kot članu obeh bank. Obenem so delavski sveti sprejeli interno razdelitev sporočenega bančnega dohodka na oba tozda in DSSS. Na junijskih sejah so delavski sveti obeh tozdov in DSSS sprejeli oziroma potrdili samoupravni sporazum o združevanju sredstev za razvoj kmetijstva in preskrbe mesta Ljubljana za leto 1984 in 1985. Obenem so sprejeli sklep (TOZD RET), da naj v prihodnje naša služba na področju računovodstva in financ ob vsakem novem predlogu za sklenitev samoupravnega sporazuma izračuna in sporočil, za koliko nas sporazum finančno obremeni. Vsi delavski sveti naše delovne organizacije so na junijskih sejah obravnavali odlok občine Ljubljana—Bežigrad o pripravi družbenega plana in v zvezi s tem o pripravi planskih dokumentov naše DO za obdobje 1986-1990. Ti dokumenti morajo biti sprejeti najkasneje v letu 1985, zaradi česar je potrebno s pripravami začeti takoj. NI DOVOLJ ZNATI DELATI, TREBA JE TUDI DELATI. NI DOVOLJ DELATI, TREBA JE TUDI ZNATI DELATI. LAUB ZNANOST ZAČNE POSTAJATI ZANIMIVA PRAVZAPRAV ŠELE TAM, KJER SE NEHA. LIEBIG Železni ostružki. Ljubljana PREDSTAVLJAMO VAM PE MARIBOR Po predstavitvi PE Pivka vam predstavljamo PE Maribor. Ne zato, ker sta si podobni, temveč zato, ker sta si povsem različni. Če hitro navržem nekaj različnosti, moram omeniti: — velikost in industrijska razvitost poslovnega območja, — število delavcev, skladišč in strojne opreme, — močno razvita konkurenca, — razlika v ceni in produktivnost. Ivanu Kušarju, vodji poslovne enote Maribor sem postavil več vprašanj o njihovi organiziranosti in o metodah njihovega dela. Lani je bila namreč njihova poslovna enota med onimi, ki so izpolnile oziroma prekoračile letni plan. To ni bilo lahko in zato je toliko bolj zanimivo, kakšni so njihovi poslovni in medsebojni odnosi. Uspehi dajejo vtis, da niso slabi. Če je temu tako, potem bi bilo dobro čim več vedeti o njih. Morda bo to vedenje komu dalo nove pobude za zboljšanje svojega poslovanja. Če ne, pa bo to koristilo medsebojnemu spoznavanju, kar je tudi taka vrednota, da jo je vredno gojiti. Na moja konkretna vprašanja mi je Ivan Kušar dal naslednje odgovore: Moje načelo poslovanja je — vzpostavljati dobre osebne odnose in — delo. S tem smo si ustvarili dobro ime pri dobaviteljih. S ponosom povem, da v dobrih devetih letih, odkar sem pri Dinosu, nismo izgubili nobenega dobavitelja. K utrditvi odnosov prispeva tudi politika takšen je vaš letošnji plan v odnosu na lansko realizacijo? Kako izpolnjujete letošnji plan? Je prišlo do kakšnih presenečenj? Lani smo zbrali in pripravili v primeren vložek 32.000 ton, letošnji plan pa znaša 34.630 ton, kar je 8 % nad lansko količinsko realizacijo. 4.350 ton reproma-teriala je prišlo v naš plan proti moji volji. Tolikšen plan je nerealen in ga ob sedanjih pogojih gospodarjenja ni mogoče uresničevati. Repromaterial je naša stranska dejavnost, ki jo počasi opuščamo oziroma prehaja v sektor trženja temeljne oziroma delovne organizacije. Celotni plan smo razdelili na trimesečja. Prvo trimesečje smo presegli za 16%. Morda bo kdo rekel, da smo nere-alnp planirali, prenizko. Ne! V zimskih mesecih smo sprejeli nekoliko izrednih poslov izven našega delovnega območja. Predvidevamo tudi prekoračitev polletnega plana, in sicer za 6 %, seveda brez repromateriala. Kakšno aktivnost in na katerih področjih ste razvili, da dosegate takšne poslovne rezultate? Novost, planiranje količin po skladiščih, je pri nas že uresničena. Vsa naša skladišča imajo količinsko zadolžitev: Murska Sobota 7.131 ton, Dravograd 3.870 ton, Lendava 2.132 ton in tako dalje. Pokazalo se je, da na ta način dosežemo večjo aktivnost skladišč. Pri zadnjem obisku skladišč sem ugotovil, da je njihov odkup v skladu z dinamiko plana. Kopičijo pa se zaloge in to zaradi pomanjkanja železniških vagonov. Prav zaradi tega v drugem trimesečju nismo dosegli plana, čeprav smo nakladali tudi ob nedeljah in celo ob prazniku borcev NOB, 4. julija. Poznamo odkup, predelavo in prodajo. V vsakem od teh procesov ustvarjamo razliko v ceni. V kateri proces vlagate največ truda, da ustvarite ustrezen dohodek? Če območje PE Maribor pogledamo na zemljevidu Slovenije, dobimo vtis, da zajema skoraj četrtino naše republike. Od Mežice do Lendave je okrog 200 km po dolžini in okrog 70 km po širini. Na tem območju je 16 občin: 10 brez Maribora, v katerem jih je 6. To območje je gosto naseljeno in industrijsko razvito. Ponovno naj poudarim, da imamo primerne, tržno usklajene, odkupne cene. Zadnje trimesečje ugotavljamo celo porast razlike v ceni na račun višje stopnje predelave odpadnih surovin v sekundarne. Zahvaljujoč dobri opremljenosti skladišča v Mariboru, lahko pripravimo dober me- talurški, livarski, steklarski ali kak drug vložek za bazično industrijo. Naša skladišča pošiljajo vso pločevino, litino in barvne kovine na centralno skladišče v Maribor, na Ledino. Morda kdo misli, da je to drago, predrago. Ni. Vzgonska pošiljka stane le 0,30 do 0,50 dinarja po kilogramu. Imamo lasten industrijski tir, delovne stroje pa razporejene v neposredni bližini tega tira. Došlo blago običajno dodelamo še isti dan in ga odpremimo Koliko obstoj konkurence vpliva na kvaliteto in rezultate vašega dela? V kakšnem smislu? Bom kratek. Ne da nam spati. Vzpodbuja nas k boljšemu delu. Kakšni so vaši konkretni odnosi z enotami konkurenčne delovne organizacije? odkupnih cen. Zgrešeno je iskati »ribniški procent". Ob vsaki spremembi naših prodajnih cen z aneksi popravimo tudi odkupne cene. Pogodbe imamo z vsemi dobavitelji. To predatavlja za nas ustaljeno metodo v katero imajo stranke zaupanje. Kakšni so izgledi za uresničitev ali za prekoračitev letnega poslovnega načrta? Planirali smo smelo, toda ne tako kot »turizem", ki ob bilanci ugotavja nasprotno od načrtovanega. Hočem reči, da bomo letni načrt izpolnili. Kušar in Šen veter (v sredini) gresta s kupci pogledat, kaj nudimo Pogled z nakladalnega platoja na skladišče v Mariboru kontejner, ga napolnijo z vsem mogočim. Dokaz je fotografija iz akcije krajevne skupnosti Juga Polaka v Mariboru. Kakšen pomen pripisujete odnosom do strank in kakšen medsebojnim odnosom v poslovalnici? Že na eno prejšnjih vprašanj sem odgovoril, da je pri stranki najprej potrebno ustvariti zaupanje, potem pa preiti na delo. To delo mora biti opravljeno vestno in pošteno, predvsem pri določanju kvalitete odpadnega blaga in pri tehtanju blaga. O medsebojnih odnosih „v hiši" nimam kaj reči oziroma nimam pripomb. Delavci imajo pravilen odnos do dela. Ali je dosedanja organizacija dela v redu in ali bi bilo mogoče uvesti nov Primerni, zelo dobre pa imamo s TOZD Papir in TOZD Regeneracija tekstila in predelava plastike. Ocenite strokovno usposobljenost vaših delavcev? Kaj boste ali kaj lahko storite za še večjo usposobljenost? Do potankosti ne poznam strokovne usposobljenosti delavcev v naši delovni organizaciji, za našo enoto pa lahko rečem, da je na primerni višini. Naši delavci imajo primeren odnos do delovnih nalog in do delovnih sredstev, katere upravljajo. Kako je med delavci razširjena potreba po izboljšavah, po inventivni dejavnosti? Kakšni so rezultati? Kako jo stimulirate? Napravili smo več tehničnih izboljšav na delovnih strojih. Franc Kološa, naš vzdrževalec strojev, ima za to največ zaslug. Enkrat je na naš predlog, ki ga je podprla centralna tehnična služba, že dobil simbolično nagrado. Sicer pa naj vam o tem kaj več pove sam Kološa. Kakšna je izkoriščenost posameznih strojev in voznega parka? Ali se lahko še poveča in na kakšen način? Lahko rečem, da