Št. 133. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */i6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 —. Neodvisen političen dnevnik. ^Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se poši Ija uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. V Ljubljani, četrtek dne 14. julija 1910. Krščanski socijalci med seboj. Krščansko-socijalna stranka se nahaja sedaj v hudi stiski in neki krščansko-soci-jalni parlamentarec se je v »Information* izrazil o sedanji krizi tako-le: Grdo bi olepšavah dejstva, če bi mislili, da je večina krščansko-socijalnih poslancev zadovoljna s sedajno strankarsko politiko. Ce še danes molčimo na mnogokaj in če pustimo že obstoječe naredbe, da ostanejo, kakor so, ni to toliko izraz edinosti mnenj v stranki, ampak samo znak, da si nezadovoljnost še ni našla duška. Vsi razsodni člani v stranki spoznavajo, da se je napravilo v Hrabovi in Axmanovi aferi mnogo napak s težkimi posledicami ter uvidevajo, da še obe zadevi vkljub izzvanemu viharju danes niste končani. V Hrabovi zadevi so se sedaj vrnili k onemu predlogu, ki ga je Hraba že takoj početkom stavil, namreč k sestavljenju preiskovalnega poverjenstva, vendar je pa položaj sedaj manj ugoden nego prej, ker Hrabi sedaj ni treba izročiti materijala. Sodna dvorana je napadenim voditeljem stranke sedaj zaprta in pred preiskovalno poverjenstvo Hrabe tudi ne morejo tirati, če neče iti prostovoljno. To je skrajno neprijeten položaj, ki ga lahko izrabljajo nasprotniki. Ravno tako je bila prepozna opustitev Axmana hiba, ker je obstajal brezdvomen junktim med pozvanjem preiskovalnega poverjenstva in izključenjem hudo obdolženega pristaša. Afere se ne smejo nikoli negovati, treba jih udušiti že v klici in zlasti ne gre, da bi se umikali potem na razna stališča. Ali so hoteli Hrabi omogočiti, da se umakne, no, potem bi bilo treba takoj objasniti zadevo; ali sodno postopanje in preiskovalno poverjenstvo naenkrat, tega ni in za pametne ljudi tega nikoli ni bilo. Če so nameravali izkrcati Axmana, bi bili morali to storiti predno so tožili Hrabo in ne pozneje. Nadalje dela v javnosti slab utis, če hoče en voditelj zvaliti krivdo na rame drugega, kakor je to poskušal dr. GeCmann z ozirom na dr. Weifikirchnerja. O Weiflkirchnerju je posebe znano, da ni odobraval gonje na Hrabo, pač pa da je zahteval, da se otresejo Axmana že pred Hrabovimi napadi. Stanja to slednjič ne iz-premeni, kajti, če je ravnalo strankino vodstvo umno ali ne, ne sme svoje solidarnosti nikoli utajiti na noben način Kako sporazumljenje naj vlada med subalternimi oficirji, če se še niti generali ne morejo dogovoriti o vseh svojih nakanah in skupni ruti? Posledice Hrabove in Ax-manove afere so se pri zadnjem zasedanju zbornice z obžalovanja vredno jasnostjo pokazale. Krščansko-socijalna stranka skoro sploh ni mogla podvzeti nobene akcije, ni nič zasledovala lastne svoje politike in je iskala oporišča le v gornjih krogih mesto med širjimi sloji, ki so ji pripomogli do toli sijajnih zmag. Strankino vodstvo bode pač moralo zaiti na druga pota, drugače bi znala stranka to sama storiti in ta preokret bode potem najprej iznenadil dosedajne politiške vojskovodje. Ko bi izvajal kateri drug časnik kaj takega o dunajskih krščanskih socijalcih, bi oni lahko upili o natolcevanju in sovraštvu napram njim, ali ker je izprego-voril sam klerikalec, jim lahko prepustimo njihovo lastno sodbo brez pripomnje. Slovenski izletniki v Srbiji. V Smederevu. — Prostolonaslednik med Slovenci. (Izvirno poročilo »Jutru".) Belgrad, 12. julija. Včeraj so bili slovenski izletniki v zgodovinskem mestu Smederevu ob Donavi, kjer so bili ravnotako prisrčno in gostoljubno sprejeti kot v Belgradu. Potovali smo s posebnim parnikom »Srbske paro-brodarske družbe", z godbo 6. pešpolka na krovu. Godba je igrala skoraj izključno same slovenske komade, pevci so peli in v najboljšem razpoloženju smo prispeli ob eni uri popoldan v Smederevo, kjer nas je pričakovala na obali ogromna množica meščanov in kmetov, ki so prišli iz zelo oddaljenih vasi pozdravit Slovence. Na prisrčnem pozdravu smederevskega podžupana se je zahvalil drž. poslanec g. Alojzij Strekelj v lepem govoru, ki je izzval nepopisno navdušenje. Smederevski občinski zastop je priredil Slovencem na čast lep banket, pri katerem je bilo izrečenih več lepih govorov in pri katerem je izjavila prisotna’ predsednica smederevskega ženskega društva, da je gospa Franja dr. Tavčarjeva izvoljena za častno članico društva. To je izzvalo pri prisotnih Srbih in slov. izletnikih viharno navdušenje, posebno ker je bila gospa Tavčarjeva že prejšnji dan izvoljena za častno članico belgrajskega ženskega društva. — Kmetje iz okolice so se prav radi pogovarjali s slovenskimi izletniki o slovenskih razmerah, za katere so pokazovali mnogo zanimanja in — razumevanja. — Po banketu so šli izletniki v staro smederevsko trdnjavo, v katero sicer nikomur ni dovoljen vstop in so se — ko so razgledali trdnjavo — zabavali in veselili v vojaški kantini, a vojaki so plesali kolo. — Ob pol šesti uri popoldan je bil v promenadi ob Donavi koncert »Ljub. Zvona", pri katerem se je kar trlo mnogoštevilno občinstvo, ki je z največjim navdušenjem pozdravilo završetek vsake točke programa. Ob sedmi uri zvečer je odplula »Šu-madija" s slovenskimi izletniki ob gromenju srbskih brzostrelnih topov, ob zvokih slo- venske himne in ob navdušenih živijo-klicih proti Belgradu. * * * Današnjega dneva ne pozabijo slovenski izletniki nikdar v svojem življenju. Kraljev rojstni dan je in Slovenci so imeli priliko videti, kako izborna je srbska armada v vsakem oziru. Vojaki taki, da jih je veselje gledati, a orožje, (topovi, strojne puške in