je naš vozni park zelo dobro izkoriščen. Letno eno tovorno vozilo prepelje povprečno 2.800 ton, to je toliko, kolikor je letni plan najmanjše PE v Dinosu. Na še večjo izkoriščenost voznega parka ni mogoče računati. So pa še proste kapacitete pri lomilcu litine, Škarjah za železo in delno pri stiskalnici pločevine — arnoldovki. Kakšno je vaše sodelovanje z osnovnimi šolami in krajevnimi skupnostmi? Kakšne rezultate daje? Izkušnje kažejo, da dajo najboljši rezultat šolske akcije. Zanje se dogovarjamo z ravnatelji šol ali z mentorji pionirskih organizacij. Šolske akcije nam v dobršni meri nadoknadijo količine odpadnega blaga, ki ga je v predelovalni industriji zaradi večjega izkoristka repromaterialov in zaradi pomanjkanja re- produkcijskega blaga vedno manj. Težje uspemo organizirati dobre zbiralne akcije s krajevnimi skupnostmi. Če že napolnijo kakšen način merjenja dela. Kako bi bilo sprejeto ponovno določevanje normativov za posamezno delovno opravilo? Stiskalnica pločevine Arnold V Mariboru ima svoj domicil delovna organizacija Surovina. Tu je tudi sedež njenih treh tozdov, ki zajemajo kovine, papir, tekstil in plastiko. Surovina ima v Mariboru terminal za predelavo metalurškega vložka za Železarno Ravne. Zgrajen je bil s sovlaganjem sredstev Slovenskih Železarn. Vse to daje Surovini na tem sever no vzhodnem delu Slovenije precejšnjo veljavo, za nas pa pomeni stalno spodbudo za čimbolj gospodarno poslovanje. Promet z repromaterialom letos tudi v mariborski poslovni enoti ne gre dobro. Plan za repromaterial so v prvem trimesečju izpolnili le 57 %. Vzrok je v znanih tržnih omejitvah. Teh ob planiranju niso poznali, zato so promet z repromaterialom planirali previsoko. IVAN KUŠAR Na to vprašanje je težko odgovoriti. Marsikaj smo že poizkusili, pa se je zaradi specifičnosti našega dela vse slejkoprej opustilo. Zelo v redu in pošteno se mi zdi nagrajevanje po ustvarjeni količini sekundarnih surovin, po pokazatelju „K". Odkar je v veljavi, so se vsi zaposleni delavci začeli ner verjetno zanimati za realizacijo planskih količin. Ker imamo sedaj pri realizaciji največje težave z vagoni, delavci vsak dan sprašujejo, če smo vagone dobili. Kako varujete skladišče in uskladiščeni material pred krajo in požari? Ali je varnost ogrožena? Kakšne izkušnje imate? Varovanje objektov imamo organizirano preko varnostne službe ..Bodočnost" Maribor. Od 6. do 14. ure varnostniki ,,Bodočnosti" kontrolirajo izhod odkupljenega blaga in če je plačano. Po 14. uri ti varnostniki opravljajo redne obhode po skladišču in skrbijo tudi za požarno varnost. Delovne naloge opravljajo po tako imenovanem opomniku, ki je priloga knjigi poročil. Ocenite družbenopolitično aktivnost organizacij vaše poslovne enote. V kaj je njihova aktivnost najbolj usmerjena? Imamo dve organizaciji: osnovno organizacijo sindikatov in osnovno organizacijo zveze komunistov. Organizacijo ZK imamo skupaj s tekstilnim obratom, ki je v Bohovi. Mladih delavcev nimamo, zato nimamo mladinske organizacije. Največkrat se sestaja Izvršni odbor sindikalne organizacije, predvsem pred pomembnimi odločitvami, zlasti pred obravnavo letnih planov in periodičnih obračunov na zborih delavcev. Osnovna organizacija ZK ima redne seje po programu komiteja občinske konference ZK Maribor—Tabor. Na redni seji julija meseca letos smo med drugim obravnavali dodatna administrativna opravila, ki se naj bi začela izvajati s 1. julijem. Šlo je za obračun delovnih ur na strojih, obračun kilometrine in uporabe goriva za delovne stroje in prevozna sredstva ter evidence porabe avtoplaščev. Člani ZK so ugotovili, da so iskana dodatna opravila prišla ravno v dopustniškem času in da so v glavnem vsi iskani podatki že zajeti v raznih poročilih delovni ali temeljni organizaciji. Ocenite možnost, sposobnost, zrelost in resnost odločanja na vaših zborih delavcev. Kolikšna je zavest delavcev, da enako prizadeto odločajo, kadar odločajo o svojih neposrednih interesih in kadar o interesih Dinosa kot celote? Zbore kolektiva sklicujemo na sedežu PE, v Mariboru. Kadar je na dnevnem redu pomembnejša zadeva, skličemo delni zbor delavcev prekmurskih skladišč v Murski Soboti. Delavci so zainteresirani za vsa dogajanja v delovni organizaciji, v Dinosu. Aktivno se vključujejo v razprave predvsem kadar gre za naložbe, sporazume o sovlaganju naših sredstev z dobavitelji odpadnih surovin, za letne plane in podobne pomembne zadeve. Da so zbori kolektiva živahnejši, kadar gre za odločitve ožjega interesa, za poslovalnico ali za posameznega delavca, menda ni potrebno posebej poudarjati. * O tem, koliko delavci poslovne enote Maribor prispevajo k poslovnim uspehom, s kakšnim žarom sodelujejo pri ustvarjanju dohodka in s tem pri preskrbo vanju industrije s sekundarnimi surovinami, sem spraševal več delavcev. Rekel sem si, če je poslovanje dobro, potem se mora to odražati v vseh podrobnostih delovnega dne in pri vsakem delovnem procesu. Delavci so večkrat v zadregi za odgovore na direktna vprašanja, zlasti če vedo, da bodo objavljeni, zato nisem vztrajal na vseh odgovorih. Vse sem enako vpraševal, njihove odgovore pa strnil v eno pripoved. Iz teh pripovedi si lahko ustvarimo občutek, kako sodelujejo, kako se trudijo, da bi čim-bolje uresničili sprejete naloge in kako so razpoloženi. Od razpoloženja, od počutja, je namreč odvisna tudi volja do dela in reda. ADNRIJA HABUŠ je prev-zemalec blaga na skladišču v Pristaniški ulici št. 8. Habuš je na tem odvojenem mariborskem skladišču dve leti in pol, pri Dinosu pa že Drobilec litine Mariborska poslovna enota ustvarja z enakim številom delavcev enkrat več količinskega prometa kot pred desetimi leti. To ji omogoča dobra strojna opremljenost in boljša organizacija dela. Temu največ pripomorejo trije poglavitni predelovalni stroji: stiskalnica za pločevino tipa Arnold, škarje za rezanje železa tipa Aligator in najnovejši stroj — lomilec litine. Velikega pomena pa je tudi to, da so ti stroji v neposredni bližini lastnega industrijskega tira. Polni nakladalni koši z zdrobljeno litino 23 let. Prej je bil rezilec na skladišču, ki je pri sedežu poslovne enote, na Ledini. Njegove odgovore sem strnil v naslednjo pripoved: „Mislim, da naš sindikat dovolj spodbuja, kako je treba delati. Predsednik naše sindikalne organizacije je tovariš Beranič, ki se kljub slabemu zdravju vedno zavzema, da bi v redu opravil funkcijo, za katero je bil izvoljen. Aktivnost našega sindikata se opazi na zborih kolektiva, kjer se delavci radi oglašajo. Niso tiho. Tu imam normalne delovne pogoje, če izvzamem prepih, ki je posledica tudi vetra, ki vsak dan zapiha nad tokom reke Drave. Skladišče je namreč ob sami reki. Vmes je le cesta. Prinašalcev koristnih odpadkov, največ je takih, ki pripeljejo star papir, je ravno toliko, da odkup normalno teče ves delovni dan. Skladišče je v stari zgradbi, ki ima samo stene in streho. Strop je iz leso-nitnih plošč, ki pa so na mnogih mestih že strohnele in odpadle. Te odprtine povečujejo prepih. Tudi stranke me sprašujejo, kdaj bomo to popravili. V skladišču imam samo eno ročno stiskalnico za tekstilne odpadke in decimalno tehtnico. Na oboje pazim, da so vedno v redu. Mislim, da se delavci naše poslovne enote zelo dobro zavedajo, zakaj je treba stroje in vozila čuvati, kot da so njihova osebna last. Dober občutek imajo tudi za varnost pri delu. Naš pravilnik o varnosti pri delu ni samo na papirju. Družbena samozaščita je za mene tudi to, da vemo, kako je treba z vsako stvarjo ravnati in jo pravilno izkoristiti. Glede