repetirke za pehoto) najmodernejše; vojaki so tako izurjeni, da jih v tem nihče ne prekaša in vendar nikakršne surovosti oficirjev napram vojakom, kar se je zelo čudno zdelo marsikateremu slov. izletniku, ki je imel čast in »srečo" služiti v avstrijski vojski. Med oficirji in med vojaki v Srbiji vladajo prijateljski odnošaji in ravno za to je srbska vojska tako dobra. Izletniki so bili povabljeni v kraljev dvor, kamor so šli korporativno ob 11. uri dopoldan. Pri vhodu so jih prisrčno pozdravili zbrani častniki, na vrtu so bile pa pripravljene za slovenske goste mize, polne raznih jestvin in pive. Takoj je prišel prestolonaslednik Aleksander, burno pozdravljen od Slovencev. Govoril je najprej z gospo dr. Tavčarjevo, pl. Foe-dranspergovo, Zupančičevo in drugimi damami, dalje z gosp. državnim poslancem Alojzijem Strekljem, s predsednikom »Ljub. Zvona" g. dr. Švigljem, s pevovodjem »Ljublj. Zvona" g. Vaštetom, z urednikom »Slov. Naroda" g. Pustoslemškom in z glavnim urednikom »Jutra"; napram gospe Knific-Foedransperg se je zelo laskavo izrazil o njenem petju pri koncertu in ravnotako je izrazil svoje popolno priznanje g. Vaštetu, ki je tako izuril pevce in tako izborno vodil koncert; za gospodično Pipo Tavčarjevo je tudi vedel da se peča z godbo, ker je govoril z njo o godbi; glavnega urednika našega lista je vprašal v kolikih izvodih se tiska »Jutro" in ko mu je ta rekel število, se je začudil, da se je v tako kratkem času list tako razširil. — Potem je stopil prestolonaslednik med pevce, s katerimi se je dolgo pogovarjal. Simpatični princ je napravil na slov. izletnike najboljši vtis in je bil pri odhodu pozdravljen z viharnim navdušenjem. Potem so pristopili mnogi častniki in začeli takoj prijateljski razgovor s Slovenci. Pevci so zapeli več pesmi, med njimi tudi »Što čutiš, Srbine tužni?", potem so pa bili povabljeni na drug prostor na vrtu, kjer je bilo zbrano veliko število častnikov, ki so sprejeli slov. goste najprisrčnejše. Tudi tukaj so zapeli pevci nekoliko pesmi. Častniki so povabili pri tej priliki .vse slov. izletnike za danes zvečer na veselico, ki bo v oficirskem domu. Skupaj s častniki so odhajali Slovenci iz dvora čez glavna vrata. Godba je igrala slovensko himno, mnogi Slovenci so poljubljali s solzami v očeh v bojih vso raztrgano zastavo, ki je bila pri dvorski straži in na vse strani so se razlegali burni klici: živijo kralj, živeli Srbi! a častniki so klicali z ravno takim navdušenjem: živeli bratje Slovenci ... Nikdar ne pozabijo slov. izletniki tega dneva! Oni so vedeli, da pridejo med brate, ali tega niti v sanjah niso pričakovali, da bo ta sprejem tako kraljevski! —ut. Iz slovenskih krajev. Mokronog. Sokolski zlet novomeške župe. V nedeljo, 10. t. m. je priredila novomeška župa svoj župni zlet v Mokronog. Udeležila so se tega zleta in poseta svojega najmlajšega bratskega društva v Mokronogu sokolska društva iz Novega mesta, Trebnjega, Sv. Križa-Kostanjevice, Črnomlja in Metlike. Zastopana pa je bila tudi ljubljanska sokolska župa in gorenjska sokolska župa s svojo telovadno vrsto, v kateri jo bil posebno kranjski Sokol najštevilnejše zastopan. Popoldne se je vršil najprej sprevod po trgu. Otvorili so ga štirje jahači Sokoli iz Mokronoga. Na glavnem trgu jih je pozdravil v imenu občine župan g. Franc Zupančič, v imenu mokronoškega Sokola starosta br. Zwitter. Obema pa se je zahvalil v lepem in navdušenem govoru župni starosta brat dr. Schegula iz Novega mesta. ______ Prisotno občinstvo mu je prepričeval no pritrjevalo. Nato se je sprevod, v katerem sta bili tudi zastavi kranjskega in novomeškega Sokola, premikal naprej po trgu. Iz hiš so bili Sokoli obmetavanj z rožami, posebno so se pa odlikovale v tem gdč. Anči Majcnova, Marta Čretnikova, Hočevarjeva in Mevžljeve. Ob petih se je pričela na vrtu g. Ignacija Majcna javna telovadba. Po uvodni redovni vaji so se pričele proste vaje članstva, katere je vodil brat Papež. Izvajale so se točno in z eleganco, katero je vse občudovalo. Za temi so nastopile novomeške telovadke v vajah s kiji. V orodni telovadbi so se posebno odlikovali novomeški Sokoli, a tudi Kranjčani in domači telovadci so se dobro izkazali. Zaključil pa je javno telovadbo naraščaj z zelo posrečenimi vajami s palicami. Po telovadbi, kateri je prisostvovalo premnogo domačega občinstva in gostov, dasi je župnik Bukovec na vse načine delal proti Sokolu, se je razvila animirana ljudska veselica poleg telovadišča, ki je trajala do noči. Izredno lepo vreme, nekaj posebnega v sedanjem času, je tudi pripomoglo k lepi izvršitvi vsega programa. 10. t. m. je bil praznik za vso sokolsko župo novomeško in posebno še za Mokronog. Onim, ki so pripomogli k uspehu, vsa zahvala in naj bodo prepričani, da so storili dobro delo za »Sokola", našo prepotrebno narodno organizacijo. LISTEK. MICHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. 135] vso svojo dušo, tako, in tako dober. »Rafael!" je zamrmrala. Starka jo je prijela za roko. »Torej ga zelo ljubiš?" »Da, mati Rosa ... Ljubim ga z kakor on mene ljubi . .. Tako lep je...................uu„v.,. »Res, Rafael je krasna pesniška in umetniška narava; vreden je, da ga ljubi tak angelj kakor ti . . .“ »Določila sva čas za najino poroko, mati! Treba je seveda še vašega dovoljenja, to se razume! Rafael hoče priti jutri k vam, da se pomenita . . .« »Kaj pomeni dan, kaj čas poroke, dete drago! . . . Srečna bodi — to je edino važno zame. Toda nisi mi odgovorila ... Ali moraš danes k njemu ?“ »Ne, mati: predvčerajšnjim je napravil zadnjo potezo s čopičem na prekrasni Materi božji ... za katero sem mu sedela," je dodala naivno. »In dejal mi je, da se vidiva jutri, tu pri vas . . . Svojo sliko je moral nesti k Svetemu Očetu ..." »K papežu!" je vzkliknila Maga zamolklo. »Da, mati! In slika mojega Rafaela je pač vredna družbe drugih mojsterskih del, ki krase stene Vatikana . ..“ Nastopilo je molčanje, ki je trajalo več minut. Deklica, ki jo je ta zagonetna starka klicala za Rosito, in ki so ji sosedje pravili »fornarina", ker ji niso vedeli drugega imena, se je nato sanjavo nasmehnila, rekoč: »Kadar premišljujem, kako srečna sem, se vprašujem, ali se ne bom morda pokorila s kakšno nepričakovano nesrečo . . .“ Maga se je stresla. »Kaj hočeš reči dete moje?" je vprašala s tesnobo. »O, nič . . . to so same neumne misli, mamica. Toda recite sami, če nisem v resnici preveč srečna . . . teh šest let že, odkar živim pri vas . . . Spomnite se, koliko sem morala trpeti, preden sem vas spoznala . . .“ Maga je bolestno vzdrhtela. »Moj greh je bil kriv!" je zamrmrala tako tiho, da je deklica ni slišala. »Deset let mi je bilo tistikrat," je nadaljevala Rosita, in oči so se ji izgubile kdovekam. »In kako daleč nazaj se oziram po svojih spominih . . . vidim samo trpinčenje, te-penje in zaničevanje. Nekateri so me zmerjali s pankertom, drugi so se zaklinjali, da še niti nisem krščena . . . Toda vse to še ni bilo najhujše. Ženska, ki me je imela pri sebi, me je nečloveško tepla. Za najmanjši pregrešek je vihtela debelo palico nad mojimi pleči , . .“ Nepremična, z znojnimi kapljami na čelu, je starka poslušala vse to z največjo pozornostjo, čeprav ji je bila povest že znana. »Ta ženska je bila tako hudobna, da ji je ljudstvo pravilo Vampirko. Kako ji je drugače ime, nisem vedela, in ona mi je očitala, da jaz še sama nimam imena . . . Zato so me ljudje pričeli imenovati Fornarino, in to ime mi je ostalo; Rafael sam me kliče največkrat tako ... O mati, kako žalostna je bila ta doba mojega življenja! . . . Oblečena v umazane cunje in bosonoga sem morala delati od zore do mraka . . . Suha sem bila, da bi se me usmilil kamen na cesti, kajti Vampirka mi je dajala jedva dovoli hrane, da nisem poginila gladu ... Včasih sem se trgala s psom za ostanke, ki so mu jih dajali . . . Nekega dne sem že mislila, da je prišla moja zadnja ura . V Vam-pirkmi peči sem bila videla hlebe kruha, ki so me zelo mikali ; saj že toliko časa nisem bila jedla! . . . Lačna sem bila . počakala sem noči... splazila sem se do peči ukradla sem hlebec, čisto majhen hlebec . . . Tisti hip pa' ko sem hotela zbežati na svoje uborno slamnato ležišče' je stala pred mano — Vampirka! Prežala je bila name ...' in videla vse! . . . Z enim samim mahom me je vrgla na tla . . . saj sem bila tako slabotna! . . . nato me je pričela teptati z nogami ... in naposled se je sklonila name in me ugriznila tako strašno, da je brizgnila kri iz rane! . Omedlela sem, vsa otrpla od strahu in groze ... Ko šem se zopet osvestila, sem bila tukaj, v vašem naročju mati £??£ ' h \m, Vi StVfteH V,' šleJ'te ' • • Prav tako, 'kakor ihtite zdajle! . . . Zakaj plakate, mamica? ... To so minule reči ..." Maga si je počasi obrisala oči. »Te reči so minule, toda spomin od njih mi je ostal v mojem srcu ... in ta spomin me peče kakor žareče železo ..." „Dobra mati Rosa!" je vzkliknila deklica. »Pač sem neumna, da množim vaše bolečine s tem, da vam govorim o rečeh, ki jih ne bi vedeli, če vam jih jaz ne bi povedala Iznebite se teh spominov ... To je vse končano “ »Kesanje še ni končano," je dejala starka. »Kesanje!* je vzkliknila Fornarina. i • • Rekla sem ti, da je prišla ura, ko izveš reči, ki so ti bile doslej neznane ...“ (Dalje.) Celje. Nemško tolovajstvo. Iz Celja poroča „N. D." sledeče: Do sedaj je bila navada, da so bili Slovenci surovo napadeni samo v mestu. Sedaj je nemška predrznost in surovost dozorela tako daleč, da si še celo Slovenci v okolici niso varni več svojega življenja, kakor se je pokazalo to nedeljo pri napadu Slovencev na Bregu. Vračali so se trije akademiki v mraku iz mesta domov; dospevši do občinske hiše, jim pride naproti razgrajajoča in v slovenski okolici heil-tuleča tolpa celjskih nemškutarjev, ki jih je brez vsakega povoda prav po celjsko napadla. Ti junaki so bili oboroženi z Rakuževimi železnimi palicami in so pokazali, kako bi radi gospodarili v naši okolici. G. visokošolca Radeja so pobili na tla tako, da je moral iskati takoj zdravniško pomoč! Da nobenemu ni prizanesla nemška železna palica, je razumljivo. Stvar je naznanjena na pristojnih mestih in še posebej zahtevamo strogo preiskavo od strani žan d a r m e ri je! Mi ne bomo pustili, da bi celjske barabe pobijale in tulile po naši okolici, posebno še zato ne, ker vemo, da so ti razgraja či najeti od znane celjske klike. Istotako pozivamo občino, kakor tudi okr. glavarstvo, da stori primerne korake, posebno ob nedeljah, da se enaki roparski napadi ne bodo ponavljali. Maribor. Strašno neurje. V ponedeljek popoldne je obiskala mariborsko mesto in njeno okolico grozna nevihta, ki je bila ponekod katastrofalna. Po mestu samem je poplavila ploha v malo trenotkih vse ceste ker je bil dež s tako silo, da kanali niso mogli požirati obilice vode. Ni bilo dolgo, pa so bile že polne tudi kleti v graškem predmestju, ki leži nekoliko nižje od ostalega mesta. Po kolodvorski in meljski cesti je stala voda v kleteh nad en meter visoko, zlasti pri dveh hišah in požarna bramba je imela tri ure dela dovolj, da je izčrpala kleti s svojimi sesalkami. n V Hočah pri Mariboru je bilo še huje Že predpoldan se je kazalo, da bode prišlo nad Hoče nekaj nenavadnega. Kmalu je začelo strašno deževati in je lilo ves božji dan. Na Pohorju so se kopičili črni oblaki in hoški potok je grozeče naraščal. Ni dolgo trajalo, pa se je razlil čez visoko strugo po vrtovih, njivah in