tatvin menim, da jih je treba najprej onemogočiti, toda kdor za tatvino ve ali pa jo celo vidi pa nič ne ukrene, ne dela prav. Če bi nastopile izredne razmere, vem kaj mi je storiti. Sem moram priti čim-prej in tu počakati nadaljnjih navodil. Če bi prišlo do požara v skladišču, tudi vem kaj mi je storiti. Pred 28 leti sem napravil gasilski tečaj in tečaj civilne zaščite. Zdaj sem to pri Dinosu opravil ponovno in s tem potrdil moje predhodno znanje o tem. Nikoli me ni bilo sram povedati, kje delam. Dinos kot kratica pove, kako koristno delo opravljamo in vsak naš delavec bi moral biti ponosen na to. Dinos nam tudi sicer nudi rrarsi-kaj. Mislim na primer na naše počitniške domove in prikolice. Tako so urejene in v takih krajih so, da nam to marsikdo zavida. Pri Dinosu sem že tako dolgo, da imam občutek kot da sem pri njem od rojstva. Zelo sem zadovoljen in nobenih posebnih želja nimam. Moja edina želja je, da bi nam šlo še naprej tako dobro, kot nam gre sedaj in da bi tu dočakal upokojitev." PAVEL BLAŽEKA je strojnik. Upravlja z dvigalom, s katerim streže stiskalnici Arnold. Pri Dinosu je že 26. leto. Njegove odgovore na moja vprašanja sem strnil v naslednjo pripoved: ..Mislim, da je naša volja do dela v veliki meri posledica vpliva naše sindikalne organizacije. Zadovoljni smo z njo, saj nam tudi preskrbi, kar potrebujemo oziroma kar je sicer težko dobiti. O nabavah, o načrtih, o uspehih ali težavah smo do- Andrija Habuš pri vhodu v skladišče oziroma odkupno postajo v Mariboru, Pristaniška ulica 8 Naša poslovna enota v Mariboru ima na svojem območju 7 skladišč, ki so obenem odkupne postaje. V Mariboru sta dve skladišči, v Dravogradu eno, po eno pa je še v Gornji Radgoni, Murski Soboti, Lendavi in Ptuju. Mariborska poslovna enota ima po spisku 67 delavcev. V Mariboru jih je 40, v Dravogradu so 4, v Lendavi 5, v Murski Soboti 15, dva sta v Ptuju, eden pa v Gornji Radgoni. Njihov skupni letošnji plan znaša 34.630 ton, plus repromaterial. To je 517 ton na delavca po spisku, medtem ko je povprečje v TOZD POS 300 ton na delavca. Kakšne osebne dohodke bi imeli v Mariboru, če bi ustvarjali tako razliko v ceni kot na Pivki? Za PE Pivka je značilno, da ima večjo razliko v ceni in manjše količine sekundarnih surovin na delavca. V Mariboru je obratno. Zaradi majhne razlike v ceni morajo pridobiti velike količin odpadnih surovin in jih predelati v sekundarne surovine čimboljše kvalitete, da si ustvarijo primerne osebne dohodke. Ivan Kušar je povedal, da so bili osebni dohodki velik problem njihove enote. Mnogo let so bili na spodnjem delu lestvice. Toda z novim obračunom osebnih dohodkov, pri katerem je poudarek na količinah in kvaliteti prodanih sekundarnih surovin, njihovo delo nima več obeležja boja za osebne dohodke. V kolektivu je, ko so se osebni dohodki popravili, zavladalo zadovoljstvo in velika volja do dela. Zdaj lažje premagujejo vse težave. volj informirani. Poslovodja nas natančno obvešča in na zborih delavcev nam zato ni težko glasovati za karkoli. Delovni pogoji so zdaj mnogo boljši, kot so bili včasih. Z delovnimi stroji smo sedaj dobro opremljeni. Jih pa tudi čuvamo, kolikor se le da, saj vemo, da je od njih odvisen naš kos kruha. Za varnost pri delu je pri nas odgovoren naš Kološa. Zelo smo zadovoljni z njim. On resnično pozna te stvari. Za kakšne posebne naloge v primeru izrednih razmer pa sem že prestar. Povem pa, da se poloviti ne bi dali. Nikoli! S svojim delom in položajem sem zadovoljen. Omogočeno mi je primerno življenje. Še 9 mesecev mi manjka, pa bom imel pogoje za redno upokojitev. V zvezi s tem imam samo eno željo, da bi se našlo kakšno STANKO ŠIJANEC delo zame tudi potem, ker je tu lepše kot doma." STANKO ŠIJANEC je strojnik, usposobljen za upravljanje z več stroji, največkrat pa reže železo s strojem Aligator. Pri Dinosu je že 30. leto. Začel je kot spremljevalec voznikov kamionov. Delal je z rokami, kar se danes dela z različnimi stroji — grabilci oziroma nakladalci ali dvigali. Njegova pripoved o sebi in sodelavcih pa je naslednja: „Kadar se dogaja kaj pomembnega, čutimo našo sindikalno organizacijo, ker se zavzema za nas, delavce. 0 tem, kdo odloča o pomembnih zadevah, mi delavci ali kdo drug, bi rekel, da odločamo vsi skupaj. Delovne uspehe imamo tudi zato, ker imamo dobre delovne pogoje, vsaj zdaj so še dobri. Pri nas stroji nikoli ne stojijo in tudi delavcev ne boste nikjer videli, da gledajo v zrak. Vsak opravlja svoje delo. Dinos mi veliko pomeni, ker sem že toliko let pri njem — 30 let. Na dopust v Dinosove počitniške hišice ali prikolice pa ne hodim. To bi me preveč stalo. Želim si, da bi lahko do upokojitve delal to, kar delam sedaj in da bi bilo še naprej vsaj približno tako dobro, kot je sedaj." NEŽKA BIZJAK je materialna knjigovodkinja poslovne enote. Pri Dinosu je od leta 1980. Začela je kot blagajničarka. K nam je prišla iz mariborske trgovine Varteks, kjer je bila 14 let. Njeni odgovori na moja vprašanja so naslednji: ..Delavci se radi obračamo za pomoč na našo sindikalno organizacijo, do sestanka s člani sindikata pa pride bolj poredko, ker je dovolj drugih sestankov z istimi ljudmi. S pomočjo sindikalne organizacije si tudi vsako leto preskrbimo kurjavo za ogrevanje — premog. Pomaga nam, da lažje pridemo do njega. Na zborih delavcev se naši delavci radi oglašajo, čeprav je morda res, da največkrat eni in isti. To so predvsem naši delegati in člani naših samoupravnih teles, pa seveda naš vodja poslovalnice. On največkrat razlaga in pojasnjuje, da bi se delavci lažje odločili za takšno ali drugačno rešitev različnih predlogov. Delovni uspehi so veliko odvisni od delovnih pogojev, med katere je treba všteti tudi medsebojne odnose. Lahko rečem, da so pri nas delovni pogoji dobri. Kakšni so bili prej ne vem, toda zdaj so dobri. Tudi za prehrano ob delu imamo vse urejeno, kar pa ne pomeni, da delavcem včasih kakšen obrok ni všeč. Trdim, da imajo delavci zelo dober odnos do delovnih sredstev in veliko skrb za dobro organizacijo dela. Zjutraj večkrat tu v pisarni teče pogovor, kaj bi bilo treba še urediti, da bi delo boljše steklo. Kakšen odnos do dela imajo, pove primer, da je naš voznik ustavil kamion in na cesti pobral kartonsko škatlo, preko katere so drugi vozili. Prišel je celo v časopis, v mariborski Večer, in v naše glasilo, kjer je bil drugim voznikom postavljen za vzgled. Mislim, da se naši delavci dobro zavedajo, da dober odnos do dela, do strojev in materiala, vpliva na dohodek oziroma na osebne dohodke. Vedo, da je na osebni dohodek treba misliti že v začetku meseca, ne pa samo na kraju, ko pride čas izplačila. O varnosti pri delu ne vem veliko, vem pa, da je za to pri nas odgovoren tovariš Kološa in da so delavci z njim zadovoljni. Skladišče imamo sicer zavarovano z varnostniki delovne organizacije Bodočnost iz Mari- Škarje Aligator za rezanje železa Če že napolnijo kakšen kontejner, ga napolnijo z vsem mogočim. Iz akcije KS v Mariboru. Foto Kušar P E Maribor ima 16 tovornih vozil in 3 osebne avtomobile. Čutijo pomanjkanje tovornih vozil z grabilci. Potrebujejo jih več, ker je na njihovem območju zelo veliko osnovnih šol in krajevnih skupnosti in zaradi tega tudi veliko zbiralnih akcij, za kar so takšni kamioni kot naročeni. Potrebovali bi tudi še eno samohodno dvigalo, je povedal Franc Kološa. bora. Svojo dolžnost dobro opravljajo. O mojem odnosu do Dinosa naj povem s stavkom, ki ga večkrat slišim, in sicer, da je služba naš drugi dom. Ob trimesečjih delam po 12 ali 13 ur na dan. To pomeni, da sem pri Dinosu