travnikih, kjer je provzročil veliko škodo. Izruval je drevje, odnesel brvi, dele mostov, svinje, kokoši, tramove, deske, veliko drv, na tisoče snopov itd. Pri novi mlekarni je izpodjedla voda nasipe in odtrgala dva mostova. Novo nasipana cesta in kupi gramoza so vsi razdejani. Kleti, župnišče in cerkev stojijo nad en meter v vodi. Vsa polja so poblatena. Cesta proti graščini Hausambacher je popolnoma uničena in več njiv ni več najti. Strahovito je nevihta divjala v Reki in v Spodnjih Hočah. Škoda se ceni na veliko tisoč kron. _______________ Splošni pregled. Nemško-narodni dan v Celovcu. Nemška narodna zveza je sklenila v «ni zadnjih svojih sej, da se bode vršilo letos jeseni zopet posvetovanje za celo državo. Sklenili so brez posebnega posvetovanja, da se vrši njihovo zborovanje tokrat 24. in 25. septembra v Celovcu. Povabila dobe vsi nemško-napredni poslanci vseh pokrajin. Ker bode zborovanje moralo rešiti znatna zamotana vprašanja, je treba večjih predpriprav, ki so vse poverjene celovškemu poslancu Dobernigu. Hakatizem še živi. Hakatisti so pijani veselja. Tudi novi nemški državni kancelar je vnet pristaš ha-katizma, kar je javno s svojim telegramom, ki ga je bil poslal 19. junija okrajni podružnici Ostmarkvereina v Kulm o priliki občnega zbora. Telegram se je glasil: Prosim, da se 1500 zbranim nemškim možem v Kulmu izroči moja srčna zahvala na pozdravih iz Althausna. Pruska država in ljudstvo imata pred narodom častno dolžnost, da nadaljujeta v iztočnih pokrajinah od naših očetov započeto delo. VonBethmann-Hollweg. — Kulturna Prusija in njen kancelar sta torej resne volje nadaljevati z vsemi krivicami, ki so bile Poljake že toliko let. Seveda, če bi se na primer Rusija res spametovala, pa bi začela z Nemci enako ravnati, bode upila vsa Nemčija o grozodejstvih ruskih barbarov in o grozoviti Knuti. In vendar bi se Rusija branila samo tujih pritepencev. Perzijska duhovščina proti Evropejcem Višja perzijska duhovščina je izdala proglas na narod, v katerem se obrača proti vsem Evropejcem in pravi: Pod raznimi pretvezami, kakor so trgovina, gradnja železnic, ustanovitev bank se pritepejo tujci v deželo, si pridobijo z zvijačami zaupanje naroda in ga upogibajo pod jarem. Ven torej z njimi iz naše dežele z vso njihovo kulturo, katere mi ne rabimo ... Tako nekako govori proglas in nato se še zahteva, da naj vladar takoj zapodi inozemske vzgojitelje mladega šaha. Da se Perzija lažje reši tujcev, je treba Rusiji izplačati njeno vsoto, kajti ta je, ki tlači Perzijo. Perzija dolguje Rusiji 12 in pol milijona tomanov in če plača vsak Perz 1 toman (8 K 36 h) bo Perzija prosta ruskega robstva. — Zdi se, da je tudi v Perziji vsled tujega upliva začela pešati vera in da se vneti duhovniki zato jeze penijo. No, če se že hočejo na vsak način iznebiti Rusije, pa naj dajo višji duhovniki del svoje plače in cerkvenih dohodkov, pa ne bode treba revnim Perzom, da bi si od ust pritrgali oni taman. A go-ovo je, da duhovniki ne bodo dali nič. Saj so po večini vsi enaki. Dnevne vesti. Izjava uredništva. Ko se povrne naš glavni urednik od izleta »Ljubljanskega Zvona" iz Belgrada, odgovori že primerno na tendencijozno izjavo g. F. Pirca. Lahko 3i mi sicer odgovorili g. Pircu že danes tako, da bi mu odgovor šumei dolgo v ušesih, ali ker je naslovljen napad direktno na našega glavnega urednika, pomenil se bo ta z g. Pircem! Toliko v vednost! Uredništvo. Ljubljanski liberalci in naprednost. Dva znana ljubljanska liberalca sedita v gostilni in se pogovarjata o politiki. Pogovor je nanesel tudi na „Jutro“ in »Slov. slarod". Eden izmed obeh je hvalil »Jutro" iadi njegovega odkritega delovanja ali drugi ga zavrne in pravi: »Kaj je tisto, ako dela napredno, mi moramo pa vse eno gledati, da zgine s površja, ker dela preveliko konkurenco »Slov. Narodu", kajti pomisli prijatelj, »kšeft" je »kšeft!" Brez comentarja. Kaka pravica? Pred nekaj dnevi je bil obsojen nemški tovarnar Andretto, ker je potom svojih zastrupljenih klobas nešteto ljudi spravil v smrtno nevarnost, na malenkostno globo 300 K, reci in piši tristo kron. Ako pomislimo nekoliko nazaj v dobo 20. septembra, se spomnimo slučaja, ko je bil 14 letni deček Štrukelj obsojen na 2 mesečno ječo, ker je zalučal kamenček za dragoncem, ne da bi ga zadel. Tako se se pri nas meri! K »»Slovenski Straži4*. Včeraj smo priobčili s primerno rezervo iz popolnoma zanesljivega vira vest, da sta se podpisala na polo k vabilu za ustanovni shod »Slovenske Straže" v Škofji Loki gg. sodnik Dev in dr. Zakrajšek. Vest je bi!a že sama po sebi neverjetna. Danes nam je pa izjavil g. Dev sam, da se niti on, niti g. Zakrajšek nista podpisala. 'Informirali smo se takoj pri svojem poročevalcu, ki vstraja pri svoji trditvi, da je videl ta dva podpisa na do-tični poli. Ker poznamo gg. Deva in Zakrajška kot odločna naprednjaka, je gotovo, da je kak klerikalen agitator ponaredil podpisa omenjenih gospodov, da bi na ta način ujel kaj nezavednežev. O stvari se bomo še natančno informirali in osvetlili primerno vso zadevo. Za danes samo konštatiramo prej omenjeno izjavo g. Deva. V nedeljo, dne 17. julija 1910 vsi na protestni shod, ki bo ob 10. uri dopoldne »Pod Lipo" v Mostah. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Kako dela stari občinski odbor za občane ? 2. Kaj je z našim novim občinskim odborom? Na protestnem shodu govore tudi gg.: Anton Jug, Adolf Ribnikar in dr. Gregor Žerjav. — Pričakujemo, da se na tem shodu vendar enkrat že reši tudi pereče vprašanje o ljudski šoli v Mostah, ki razburja že skoro celo leto vso slovensko javnost. Strah naše nemškutarsko-klerikalne vlade. V palači na Bleivveisovi cesti se morajo v resnici goditi zelo čudne stvari. Naša slavna vlada, ki stoji popolnoma pod vplivom klerikalne stranke, hoče na vsak način s silo zatreti vsak odpor naprednih strank, da ne pride resnica na dan. — Včeraj je vlada zaplenila letake za protestni shod v Mostah in sicer zaradi enostavnega poziva, s katerim se vabijo vsi občani na shod, kjer bi odločno protestirali proti sedanjemu sistemu. Kako da vlada vedno sluti upor in demonstracije? Saj varnostne odredbe, kakor je n. pr. zaplenitev, so vendar naperjene v prvi vrsti proti tem? Čukarska olika. V Tacnu nameravajo ustanoviti odsek Št. vidskega Sokola, zato hodijo telovadci iz Tacna v Št. Vid k telovadbi. To pa grozno jezi tukajšnje čuke; ker pa ne morejo preprečiti, da bi si tacenski fantje ustanovili svoj telovadni odsek, skušajo z napadi preprečiti, da bi ne hodili telovadci iz Tacna v Št. Vid. Tako so Čuki oboroženi s koli in žilami v soboto zvečer napadli zahrbtno Sokola iz Tacna, ki se je vračal od telovadbe v Št. Vidu. To je pač junaštvo, ki ga premorejo samo čuki, ko jih pet napada zavratno mirnega človeka. Ali prepričani naj bodo, da take surovosti odpirajo našim fantom le oči, ki bodo spoznali, kako oliko širijo čukarska in katoliška izobraževalna društva. Prokleto se pa motijo, ako mislijo, da bodo z zavratnimi napadi preprečili ustanovitev telovadnega odseka v Tacnu. Sokolska zavest napreduje med zavednimi fanti in vsi klerikalni napadi ne bodo preprečili tega. Vsiljevanje nemške tvrdke Schneider. Ker je na tvrdko Schneider, katere gospodar je Slovence, ki so prišli na jubilejno slavnost Ciril-Metodove družbe, demonstrativno pozdravljal s plavicami in ki je vsled notice priobčene radi tega izzivanja, brez vzroka odpustil enega svojih uslužbencev, pisalo več stalnih odjemalcev, so li trditve »Jutra" in »Slov. Naroda" resnične, je postalo naenkrat g. Schneiderja strah. Minila ga je ona ošabnost, ki jo prodaja po Kazini, ko povdarja nemški značaj svoje firme. Ponižal se je in v slovenskem jeziku vabi v cirkularju z dne 9. t. m. slovenske trgovce po deželi, da naj naročajo pri njem svoje potrebščine! Tekst te okrožnice je pisan v taki slovenščini, da se vidi, kako se je zvijal šef bolečin, ker e moral vabiti in prositi slovenske trgovce v slovenščini! Seveda, ker v Ljubljani nimamo primerne tiskarne, je Schneiderju tiskal glavo te okrožnice neki Honig & Sohn na Dunaju. Dobili smo od več slovenskih trgovcev po deželi te okrožnice in poleg njih pisma, ko nas v njih poživljajo, da spregovorimo par besed in povemo slovenskemu občinstvu, da rabi Schneider slovenskega denarja, da si nakupi plavic in osigura svoj stalni sedež v nebesih ljubljanskih Nemcev v kazini. Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju je razdelilo to šolsko leto čez 10.000 kron podpor, prejelo je pa v istem času samo 7687 kron. Društvo stoji neposredno pred dejstvom, da v prihodnjem šolskem letu ne bo moglo deliti sploh nobenih podpor, ako naše slovensko občinstvo ne pride na pomoč z novimi darovi. Društvo je v tem letu več izdalo kakor prejelo, zanašajoč se, da se bo na razposlane prošnje in večkratne pozive v listih odzvalo veliko več dobrotnikov. Prosimo torej nujne pomoči! Družba sv. Cirila in Metoda nam javlja, da je natisnila dotične oglase, ki so pisani v tako slabi slovenščini sama firma Pilnaček, a je družbina pisarna slučajno prezrla, da bi iste popravila. Dodatno k zahvali vodstva družbe sv. Cirila in Metoda vsem pospeševa-teljem jubilejne slavnosti. V oficijalni zahvali je izrečena brezmejna zahvala vsem in vsakemu posebej, kdorkoli je omogočil, da se je 25 letnica družbe sv. Cirila in Metoda tako sijajno izvršila. Poleg zastopnikov se je zbralo izvenredno mnogo prijateljic in prijateljev družbe sv. Cirila in Metoda zlasti iz naših obmejnih pokrajin: iz Trsta, odkoder je bil poseben vlak. Neljubo nam je, da je izostalo v objavljeni zahvali posebno dragih nam društev in sopomočnikov, kakor n. pr. N. D. O. v Trstu in naše marljive podružnice iz ljubljanske okolice itd. sodimo pa, da je vsak rodoljub spoznal iz zgorej citiranih besed, da smo mu iskreno hvaležni za vse, v kolikor je pripomogel k jubilejnemu sijaju, prepričani pa smo tudi, da so naši prijatelji navdušeni za naše kulturno delo tudi tako, da ne ve levica, kar stori njihova desnica. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 11. julija 1910. Novi Izdelek v korist družbe sv. Cirila In Metoda. Vodstvo naše Družbe je sklenilo pogodbo z znano češko tovarno sveč, mila in parfumov tvrdke J. Pilnžček v Kraljevem Gradcu na Češkem, vsled katere bo tvrdka Piln&ček izdelovala in razpečavala toaletno milo, steari-nove in parafinove sveče v korist Družbi sv. Čirila in Metoda v Ljubljani. Kakor smo zvedeli bo se to toaletno milo izdelovalo v 3 vrstah in sicer: prve dve vrste bodo imele duh 6 cvetlic, ena velikost se bo prodajala na drobno po 20 vin. kos, in druga velikost 1 kos za 30 vin.; vse je vzorne vrste in prijetno diši. Potem bo še tretja najfinejša vrsta, katera se bo prodajala za 70 vin. 1 kos; to izvrstno milo bo nedosegljive kakovosti, v elegantni originalni opravi in bo posebno damam ugajalo, ker se rabi k negovanju polti in jo dela svežo in zdravo. Stearinove sveče v korist Družbi se bodo izdelovale v vseh vrstah in velikostih za vsak namen, potem parafinove sveče za domačijo, kleti itd., tudi svečke za božično drevo se bodo izdelovale v korist Družbi. Kakor se nam poroča, dela tvrdka Pilniček že pridno priprave, katere se bodo čez 14 dni končale; potem bo ta tvrdka že lahko zalagala s svojimi izdelki v korist Družbi g, trgovce z mešanim blagom, g. droguiste in vse trgovine, katere prodajajo milo ali sveče. Prosimo torej naše zavedne Slovenke in Slovence, da bodo v svojih