vsaj v tistih dneh, prav toliko časa kot doma. Prišla sem iz trgovine, vendar sem se tu veliko naučila. Zelo sem zadovoljna. Ni pa vse — delo. Volja do dela je odvisna od mnogih stvari. Tudi od tega kakšen imaš letni dopust. Čeprav še nisem dolgo pri D"nosu, sem bila že na letnem dopustu v Savudriji, v dinosovi hišici in na otoku Cresu, v počitniški prikolici. Bilo je lepo, enkratno. Všeč mi je tudi, da na primer skupno z delavci proslavljamo naš dan, Dan žena in da vsako leto organiziramo sindikalni izlet. Za mene osebno je pri nas v Mariboru prilik za družabno življenje med delavci primerno poskrbljeno. Za druge pa ne vem. Tudi s svojim poklicem sem zadovoljna. Da bi dosegla kaj več, tu ni niti možnosti, sicer pa o tem mislim tako: več kot si, večjo odgovornost imaš. Za ženo z družino pa imam že sedaj dovolj veliko odgovornost." IVAN BERANIČ je drugi komercialist mariborske poslovne enote. Pri Dinosu je 14 let, predsednik osnovne organizacije sindikata pa je od decembra lanskega leta. Njegove misli o tem, kaj vse vpliva na delovne rezultate in kako je s tem pri njih v Mariboru, sem strnil v naslednji prispevek: „Po moji oceni je naša sindikalna organizacija dovolj aktivna, zlasti če jo ocenjujem skozi delo njenega izvršnega odbora, ki se pogosto sestaja. Glede članskih sestankov in sploh sestankov pa rrislim tako: več kot jih je, manj se dela, seveda če so sestanki med delovnim časom. Kot predsednik sindikalne organizacije se moram udeleževati sestankov na dveh straneh: v Ljubljani, v okviru našega tozda, in v Mariboru, v okviru mariborskega občinskega sveta sindikatov. O odločanju delavcev pa mislim tako: odločajo vsekakor, drugo vprašanje pa je, ali so dvignili roko zato, ker se to od njih pričakuje ali zato, ker so prišli do prepričanja, da je predlog dober. Pri nas se veliko pojasnjuje, zato mislim, da je več takih, ki zavestno odločajo. Rezultati dela so v veliki meri odvisni tudi od dobro vzdrževanih delovnih sredstev. Pri nas dajemo temu vprašanju velik pomen. V obrambnem načrtu poslovne enote sem dobil novo funkcijo, zato moram zdaj preučiti, kakšne so moje nove naloge v primeru izrednega stanja ali kakšne vaje. Za mene je Dinos delovna organizacija kot vsaka druga, naša dejavnost pa je družbi potrebna, morda bolj kot marsikatera druga. Ali bi nam Dinos lahko nudil več kot nam nudi zdaj na področju socialne varnosti? Moj odgovor je, da zdaj niso take razmere, da bi bile realne možnosti doseči kaj več. Želje so eno, možnosti pa drugo. Kdor nima nobenih želja, je verjetno z njim že konec, je najbrž tik pred upokojitvijo. Jaz še nisem!" FRANC KOLOŠA je avtomehanik in vodja vzdrževalne službe delovnih naprav poslovne enote. Odgovoren je tudi za varnost pri delu in še kaj bi se našlo. Pri nas je že 25 let. Zelo je navezan na Dinos in na svoje delo. Celo navdušen je in lahko je drugim za vzgled. Njegove odgovore sem strnil v naslednjo pripoved: „K našim dobrim poslovnim uspehom je sindikalna organizacija največ pripomogla s prostovoljnim udarniškim delom vseh delavcev, tudi onih iz pisarn. Spomladi smo vsi nakladali odpadni material in zaposlili vse naše kamione. Vozili smo ga k stiskalnici, kjer je bil takoj stisnjen v pakete. Ko ocenjujemo raven odločanja delavcev, moramo upoštevati, da so delavci v vseh naših samoupravnih telesih, kjer tudi sprejemajo sklepe, torej odločajo. Ne FRANC KOLOŠA odloča se samo na zborih delavcev. Toda pri nas so tudi zbori delavcev živahni. Pri obravnavi obračuna za letošnje prvo trimesečje smo imeli kaj povedati in dali smo več pripomb za delo in obračun v prihodnje. Za vzdrževanje strojev in naprav sem v naši poslovni enoti odgovoren jaz, zato lahko o tem dam natančno oceno. Naši vozniki vozijo kamione po 12 do 14 let, pa so še dobro ohranjeni. Drugje jih s prevažanjem takega materiala uničijo v treh ali štirih letih. Naši strojniki so nekdaj delali z lopatami in vilami, zdaj pa drže samo za ročko stroja in delo teče. Sprememba je A tolikšna, da jo ne bodo ni- ^ S Francem Kološem sva veliko goto rila o lomilcu litine. Ko potisni bat stiska čeljusti za drobljenje, velika potisna sila vrže ven kakšen kos litine, in če ta kos pri tem zadene potisni bat, ga poškoduje. Na batu nastane odrgnina, ki poškoduje tesnilo in ta ne more več popolnoma zadrževati hidravličnega olja. Nedavno je serviser firme Arnold prinesel nova tesnila, in to ne prvič. Kološa ga je večkrat prepričeval, da je potrebno bat zaščititi, toda zaman, sam pa tega ni smel storiti, ker je lomilec še pod garancijo. No, potem mu je dovolil izdelati zaščito bata po njegovi zamisli. Iz 5 milimetrske pločevine je izdelal pokrov, dolg 2 metra in širok pol metra. Ta pokrov se premika skupaj s čeljustmi oziroma potisnim batom in ga obenem ščiti od udarcev tistih kosov litine, ki jih pri drobljenju vrže ven. Ta izboljšava, ki si jo je domislil in izdelal Kološa, bo prihranila veliko dragih tesnil. koli pozabili. Zato stroje tudi čuvajo in vzdržujejo. Naše delo pa je tudi zelo nevarno, tako za delavce kot za stranke, ki po skladišči iščejo to in ono. Toda kakšne malo bolj resne nesreče že dolgo nismo imeli. To pomeni, da naši delavci primerno skrbijo za svojo in splošno varnost. Zlasti je nevarno delo pri lomilcu litine. Ko stroj litino drobi, kakšen kos izleti ven. Po moji zamisli smo zdaj to preprečili. Delavci tudi sami skrbe za red na skladišču. Pazijo tudi, da kdo kaj ne odnese. Ugotovili smo, da je za vzdrževanje reda na skladišču in za varnost materiala najboljši delavec JANKO KAR, ki je sicer gluhonem. Zadolžili smo ga prav za takšno delo in rezultati so bili vidni takoj. Na skladišču vlada vzoren red. Vozne poti so čiste, večkrat, tako na primer danes, tudi pometene. Janko je tudi dober psiholog. Stranka s slabimi nameni mu takoj „pade v oči". Veliko tatvin je že odkril in veliko storilcev smo z njegovo pomočjo že prijeli. Tudi varnostniki „Bodoč-nosti" so dobri. Po eden je v službi, tako podnevi kot ponoči. Imeli smo tudi psa čuvaja, pa nam je pobegnil. Razmišljamo, da bi si preskrbeli drugega. Ponoči lahko varnostnik s psom čuvajem zagotovi 100% varnost materiala na skladišču. Pes zazna vsak šum in lahko dohiti vsakega, ki se hoče kjerkoli splaziti v ograjen prostor skladišča. Naloge, ki jih imam po našem obrambnem načrtu, zelo dobro poznam, zato me ne more ničesar presenetiti. V zadnjih letih smo na pobudo tovariša Kušarja imeli tudi vaje, zato sem prepričan, da bi se dobro znašli, če bi bilo treba. Na letovanju v Savudriji, v naših počitniških hišicah sem bil samo enkrat in vsi člani moje družine, z menoj vred, smo bili presenečeni, ko lepo imamo tam urejeno za delavčev letni oddih. Za družabnost v Mariboru kar primerno skrbimo. \&ako leto prirejamo izlete, ki so tudi poučni. Na enem takem izletu smo si na primer ogledali proizvodni proces v Železarni Ravne. Videti to, je za naše delavce velikega pomena. To, kar sem v 25 letih dosegel pri Dinosu, je veliko, toda še vedno nisem zadovoljen. Rad bi dosegel še več. V našem delovnem procesu je veliko možnosti za izboljšave, pa se obnašamo kot da se nas to ne tiče. Premalo je spodbujanja, da bi delavci dajali predloge. mm mi Prazen železniški transportni tir na našem skladišču v Mariboru, Ledina. Na levi je nakladalni plato Franc Kološa je junija meseca skupaj s svojim pomočnikom in drugimi sodelavci reševal vprašanje gum velikega samohodnega nakladalca „T 170". Ta je opremljen z gumami balonaricami, uvoženimi seveda, in teh zdaj ni mogoče nikjer dobiti. Ta balonarica se je na skladišču tako prerezala, da jo ni bilo mogoče popraviti in nakladalec je obstal, čeprav ga je skladiščnik nujno potreboval. Vsi so „t uh tali" kaj storiti, dokler ni nekdo opazil, da ima platišče kamiona DEUTZ isto število lukenj za vijake in na istih mestih kot platišče gume nakladalca „T 170". Takoj se jim je posvetilo, da so rešili nekaj, kar ni nikomur prišlo na misel vseh 10 let odkar imajo to dvigalo. In prav takega, z istim problemom, ima P E Slovenske Konjice. Sneli so platišče gume balonarice in privili po dva deutzova kolesa. Le teh, platišč in gum, je na naših skladiščih med odpadnim materialom kar precej. Ne vem kolikokrat je Kološa dejal, da je zaradi te izboljšave tako zadovoljen, da je kar srečen. PETER URŠIČ je prvi komercialist poslovne enote Maribor. Pri nas je od leta 1976, torej 8 let. Najin razgovor o tem, kako je mariborski kolektiv organiziran da dosega takšne rezultate kakršne pač dosega, sem strnil v naslednji sestavek: ,,Vsa pomembna vprašanja za poslovanje oziroma za naš kolektiv pretresamo tudi v našem izvršnem odboru sindikalne organizacije. Članov nas je 5. Marsikatero vprašanje pa pretresemo tudi na zboru kolektiva, na primer kakšne sporazume, trimesečne obračune, letne plane in podobne stvari. Največ se z delavci pogovarjamo v naši jedilnici ob toplem obroku. Tu pride vse na dan in tudi do kakšnega dogovora, ki potem zagleda ,,beli dan" na zboru delavcev. Zavest naših delavcev, da upravljajo z zelo dragimi stroji, je zelo visoka. Imamo zelo malo izpadov strojev zaradi okvar, če pa do tega pride, okvaro hitro odstranimo. Delavci vedo, da vsak izpad stroja ali vozila vpliva na manjši dohodek. Pred dvema dnevoma so delavci opazili zunaj skladiščne ograje nekaj kosov aluminija. Nekdo ga je vrgel čez ograjo. Dogovorili so se in pazili, kdaj bo kdo prišel ponj. Njihov trud ni bil zaman. Storilca so dočakali in prijeli. Ta dogodek pove, na kakšni ravni je občutek naših delavcev za družbeno lastnino. JELKA REPUŠIČ, predsednica delavskega sveta naše delovne organizacije: „Delavski svet naše delovne organizacije nima prave vloge, čeprav je odgovoren za skladen razvoj in obstoj vseh njenih delov. Delavski sveti obeh tozdov in naše DSSS so, za razliko od delavskega sveta delovne organizacije, preobremenjeni z dnevnimi redi. Potrebno jih je razbremeniti vsaj v tistih zadevah, ki se sprejemajo v enakem besedilu, saj so v delavskem svetu delovne organizacije delegatsko zastopane obe TOZD in DSSS. S takšno preložitvijo dolžnosti in odgovornosti bi se pridobilo precej časa." Obrambni načrt imamo vedno na tekočem, preizkusili pa smo ga tudi že. Moja naloga v primeru izrednega stanja ni v okviru obrambnega načrta naše poslovne enote, toda vseeno vem za bistvene elemente, ki jih načrt vsebuje. V svojem imenu in imenu drugih delavcev lahko rečem, da Dinos primerno, skrbi za siceršnje dobro počutje svojih delavcev. Uspešno se rešujejo stanovanjska vprašanja, zelo dobro pa je preskrbljeno tudi za letne dopuste. Za še boljše počutje delavcev in za še večjo pripadnost delovni organizaciji bi predlagal družabna srečanja celotnega dinosovega kolektiva. Srečanja bi seveda morala biti na prostovoljni osnovi, toda dobro organizirana. Ni nujno, da bi bila vsako leto. Med seboj se vendar še vse premalo poznamo. Tisti, ki hodimo na sestanke v Ljubljani, se že poznamo in ni nas niti tako malo, toda tudi za nas ti sestanki ne morejo zamen- jati poznanstva, ki se sklene, kadar človek ni obremenjen s skrbmi, kadar je sproščen. Obvezni sestanki ne morejo nadomestiti potrebe po družabnem srečanju. Predvsem pa mo- ramo misliti na tiste delavce, ki nimajo nobene prilike, da bi prišli v stik s sodelavci iz drugih enot. Zaključek. Zavedam se pomanjkljivosti, ker ta reportaža oziroma intervju ni Pri nas je bilo nekaj let nazaj močno zakoreninjeno pitje alkohola med delom. Tega zdaj ni več. Alkoholizma smo se povsem rešili, boj za to pa ni bil lahek. Zdaj je delovna disciplina dobra, pa tudi bolniških izostankov nimamo veliko, se je pohvalil Ivan Kušar, vodja poslovne enote Maribor. BRANKO ŠENVETER, rojen leta 1944, je pri nas, v Mariboru, od 1. decembra 1983, in sicer kot vodja skladišča na Ledini. Nadomestil je ANDREJA VADLJA, ki je zdaj na letnem dopustu, potem pa bo nastopil upokojitev. Branko je prišel k nam iz prometne organizacije CERTUS Maribor, TOZD Avtobusne delavnice. Tam je bil 12 let vodja skladišč. Z nami je ves čas poslovno sodeloval. Po poklicu je visokokvalificiran avtomehanik. Našo poslovno enoto v Mariboru je Branko, kot sem že omenil, poznal že dolgo vrsto let in gotovo je imel o njej dobro mnenje, če je v njej sprejel delo. Zanimalo me je, če je to mnenje potem, ko je prišel, spremenil. Njegov odgovor se je glasil, da je pri nas boljše, kot si je predstavljal. Kolektiv da je tako enoten, da je v njem prijetno delati, je rekel. Povedal je še, da je po 20 letih dela prvič menjal „firmo" in da mu ni bilo vseeno kam bo prišel. Bojazen pa je bila odveč, je pristavil. Delo da je razgibano in osemurni čas mine, kot bi „mignil" je rekel in še enkrat potrdil, da je zelo zadovoljen, ker je prišel k nam. zajel tudi delavcev drugih skladišč mariborske poslovne enote, saj bi bilo zanimivo slišati, kaj oni menijo o prilikah v njihovi poslovni enoti. Pričujoči zapis je morda malo premalo kritičen, kajti brez napak gotovo ni nikjer nobene enote, toda, kako naj pišem drugače, kot povedo delavci sami. Sem kar prepričan, da v glavnem je tako, kot pravijo inter-vjuvani delavci in to je za ta prispevek najbolj pomembno. Namen pa je ta, da se druge enote primerjajo z mariborsko in skušajo, kar bodo dobrega našli, napraviti še sami in še bolje. Da pa bo slika o mariborski poslovni enoti celovitejša, vabim delavce drugih skladišč, ki spadajo vanjo, zlasti vodje skladišč, da uredniškemu odboru glasila pošljejo mnenje o tu zapisanem oziroma o svojih pogledih na vzroke ali posledice, ki prinašajo tej enoti razmeroma dobre poslovne rezultate. Stane Koman NAŠI NA POČITNICAH PUNTA KRIŽA Pred dvema letoma smo v našem glasilu objavili reportažo o tem, kako se imajo naši delavci s svojimi družinami v avtocampu na otoku Cresu. Tam je avtocamp BOKINIČ-BALDARIN, in sicer_ pri vasici PUNTA KRIŽA, ki je 12 km oddaljena od mesteca OSOR. V tem campu imamo 4 avtomobilske prikolice. Osor je znamenito starinsko mestece. Je na skrajni točki otoka Cresa, tam, kjer se čez 10 metrov dolg dvižni most pride na otok Lošinj. Punta Križa je precej daleč in morda zato ni „drena" med našimi delavci za počitek v tamkajšnjem campu. Sklep, da so v tem campu lahko počitnice dolge 14 dni (v Savudriji 10 dni, v Kranjski gori pa 8) ni povečal števila interesentov. Mogoče je premalo propagande za ta avtocamp? Dobil sem nalogo, da naše delavce, ki letujejo tam, ponovno obiščem. Njihova pripoved, kako se počutijo. bo najboljša propaganda ali pa obratno. Odvisno od tega, kako se počutijo, dobro ali slabo. Med tistimi, ki radi hodijo na morje, je veliko takih, ki trde, da se na celini, pa čeprav ob morju, ni mogoče tako odpočiti kot na kakšnem otoku. V Punta Križo sem šel z avtobusom. Julija in avgusta vozi tja in nazaj poseben avtobus reškega Autotransa, in sicer iz Ljubljane do Ve-lega Lošinja. Avtobus prepeljejo iz celine v Istri, pri luki Brestova, na otok Cres, s trajektom. Iz Ljubljane do Osorja, kjer je potrebno izstopiti za avtocamp pri Punta Križu, vozi 5 ur, do Velega Lošinja pa še eno uro. Nerodno je le, da je do Punta Križe še 12 km ozke ceste. Nekdo te mora tja prepeljati. Mene je Alojz Založnik, ki je tam s svojo družino