domačijah ra bili samo toaletno milo, stearinove in parafinove sveče v korist Družbi sv. Cirila in Metoda, in te izdelke v imenovanih trgovinah odločno zahtevali. Čim več se teh izdelkov proda, tem večje prejemke bo imela Družba, in kakor ima danes Družba pri vžigalicah znaten do hodek, tako ga bo potem lahko imela tudi pri teh izdelkih. Da bodo ti izdelki samo najboljše kakovosti in da bodo svoje cene vredni, je gotovo, ker tovarna Pilnžčkova ž« t°aIetno milo v korist ccski »Ustredm Matice Školske* in v korist društvu za vzdrževanje čeških šol na Dunaju ,Komensky“, in solidnost tvrdke Pilnaček je Družbi zadostno znana. Torej v slovenski rodbini ne sme biti nobenega tujega toaletnega mila ali sveče, ampak samo naše toaletno milo in sveče v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Otvoritev Aljaževega doma obeta biti najsijajnejša. Veliko število slovenskih turistov pohiti ta dan na Triglav, kakor čujemo, pride tudi iz Zagreba večja depu-tacija hrvatskih turistov, ki v slučaju lepega vremena posetijo tudi vrh Triglava. Slovenske turiste opozarjamo, da naj se udeleže v kar največjem številu otvoritve Aljaževega doma. Mestni dekliški licej. Končni izpiti z trg. tečaju dekliškega liceja so se izvršili danes z naslednjim uspehom. Izmed 51 kandidatk je dobilo 9 I. red z odliko, 42 kandidatk pa I. red. K izpitu se je oglasil tudi 1 kandidat za knjigovodstvo in menično pravo, ki je napravil izpit s prav dobrim uspehom. Jeseni je vpisovanje v trgovski tečaj 28. septembra, sprejemni izpit pa 29. septembra. Nova knjiga. V založbi L. Schwent-nerja v Ljubljani je izšla VIII. knjiga zbranih spisov Janeza Trdine: »Bajke in povesti. Cena brošuri 2 K 50 vin., elegantno vezano 3 K 70 vin., po pošti 20 vin. več. O knjigi več prihodnjič, danes je samo najtoplejše priporočamo. Umrl je v Novski na Hrvatskem nadarjeni pisatelj dr. Mirko Brežan, v 33. letu svoje starosti. Umrli je bil sotrudnik zagrebškega »Obzora" in vnet boritelj za narodno idejo na Hrvatskem, bil je tudi pripadnik hrvatsko-srbske koalicije. Koalicija je kandidirala Brežana v volilnem okraju Križ proti dr. Franku, ali Brežan je propadel vsled brezobzirnega terorizma in pritiska frankovcev. N. v m. p. Štrajk v Sarajevu. V Sarajevi je pričelo stavkati nad 800 zidarskih delavcev. Popolna odprava takozvanega pred-trga. Branjevci iz okolice so si prilastili razvado, da so prihajali vsak torek in petek popoldne pred mestno hišo na Mestni trg, kjer se je razvil precej živahen predtrg. Mestni magistrat je uvidel, da konzumentu ta predtrg ničesar ne koristi, marveč še škoduje. Na ta predtrg namreč niso prihajali producentje, marveč skoraj same branjevke, ki so svojčas sedele okrog stopnic mestne hiše od 2. ure popoldne pa tudi do 10. ure ponoči. Živila so jako visoko držale, ker so vedele, da jih drugi, tržni dan še vedno lahko prodado. Posledica tega predtrga je tudi bila, da se ni drugi dan prineslo dovolj blaga na trg, vsled česar so ostale cene živilom visoke. Sedaj je predtrg odpravljen. Za nekatere konzu-mente odpade sicer prijetnost, da si tudi na predtržnih dneh lahko nabavijo živila, na drugi strani pa se s to odredbo vsaj nekoliko omeji naraščanje draginje. Branjevke so radi odprave predtrga hude. Pravijo, da so delale na predtrgu najlepše dobičke. Ob tržnih dneh pa bodo sedaj primorane konkurirati z večjim številom prodajalk in s prodajo tudi ne bodo smele odlašati, ker bo vse nekoliko reguliralo cene. Glas Iz občinstva. Iz Trnovega se nam poroča: Prosim v imenu Trnovčanov slavno mestno policijo, da postavi stalno stražo ob Gradaščici od mosta naprej, ki naj pazi na razne pobaline, ki dannadan nadlegujejo pasante in vse občinstvo, vedno mečejo okoli kamenje in gnjilo sadje; ako gre človek tam mimo, ni varen, da ne dobi kamna ali kaj drugega v glavo. Ponoči pa se zbirajo po ulicah in kriče ter vpijejo in prepevajo, da je groza. Ker mnoge pritožbe na vse strani nič ne pomagajo, prosimo tem potom slavno mestno policijo, da naj ona napravi red. — Ako klerikalci kriče na trnovske ponočnjake, ki .baje poštenim ljudem ne dado miru, naj mestna policija stvar malo preišče, pa bo že našla prave razgrajače! Trnovčan. Podraženje mesa. V Ljubljani pritiska z vsakim dnevom taka draginja, da bo kmalu tu dražje življenje kot na Dunaju. Zadnji čas so sklenili mesarji, da zopet podražijo meso za 8 vinarjev pri kilogramu. Pretečeni mesec se je pa meso podražilo za ravno toliko. Mi ne vemo kje bi bil vzrok, da se meso zopet podraži, ker krma se ni podražila in ravno tako živina ne. Ker je v tem mesecu zapustilo mesto dijaštvo, vojaštvo in mnogo družin, katere so šle na razna letovišča, je popolnoma nerazumljivo, kako so mogli ljubljanski mesarji zopet povišati ceno mesa. Opozarjamo ljubljanske mesarje, da lahko njih odjemalci sežejo enkrat po enakem sredstvu kot je seglo prebivalstvo v Kremsu, New Yorku in drugih mestih. V nekaterih krajih so odjemalci potom bojkota prisilili mesarje, da so morali meso še ceneje prodajati kot preje. Bik na sprehodu. Včeraj popoldne so vzeli iz železniškega voza na dolenjskem kolodvoru nekega bika, ki je imel zavezane oči, v nosnicah pa železen obroč. Ko je bil na prostem, se je iztrgal trem moškim, ki so ga držali na vrvi in jih podrl na tla, potem pa je zbežal proti Ižanski cesti na Kobijev lesni prostor. Ker mu je med potjo padla z oči zaveza, je začel divje poditi ljudi, ki so mu ušli na skladišče desk. Nato je podrl vrtno ograjo in zdirjal za botaničnim vrtom na Putrihovo dvorišče, med potjo pa podrl več oseb, ne da bi jih kaj poškodoval. Ker se je bilo bati, da razkačeni bik krene v mesto, so mu pred dolenjskim mostom zaprli pot z vrvjo, nakar je zbežal v Hradeckega vas. Ko