letoval že nekaj dni. Seveda sva se za to uslugo predhodno dogovorila. V avtocampu Baldarin so sredi meseca julija letovali naslednji naši delavci s svojimi družinami: Alojz Založnik, Rajko Dolničar, Langerholc Jožica in Franc Dolinar. O tem, kako se počutijo in zakaj se vračajo v ta camp, so ni povedali naslednje: ZALOŽNIKOVI Založnikovi so letos v tem campu že četrtič. Sem so prišli vsako leto, odkar ima Dinosu tu avtoprikolice.Tudi prej so na letni oddih vedno odšli na kakšen otok. Prepričani so, da se le z odhodom s celine na otok lahko odtrgaš od siceršnjega vsakdana, dela, skrbi in poznanih ljudi, s katerimi deliš dobro in slabo. To je zanje pravi počitek to, da nekaj dni zaživiš povsem drugače, taborniško, v naravi. Najbolj jim je všeč čisto morje. Takšno je kot biser. Nič umazanije ne plava po vodi. Tudi komarjev ni toliko kot v Savudriji. Hudo pripeko blaži rahel veter. Najbolj pa je morda privlačno to, da si lahko poiščeš „svoj" zalivček na divji nudistični plaži, ki je zelo blizu. O tem moram povedati nekaj več, kajti člani vseh naših štirih družin to možnost izkoriščajo vsak dan. Avtocamp Bokinič—Baldarin ima dva dela, eden je za oblečene goste, drugi, ki je večji in bolj urejen, pa je za gole goste, med katerimi je seveda največ tujih. Toda tudi oblečeni gosti se gredo nudiste, samo na nasprotnem bregu dolgega samotnega polotoka. Tja se celo lahko preplava, toda vsi, tudi naši dinosovci, se tja prepeljejo s svojimi čolni. Tam je ob bregu kamenje, sonce in taka voda, da bi jo nosil v gumbnici kot biser, ko bi to bilo mogoče. Vsaka skupinica ali družinica si tam najde svoj prostorček, svoj zalivček, in tam ob sončenju in kopanju preživi skoraj ves dan, od 10. do 17. ure. Šele zvečer, ko se vrnejo v svoje šotore ali prikolice, ko si začno kuhati kosilo, ki je tudi večerja, so zopet velika družjna prijateljev in znancev. Šele zvečer se obiskujejo, kritizirajo upravo campa in kdo ve kaj še, vržejo karte ali gledajo v televizor, ki ga je sosed prinesel ven pod drevo, tako vse tja do 21. ure, ko v campu zavlada mir. Pripekajoče sonce jih je utrudilo fizično in psihično, zato so potrebni mnogo spanca. Vstaja se pozno, od 8. do 10. ure, ko se po jutranji toaleti in obilnem zajtrku zopet vse umiri, ker večina gostov odide na kopanje in sončenje. Pa se vrnimo k Založnikovim. Povedali so, da se v bližnji trgovini avtocampa Zalivček avtocampa Bokinič—Baldarin z recepcijo dobi vse, kar se potrebuje za preživetje: hrano, sadje in pijačo. Nekaj hrane so prinesli s seboj. Pod baldahinom prikolice je 80 litrski hladilnik in v njem se hrana obdrži nekaj dni. To ni problem, sta rekla oba, Alojz in Milena, problem v tem campu je elektrika. Večkrat je ni, ker pogosto prihaja do kratkih stikov. Do teh pa prihaja zato, ker je vsa napeljava nestrokovno izvedena. Glavni priključek na električno omrežje je neuporaben. Prikolice so priključene na kable, po katerih teče elektrika iz navadne vtičnice v umivalnici, tiste, v katero priklljučiš električni aparat za britje. Takšna napeljava je zelo nevarna in Založnika to strašansko moti. Ve, kako je z odgovornostjo za takšne stvari pri njih, v Bohovi, v tekstilnem obratu, in ne more razumeti, da tu iz uprave campa noče nobeden poskrbeti, da bi se to uredilo. Večkrat je že interveniral, toda vedno je naletel na tako nemogoč odnos do varnosti ljudi in premoženja, in do njega, ki se je pritožil, da se več ur ni mogel pomiriti. Mnogi v cam- pu se te nevarnosti ne zavedajo, zato, če so nekajkrat po 10 minut ali pol ure v temi, to potrpežljivo prenašajo. Toda ob tem prav gotovo delajo zaključke, ki upravi avtocampa niso v prid. Pravzraprav je v campu za elektriko odgovoren 17-letni fant, ki pa se nerad loti kakšnega popravila. Gosti pa tudi niso električarji in predno najdejo za svojo prikolico stik, nekajkrat sami povzročijo kratek stik. Vse štiri naše prikolice so še vedno blizu ena drugi, toda tako obrnjene, da ne gledajo druga v drugo. Tako je boljše zaradi večje sproščenosti, če pa se komu zahoče družbe sosedov, napravi nekaj korakov. Založnikova družina šteje 4 člane. Ata Alojz, žena Milena, sin Marko star 15 let, in Tomi, star 11 let. Alojz Založnik je vodja tekstilnega obrata v Bohovi, stanuje pa v Mariboru. Od tam so se v Punta Križo pripeljali s svojim avtom. Vozili so 8 ur, toda med potjo so se večkrat ustavili. S seboj so vzeli tudi gumijasti čoln z majhnim motorjem, pony kolo in manjši televizor. Zakaj rabijo čoln, sem že opisal, s kolesom pa se vozi Tomi do recepcije po časopise ali pa do trgovine po raznih nakupih. Avtocamp Baldarin priporočajo vsem, ki se želijo resnično odtrgati od vsakdanjega načina življenja. Razmeroma dolga pot je poplačana z lepim vremenom, čistim morjem in mirom. Založnikovi ob divji nudistični plaži (Nadaljevanje na str. 30) DOLNIČARJEV! Rajko Dolničar je voznik tovornega vozila v naši poslovalnici v Ljubljani. V avtocampu Baldarin je bil z ženo Sonjo, 12 letno hčerko Barbaro in 10 letnim sinom Simonom. Na moje prvo vprašanje o splošnem počutju je odgovoril pozitivno. Potem so me zanimale posebnosti avtocampa — dobre in slabe. Povedal je, da je avtocamp slabše vzdrževan kot lani. Letos večkrat zmanjkuje vode in za čistočo v sanitarijah ni več tako poskrbljeno, kot je bilo prejšnja leta. To, da je zemljišče v campu neurejeno, ga niti ne moti. Pred kakšnimi 14 dnevi so namreč v campu končali z gradnjo kanalizacije. Veliki stroji so ropotali po ves dan. Menda je poleg ropota tudi smrdelo. To delajo sredi sezone, so se jezili gostje. No, zdaj se samo vidi, kje teče kanalizacija', ker je teren nad njo še vedno težko prehoden zaradi kamenja, s katerim so jo zasuli. Dolničarja sem tako kot druge vprašal, kako preživijo dan. Vstajajo pozno in se najprej pogovorijo, kaj bo kdo naredil, kuha vedno Sonja, razen kavo, katero skuha Rajko. Po zajtrku se s čolnom odpeljejo k svojemu prostorčku, na divjo nudistično plažo. Vrnejo se okrog 16. ure. Rajko ima plastični čoln, za katerega je opremo naredil sam. Z avtom so se iz Ljubljane pripeljali v Rabac, kjer so avto parkirali. Iz Rabca so se do avtocampa Baldarin pripeljali s svojim čolnom. Vožnja po morju je trajala 6 ur. Tudi to je svojevrstno doživetje in užitek. Delničarjevi so prišli letos v ta camp že tretjič. Vračajo se predvsem zato, ker vedo, da bodo imeli ves čas lepo vreme. Na otokih je vreme veliko bolj stalno kot na celini, če pa pride do nevihte, ta ne traja več kot 10 do 20 minut in zo- pet posije sonce. Všeč jim je tudi mir, ki vlada tu, in navadili so se tega kraja. Vedo, kje je kaj. Sonja pa je dodala še eno posebnost, ki ji je zelo všeč. Na obali, 50 metrov pod njihovo prikolico, imajo v slaščičarni strašno dobre torte. LANGER- HOLČEVI Jožica Langerholc je blagajničarka na skladišču v Škofji Loki. Sem je prišla z možem Stanetom in sinom Matjažem, ki ima 13 let. Sedemnajstletni Danilo pa je ostal doma. Na morje bo šel s svojo družbo. Langerholčevi so drugič v avtocampu Bokinič-Balda-rin. Všeč jim je čisto in toplo morje in naše prikolice, ki jim nič ne manjka. Tako lepo so urejene in opremljene, da naši fantje, ki so jih postavili in uredili, zaslužijo vso pohvalo, je sporočila Jožica. Občasno pomanjkanje vode in elektrike jih ne moti in zato nimajo nobene pripombe ali pritožbe. Njihov počitniški dan poteka tako kot pri drugih Rajko Dolničar z ženo Sonjo, hčerko Barbaro in sinom Simonom Langerholc Jožica, mož Stane in sin Matjaž treh naših dopustnikih. Okrog 10. ure se s svojim gumijastim čolnom odpra- vijo čez zaliv in tam ostanejo do 16. ure popoldan. Zvečer gredo lahko v res- tavracijo, ki je v nudističnem campu, kjer enako radi postrežejo tudi oblečenim. Včasih se zapeljejo v avtocamp Nerezine, ki je na otoku Lošinj, toda v bližini mesteca Osor, ki je na otoku Cresu. Tja gredo na sladoled. Slaščičar v avtocampu Baldarin ga nima, ker nima trofaznega električnega toka, katerega potrebuje, da bi ga naredil. Ima pa dobre torte, je tudi Jožica vedela povedati. DOLINARJEVI Franc Doljnar, delavec, strojnik iz Škofje Loke je tu z ženo Marinko, s sinom Sašom, ki ima 4 leta in hčerko Natašo, ki ima 3 leta. Prvič so tu in zelo jim je všeč, čeprav so imeli, ko so prišli, težave z elektriko. V trgovini campa so našli nekoga, ki jim je pomagal, da je tudi njihova prikolica dobila elektriko. Morali so se sami znajti. Z njimi je tudi Francetov prijatelj Milan Možina z družino, ki ima tudi dva otroka. Poleg naše prikolice imajo velik šotor. Skupina štirih odraslih in štirih majhnih otrok se je ujela v enoten ritem počitniškega življenja, ki teče kot ura. Imajo dva gumijasta čolna, enega z motorjem in drugega brez. V tem drugem, ki ga vedno ,,šlepajo", vozijo s seboj, kadar gredo čez zaliv na divjo nudistično plažo, hrano in pijačo, ležalne stole in blazine, igrače za otroke in vse drugo, kar rabijo čez dan za sončenje in kopanje. Čez zaliv pridejo v 20 minutah. Poiskali so si kraj, kjer je na obali pesek, v vodi, ki je nizka, pa mivka. Idealen kraj za njihove majhne otroke. Tudi ribe lovijo; na trnk, seveda. V štirih, petih urah jih dva ujameta kakšen kilogram in pol in v dveh dneh jih je dovolj za kosilo oziroma večerjo. To je Franc Dolinar in Milan Možina Marinka in Franc Dolinar, Milan in Ida Možina (zadaj) Klemen in Petra Možina, Nataša in Sašo Dolinar (spredaj) svojevrsten užitek. Terja veliko potrpljenja, toda občutek, da si si večerjo nalovil sam, poplača ves trud. Tudi Dolinarjevi so mi rekli, da bodo še prišli sem, če bodo dobili odobreno. Računajo tudi s tem, da bo drugo leto ta avtocamp še bolj urejen, kot je sedaj. Skoraj prepričan sem, da si bo lahko vsak, ki bo to reportažo prebral, ustvaril mnenje, kako je tu ali bi tu užival in počival. Gotovo je pri Dinosu več takih rriadih ali mlajših družin, ki jim je tak dopust, kakršnega lahko preživijo tu pri Punta Križu, všeč. Pomembno je le, da ima družina avto in čoln. Z njima lahko izkoristi vse ugodnosti, ki [ih nudi ta odročen kraj. Če se želite spočiti tako, da. zaživite z naravo in povsem drugače kot sicer preživite vsak dan, potem .ne odlašajte. Čimprej se prijavite v naslednjem letu. Dva dni sem preživel v avtocampu Bokinič—Baldarin. Prvi dan je bil tako lep, da sem se odločil ostati še en dan. Založnikovi so me imeli na „puk-lu". Moram reči, da sem se pn njih počutil kot doma. Še enkrat se jim zahvaljujem za gostoljubje. Z njimi sem bil prvi dan tudi na divji nudistični plaži, tam kjer je velik peščen zaliv. Voda je bila tako čista, da se ne da opisati in 100 m daleč je bila še vedno globoka komaj do vratu. Tam si res lahko popolnoma gol, še kopalnih copat ne potrebuješ, ker je na dnu morja mivka, brez vsakega kamenja, brez ježkov ali morskih klobas. Veliko se jih je tam sončilo in kopalo. Enkratno doživetje, ki ga nisem mogel pozabiti nekaj dni tudi zato ne, ker sem se tam, kjer sem sicer pri sončenju uporabljal kopalke, močno opekel. (Nadaljevanje na str. 32) Drugi d3h zjutraj pa sem doživel še eno presenečenje. Čez noč se je nebo pooblačilo, zjutraj pa je začelo treskati kot za stavo. Zapihal je močan veter, ulil se je dež, nato pa je začela padati toča debela kot lešniki. Deset minut je divjala ta nevihta, med katero so se stari debeli in visoki borovci nevarno majali in stokali. Eden je popustil. Kakšen meter nad zemljo se je razstreskal in začel padati. Ustavile so ga veje drugih borovcev in tako ni prišlo do nesreče. Padel bi na eno od številnih prikolic. Po tleh je bilo vse,belo od toče in nekdo je vzkliknil: Škoda, da nimam smuči s seboj. Deset minut po nevihti je zopet sijalo sonce. Ljudje so čistili pred prikolicami in šotori in napenjali razmajane vrvi. Na sonce so nosili opremo, ki jim jo je Založnikovo prebivališče v avtocampu pri Punta Križi. Te veje so še tam od prejšnjega bora, ki je menda hotel pasti kar na to prikolico Nevihta je odklala to veliko borovo drevo in ga nevarno nagnila zmočilo. Nekaterim je premočilo skoraj vse, kar so imeli s seboj, toda dobre volje jim ni zmanjkalo. Kmalu je življenje v campu steklo kot, da se ni nič zgodilo. Popoldne je od nekod prišla komisija, ki je ugotavljala, katera nalomljena drevesa in veje mora uprava campa takoj odstraniti, da ne bi ob ponovni nevihti popadale na prikoli- ce' Stane Koman Ni dovolj znati delati, treba je tudi delati. Ni dovolj delati, treba je tudi znati delati. Laub PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 133 E L A kli^TAl! HcloTL!a”«a uha --r—U™----4--4----------[5ariirfc; 1 I M I AIM IA ■ v TOu" • -j— W*VtiA Q astimaJ U. I ŠŽO.LT vi . . i s ltast £ c 1 'MAM k S. E ki.A gS: 3> E A "K I.ST 0 ff Ml KI AS T A: L E K A EffijT 'K&JR '" R. I Čl E I M k*« ZASUL PISAVO U A T E L T R. D A 5SB & A R E URE E 0 Ul A U A q \ ;S T R A E EaE E M A VZV19. MOST. 6 FESA ll| NHULAIfKm^ Luriuc*! i ULA i L 1 L l 1 K A KS S i) R Ui A RhBfr E M STOUIM, ^ E E «5 A FG A M 1 ST A U Sm U AhL 0 I>ilT!EiR M l T 1 1 teSI A K l S Tli Trto pr iiRŠt nt/imu Dorot* w oiuiv o g »g l MHi RT K AB A.q A ATI c U go slu AVI 3 A I č s U A EK U A T žH ►ST E I K L 0 tf AJ Hj A E s.| Z K R. RET C A Ur RA ADI A Vj E RH 0|T El ki MAM 0 STaA mA o v ib tTo C kouG» K E RIA R A L A V A R E M PISM) IZ KRANJSKE GORE ČIČARE IN ČRTENJE Čičare je edina ulica oziroma cesta v Črtenju, Črtenje pa se imenuje kraj, kjer je zgrajeno novo naselje v Kranjski gori, naselje, ki daje vtis stolpnic in blokov. Je na desni strani glavne ceste, tik preden prideš v Kranjsko goro, ki je na levi strani ceste. Čičare 9 je četrta izmed šestih velikih stanovanjskih zgradb v Črtenju, v kateri imamo tudi mi, Dinos, počitniško stanovanje, garsonjero: večjo dnevno sobo s kuhinjskim kotom in kavčem, na katerem lahko spijo trije, manjšo sobo z dvema posteljema, shrambo, predsobo in kopalnico s tušem. Kranjska gora poleti. V krogcu Črtenje V tem našem stanovanju sem bil predlansko leto, ko sem pisal članek za naše glasilo, na počitnicah pa sem v njem zdaj prvič. Pri Dinosu, kjer sem dobil ključe, so me opozorili, da se moram zagotovo prijaviti na postaji milice, o čem drugem pa nismo govorili, misleč, da mi je vse jasno in znano. Moram reči, da sem se z avtom ustavil natančno pred pravo zgradbo, toda v katerem nastropju je naše stanovanje se nisem več spomnil. V veži, kjer visi 48 poštnih nabiralnikov, je na enem pisalo DINOS in še nekaj. Moral sem si natakniti očala, da sem lahko prebral. Bil je to prvi pozdrav, kdo ve koga. Na listku je bilo namreč pripisano oziroma napisano DINOSOVove budale. Hvala enako, sem v mislih odvrnil neznanemu sovražniku dinosovcev in listek odstranil. Kasneje sem pritrdil novega. Stanovanje smo našli v II. nadstropju. Na vratih, pri kljuki, je pisalo DINOS. Odklenemo, vstopimo, prižgemo luč. Prišli smo namreč zvečer. Z lučjo ni bilo nič. Nad vhodnimi vrati zagledam veliko stikalo in ga zasukam na I. Imeli smo luč. Zraven velikega je še eno manjše stikalo, pod katerim piše — izbirno. Nisem vedel, kaj to pomeni pa .sem šel vprašat sosedne stanovalce. Z njim se priključi boji er v kopalnici. Sosede sem tudi vprašal, zakaj ne teče voda. Ker jo imate zaprto, so mi povedali. Odpre se v kopalnici, pod tušem, na desni strani, v višini popka. Zdaj, ko sem vedel, sem ga z lahkoto našel. Našel sem tudi klešče in vodo odprl. Potem smo se zleknili na kavč in občudovali lepo urejeno sobo z barvnim televizorjem. Čeprav imamo to stanovanje že od leta (Nadaljevanje na str. 34) V 1 1 1981, ni v dnevni sobi na tapisonu niti enega madeža. Tudi sami smo zato jjazili, da ga ne bi napravili. Pa ni šlo, toda rešilo nas je čistilo „Tabo" in tudi mi bomo stanovanje zapustili — kot novo. Na vratih je tipkano opozorilo naše Komisije za kulturo, šport in rekreacijo, da se moramo prijaviti milici in da to storimo tako, da se vpišemo v prijavno knjigo, ki je v predalu. To čudno navodilo mi je postalo jasno šele potem, ko sem v prijavni knjigi prebral, da moram kopijo prijave odtrgati iz knjige in jo odnesti na milico. V posebni zvezek je treba napistati stanje električnega števca pri prihodu in odhodu s počitnic. Preiskal sem predsobo, kopalnico in shrambo, toda števca nisem našel. Z združeno močjo smo ga našli na sredini hodnika, nekaj vrat naprej od naših. Ko greš v naše stanovanje, ne greš mimo njega, zato ga nismo opazili. Še to naj napišem, kako smo se imeli. Prijetno. Vreme je bilo še kar lepo, bolj sončno kot oblačno. Zrak pa enkraten. Vsak dan smo šli ali pa se peljali na izlet. Enkrat v Tamar, mimo naših smučarskih skakalnic v prečudovit gorski svet in mir, drugič na znani prelaz Vršič, tretjič v Gozd Martulj, po kanjonu Martuljščice do čudovitega slapa, četrtič na Vi-tranc s sedežnico, petič na sončenje in vožnjo po umetnem jezeru rečice Pišnice med Kranjsko_ goro in hotelom Erika. Škoda le, da ima teden samo sedem dni. Pa še to naj sporočim. Naše počitniško stanovanje je samo pozimi zasedeno. Meseca maja, junija in julija letos je bilo zasedeno samo dvakrat po 8 dni. Verjemite mi, da je v Kranjski gori naj lepše takrat, ko ni snega. Kdor težko prenaša vročino, naj gre poleti na dopust v Kranjsko goro. S.K. a V Mariboru odrežejo vsako cev, vsak ventil in ga skušajo prodati kot še uporaben material Večina skrbi nastana v prizadevanju, da bi si uredili brezskrbno življenje. PELTZER Dober propagandist lahko prepriča celo z resnico. BRUDZINSKI Bolj kot principi mi ugajajo ljudje, ljudje brez principov pa ni ugajajo bolj kot karkoli na svetu. VVILDE Družba je sestavljena iz dveh velikih razredov: iz takšnih, ki imajo več obedov kot teka, in iz takšnih, ki imajo več teka kot obedov. CHAMFORT Vedno ljubimo ljudi, ki nas občudujejo, toda ne vedno tistih, ki jih občudujemo. LA ROCHEFOUCAULD ISKRICE Človek, na katerega se jeziš, mora biti vreden tvoje jeze. KLINGER Nihče ni opazil, kako je cilj začel posvečevati sredstva, in kako je potem, ko se v takih primerih navadno dogaja, postopoma izginil. MANDELSTAM Oster opazovalec je brez dvoma redek, toda oster mislec je še mnogo redkejši. BUCKLE Prijateljstvo večine ljudi je zgolj priprava na sovraštvo. HEBBEL Če se na svetu prikaže pravi genij, ga lahko spoznate po tem, da so vsi bedaki sklenili zvezo proti njemu. SVMFT V praktičnem življenju je genij prav toliko uporaben kot zvezdni teleskop v gledališču. SCHOPENHAUER Ljudje niso nikoli pravični, kvečjemu tu in tam in samo do tistih, ki jih ljubijo. JOUBERT Za večino ljudi je življenje slabo vreme; stopijo pod kap in čakajo, da mine. POLGAR Zdravnik vidi človeka v vsej njegovi šibkosti, odvetnik v vsej njegovi zlobi, duhovnik pa v vsej njegovi neumnosti. SCHOPENHAUER So stvari, pri katerih je povprečnost neznosna — pesništvo, glasba, slikarstvo in javni govori. LA BRUVERE Vsi smo dovolj močni, da prenašamo tujo nesrečo. LA ROCHEFOUCAULD Le pri živalih lahko z gotovostjo računam, da bodo toliko boljše od mene, kolikor boljši bom do njih, pri ljudeh ne; da, pogosto je celo nasprotno. JEAN PAUL ŠPORTNE IGRE ”INOT 84” V Beogradu je bil 14. junija 1984 sestanek komisije za rekreacijo, šport in kulturo Poslovne skupnosti INOT, v katerem imamo tudi mi svojega predstavnika. Na sestanku so najprej razpravljali o tem, če je umestno, da so športne igre delavcev delovnih organizacij naše stroke vsako leto. lijotovili so, da je umestno in da so take igre drugih delovnih organizacij tudi vsako leto. Poglavitno je, da sodelovanje ni obvezno. lijotovili so tudi, da stroški za tako srečanje niso tako veliki, da jih ne bi mogla kriti bilo katera članica INOT. Letošnje delavsko-športne igre bodo torej tudi letos, in sicer konec meseca septembra ali v začetku meseca oktobra. Jugosirovina iz Skopja, ki se je potegovala za domačina, to je tistega, ki naj bi na svojem območju vse pripravil za srečanje, se je tej nalogi odpovedala in se zaenkrat še ne ve, kje srečanje bo. Slišati je, da bi lahko bilo v Trogiru, v organizaciji DO Dalmos ali Otpad iz Splita. Komisija je povabila vse članice INOT, da sporočijo, če so zainteresirane, da organizirajo letošnje igre. Rezultat tega poziva še ni znan. Na sestanku komisije so govorili tudi o tem, da se na srečanju predstavi tudi kulturna dejavnost delavcev naše stroke. V ta namen so povabili članice INOT, da evidentirajo vse v poštev prihajajoče delavce -slikarje, pesnike, pevce. glasbenike in druge aktivne ljubitelje kulturnih dejavnosti. Iz časopisa INOT ,,Sekundarne sirovine" Pripis uredniškega odbora: Dne 31.8.1984 smo preko teleksa poslali naslednje podatke: Prijavljamo 40 udeležencev delavsko-športnih iger, med temi 37 tekmovalcev in 3 vodje potovanja, in sicer: moški 1. metanje krogle 2 2. skok v daljino 3 3. namizni tenis 3 4. kegljanje 5 5. plavanje 3 6. streljanje 4 7. vlečenje vrvi 8 8. delovne discipline 3 Nekateri izmed tekmovalcev bodo tekmovali v dveh ali več disciplinah. Skupno število jih bo 25. ženske 1. plavanje 3 2. kegljanje 4 3. pikado 2 4. namizni tenis 2 5. streljanje 4 6. delovne discipline 4 (Število tekmovalk za delovne discipline bodo določili na kraju samem). Nekatere tekmovalke bodo nastopile v dveh ali več disciplinah. Naših tekmovalk bo 12. Uredniški odbor NAŠE ZIMSKE IGRE ”84” t. Zgoraj Irena Pekolj iz Ljubljane, v sredini Bojan Vidmar iz Kranja, spodaj Vojka Žibret iz Trbovelj OH, NE RECITE, DA SE STRINJATE Z MANO. VEDNO, KADAR SE LJUDJE Z MANO STRINJAJO, IMAM OBČUTEK, DA NIMAM PRAV. VVilde VEČINA LJUDI MISLI, DA GOVORIJO RESNICO ŽE ZATO, KER SO ISKRENI. PRAV TO JE VZROK, DA JE DEVETDESET ODSTOTKOV MUČENCEV ŽRTVOVALO ŽIVLJENJE ZA LAŽI IN ZABLODE. Karinthy BREZOBZIRNOST JE NAJBOLJ NADLEŽNA IN NAJBOLJ PRISKUTNA ČLOVEŠKA NAPAKA, KAJTI NE MOREŠ SE BRANITI, NITI S SUROVOSTJO NE Feuerbach Steklene črepinje so izvozno blago NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 134 ODVZEM LASTNEGA ŽIVLJENJA SIVA STARKA MIOUIMUA OSEBA VARIANTA RAZLIČICA IZBOR DELEGATA OKOP PRED PRSMI • IU0N GRŠKI OTOK V JUŽNIH 5P0RAPIH NIZ0ZEM5. FILOZOF |V 17. STOL. BARULH1 STRUP ZA MIŠI S0V3.V03A-%l LOVEC PI5AUJE ■DRAMI NORVEŠKI UMU RA-2I5RCMU.EC ERMJOn PREDUJEM IIAPIAČICO PODATEK, Ui SUFIK5-V SLOVNICI IAZIV ZA TOZD Z IZGUBO NELA ERŽIŠUIK SMODCTOVA V EL... »A SRNE GRS. KIPAR. PRVAK EG1NSKE Tole ZIDANA STENA GL.HESTO GAUE PRAV05LAV. »UM0VN1K ■ ■ FRNIKOLA SESTAVIL BLO MONDENO LETOVIŠČE PRI REKI STARA MAMA, OMAMA DUHOVNI! REKAVl INNSBRUtll im 10 LEČA ZA ZAENOOKd UAVRVItl mm GLAS ■ VRSTA VRBE LETNA PLAČA KRALJEV POLOTOK VJUGOVZH AZIJI ANDREJ MARINC GOR Huna V BAUKII mDTMJO IME NOitVES IJEZIKDI 5L0VCW Iaašenai ZGORDEl STOPALA TOK ZA OČALA DEL OBRAZA MITOLO- GIJA NADSTROPJE STAVBE H OKLEPU KREPELO IME AMER! PISATELJA m* MESTECE V BOKI KOTORSKI RATOMIR KRAJŠE) RIBIŠKO MESTO HA HOKAIDU UAL.ML5T0 (NASA PISAVA) OSJE GNEZDO STARO BART5K0 LJUDSTVO