je zbežal pred njim nek deček v hrib, ga je bik dohitel in podrl na tla, obenem pa tudi sam padel. Nato je ubral proti Anžičevi gostilni in ko ga je zagledala neka deklica, ki je imela solnčnik, je vrgla solnčnik proč in zbežala v neko hišo. Bik je ves razkačen pridirjal do solnčnika, ga povohal, potem pa zopet razpodil na nekem vrtu vec delavcev, ki so tam počivali. Konečno je prišel k nekemu studencu, kjer se je napil. To priliko so porabili trije moški. Eden je vrgel biku okoli nog vrv, drugi mu je vrgel čez glavo rjuho. Ko so ga potem se povezali, so ga odpeljali v smrt. Polovico steklenih vrat je nekdo predvčerajšnjim snel in odnesel izpred kavarne M. Vošpernigove v Zidovski stezi. Sadje je letos v Ljubljani zelo drago. Hruške so po 2 vinarja, nekatere celo po 6 vinarjev, "večinoma pa po tri za 10 vin. Takoimenovane cimbare stanejo letos vinar, dočim se jih je prejšnja leta dobilo po 8 do 10 za 2 vin. Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 80 Slovencev 35 Macedoncev, 25 Hrvatov in 11 Črnogorcev, nazaj pa je prišlo 45 Hrvatov. V Heb je šlo 35, v Buks 45, v Inomost 19, v Gosposveto 25, k poglobljenju Gruberjevega prekopa pa je prišlo 49 Hrvatov. Prvo slovensko premogarsko podjetje na Dolenjskem prične z razprodajo dobrega in najcenejšega premoga na drobno v Ljubljani. Priporočamo to podjetje! Več glej inserat. Društvene vesti. Otvoritev »Sokolskega doma“ v Zagorju ob Savi. V nedeljo, dne 17. julija bode svečano otvorjen drugi »Sokolski dom“ na slovenskem ozemlju — Sokolski dom v Zagorju. Kdor pozna vsaj nekoliko razmere, katere vladajo v Zagorju, bode vedel s kakimi nasprotniki se mora boriti napredni slovenski živelj^ in kako težko stališče da zavzema tamošnji Sokol; toda navzlic vsem mogočim oviram je prišlo vendarle do zgradbe lastnega Sokolskega doma, kateri se prihodnjo nedeljo izroči svojemu namenu. Ta zgradba je sad podrobnega, naumornega sokolskega dela, kajti že dolgo vrsto let so prinašali zagorski Sokoli vsak po svojih močeh prispevke za to stavbo; dolžnost naša je, da se Slovenci v čim največjem številu pridružimo, v nedeljo ljubljanskim Sokolom, potujočim v Zagorje, s svojo udeležbe dokažimo zagorskim Sokolom, da vemo ceniti njihove zasluge in požrtvovalnost. Bratje Sokoli! Ro j a ki Sl oven ci! V nedeljo 17. jujija na svidenje v Zagorju. II. zlet „Gorenjske sokolske župe*' se vrši v nedeljo 17. t. m. na Jesenicah Zlet naj bo manifestacija vseh Slovencev za slovenske Jesenice, zatorej vsi Slovenci v nedeljo na Jesenice! Izlet N. D. O. v Kamnik. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na izlet N. D. O. v Kamnik, ki se vrši dne 17.. t. m. v nedeljo po naznačenem vsporedu. Kamnik je že tako priljubljena izletna točka Ljubljančanov, ki naj tudi sedaj porabijo ugodno priliko in pokažejo kot vedno s svojo soudeležbo svoje simpatije slovenskemu delavstvu. Odhod iz Ljubljane je z vlakom ob pol 8. uri zjutraj iz državnega kolodvora, v Kamniku je na vsporedu ogledovanje mesta, izlet v krasno okolico, zvečer pa velika veselica z gledališko predstavo. Pri veselici sodelujeta tamburaški zbor in dramatični odsek N. D. O. Uprizori se Medvedova drama iz življenja koroških Slovencev „Na smrt obsojeni”. Po predstavi ples, petje in prosta zabava. Izletnikom bodo na razpolago vozovi. Radi skupnega kosila prosimo vse one, ki se nameravajo udeležiti izleta, da to prijavijo v pisarni N. D. O. (staro vojaško oskrbovališče. Slovenske Filharmonije oddelek koncertira danes popoldne od 3. do pol 7. ure, ves orkester pa od pol 8. do pol 11. ure zvečer v hotelu „Tivoli“. Vstop prost. Razne vesti. Kolera na Ruskem se prav grozovito širi. V Charkovu že štejejo 460, v tauri-škem okrožju p« celo 515 kužnih slučajev, skoro do polovice smrtnih. * Morilec s koso. V Gladbachu na Bavarskem je pred enim mesecem kmeto-v*lec Schild ustrelil kmetovalca Leussena n* kar je sin zadnjega Schildu odkosil i sveti jezi glavo. Poroti je mladega Leus sena oprostila, ker je označila prekoračenji silobrana v hipni brezumnosti za pojm ljivo. • Afer« barona Ungern-Sternberga Artiljerijski stotnik Monaoinov se je za strupil, ker se je bal radi udeležitve pri špijonaži, da bi ga zaprli. Prijeli so tudi celo vrsto mlajših oficirjev in jih spravili v petropavloški trdnjavi na varno. Med žurnalisti in petrograjskim občinstvom ni nikogar več, ki bi veroval v Ungern-Stern-jergovo nedolžnost. Vsi poizkusi, da bi ga rešili, so dosedaj izpodleteli ob stereotipnem odgovoru policije, da se vsakdo, ki se »teza za barona, sam kompromitira. Pri aferi se ne gre za prodajo poročil o tajnih sejah, katera so našli v lasti prijetega barona, ampak za prodajo vojaških tajen, ki ih je Ungern - Sternberg prejel od ruskih oficirjev. Konec obeta biti vsekakor zanimiv. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Ogrski državni zbor. Interpelacija radi boromejske enciklike. Budimpešta, 13. julija. Danes se je najprej na predlog poslanca Kovacsa sestavil odsek obstoječ iz 21 članov, ki naj bi se pečal s sestavo nove volilne reforme. Nato je vložil poslanec Lengyel radi boromejske enciklike sledečo interpelacijo: 1. Ali je ekscelenci ministrskemu predsedniku znano, da je nadškof Julij Varosy iz Ka-locse objavil boromejsko encikliko v posebnem pastirskem listu. 2. Kaj misli v tem slučaju ukreniti, da zaradi enciklike ne nastanejo med verskimi sektami prepiri ali celo izgredi. Ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je na to odgovoril, da je trdno prepričan, da boromejska enciklika ne vsebuje nikake agresivne tendence, kljub temu pa je vlada pripravljena uporabiti vsa sredstva, da vsled objavljenja te enciklike ne nastanejo kaki eventualni nemiri. Poslanci so vzeli izjavo predsednika z zadovoljstvom na znanje. Budimpešta, 13. julija. Danes je konferiral ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary z vatikanskim zastopnikom. Imela sta daljši pogovor in sicer najbrže radi objavljenja boromejske enciklike. Budimpešta, 13. julija. Hrvatski ban Tomašič je danes brzojavno poklical vse hrvatske poslance ogrskega državnega zbora v Budimpešto. Obravnavalo se bode vprašanje o razmerju Hrvatske napram Ogrski. Konferenca se bode najbrže vršila že jutri ali pa pojutrišnjem. Ban Tomašič je o vseh teh zadevah že konferiral z ministrskim predsednikom Hedervaryjem. Seja krščansko-socljalnlh poslancev. Dunaj, 13. julija. V včerajšnji seji nemško krščansko socijalnih poslancev, ki se je vršila v palači princa Lichtensteina, se je konstatiralo, da vlada med njimi v vseh vprašanjih popolno soglasje. Luegerjev mandat. Dunaj, 13. julija. Volitev za izpraznjeni Luegerjev mandat je določena šele na 15. september in sicer zaradi nesoglasja med krščanskimi socijalci, ki se nikakor ne morejo odločiti za svojega kandidata. Šibeniška luka. Dunaj, 13. julija. Dne 20. t. m. bo na novo zgrajena šibeniška luka izročena javnemu prometu. Pristojbina za ladije bo znašala šestdeset vinarjev. Rojstni dan srbskega kralja Petra. Bel g rad, 13. julija. Povodom rojstnega dne srbskega kralja Petra se je vršila v tukajšnji stolni cerkvi slovesna služba božja, pri kateri so bili navzoči razen kralja in njegove družine vsi ministri, ves diplomatičen zbor in v Belgradu se nahajajoči slovanski gostje. Popoldne je na banketu nazdravil kralju tudi avstrijski poslanik grof Forgach, ki je povdarjal, da bo Avstrija vedno delovala na to, da bo razmerje med njo in Srbijo tudi še nadalje prijateljsko in neskaljeno. Belgijska kraljevska dvojica v Parizu. Pariz,- 13. julija. Belgijski kralj in kraljica sta včeraj ob štirih popoldne dospela semkaj. Povodom njiju obiska je danes predsednik republike Fallieres priredil banket za 200 gostov. Banketu je prisostvoval predsednik republike Fallieres, ves diplomatični zbor, različni vojaški dostojanstveniki in bivši predsednik Emil Loubet. Pismo cesarja Viljema. London, 13. julija. „Morning Post“ poroča iz Washingtona: Vznemirjenje radi pisma nemškega cesarja Viljema na predsednika republike Nikaragua je tu popolnoma j poleglo. Vlada je izjavila, da vsa zadeva ni ’ niti vredna, da bi se omenjala, kajti to je bila čisto formelna stvar cesarja Viljema. Velika zarota na Japonskem. London, 13. julija. Iz Tokija poročajo: Tukajšnje oblasti so prišle na sled veliki zaroti, katere namen je bil umoriti predvsem mikada in njegovo rodbino, v drugi vrsti pa vso cesarsko družino in različne visoke dostojanstvenike in državnike. Potresi. Monakovo, 13. julija. Tukaj so se danes čutili precej močni potresni sunki. Ljudstvo je zbegano. Inomost, 13. julija. V mestu in okolici je sledilo zaporedoma več potresnih sunkov. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Borzna poročila. „Ljubljanska kreditna banka“ v Ljubljani. Kur* Naložbeni papirji. denarni J blagovni 4o/o majeva renta 9415 94-35 4-2o/0 srebrna renta 9770 97-90 4o/o avstrijska kronska renta . . . 9410 94-30 4o/o ogrska . , . , . . 92-15 92-35 4o/o kranjsko deželno posojilo . ; . 96-50 4o/o k. o. češke deželne banke . . 94-25 95-25 5% rusko državno posojilo .... 103-85 104-35 Srečke. Srečke iz leta 1860 '/s 237-— 243 — . . , 1864 324-— 330-— , tiske 155 75 161-75 , zemeljske I. izdaje .... 296-25 302-25 . H. . .... 275-35 281-35 , ogrske hipotečne 247-75 253-75 . dunajske komunalne .... 532-— 542-— „ avstrijske kreditne .... 529,- 539'- . ljubljanske 79-50 83-50 . avstrijskega rdečega križa . . 64-50 68-50 „ ogrskega „ ... 38-40 4240 „ bazilika 28.55 32-55 . turške 260 25 261-25 Delnice. Ljubljanske kreditne banke .... 446-25 447 25 Avstrijskega kreditnega zavoda . . 668.50 669-50 Dunajske bančne družbe .... 542-25 543-25 Južne železnice 107-75 108-75 Državne železnice ... . 740-— 741 — Alpine-Montan 739-25 740 25 Češke sladkorne družbe 234-- 234-80 Živnostcnske banke 261 - 262-- Valute. Cekini 11-36 11-38 Marke 117-42 117-62 Franki (Napoleon) 1908 19 11 Lire 94-75 94-95 Rublji 253- 253-75 Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 tIii. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvežer. Dobro ohranjen;! lilšu v Novem mestu je naprodaj. Poizve se Sv. Jurija ulica št. 69. 133/3—3 Gostilna N. D. O. ulic« Knradori št. 18. Trst se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra“ kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj. 77/12—13 Sprejme se osem gospodov na boljšo domačo hrano do 17. t. m. ali do 1. avgusta. Vprašanja na inseratni biro .Jutra*. 119/5—4 Pohištvo se proda na Rimski cesti št. 2, II. nad., vrata 1. 129/3—3 Hiša s prodajalno tik Ljubljane se po jako ugodni ceni proda (K 11.000). Poizvedbe na inseratni biro .Jutra*. 124/6—2 Išže se meblovanu soba z dvema postljama ter uporaba kuhinje s posteljo za deklo za dva meseca. Ponudbe na inseratni biro „Jutra* pod Z. 134/2-2 Odda se velika hladna vinska klet ob glavni Celovški cesti nasproti občinskega urada št. 82. Več se poizve istotam. Kdor jo želi naj ne zamudi, ker take kleti so redke. 128/5—1 IZBERR OBLEK uvburmr: DVORNI TRG 3 I K O ? O ? I K O ? O ? Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! Tovarniška varstvena znamka: IKO“ I K O ? O ? 1 K O ? O ? Vajenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove upravništvo „Jutra“. Vajenec iz poštene hiše se sprejme takoj v galanterijsko in modno trgovino Lud. Dolenc, Prešernova ulica 10—14. dobi takoj zanesljiva pridna oseba za prodajo in inkaso. Nekaj kavcije ali poroštva se želi. Ponudbe „Okrajni zastopnik* na inseratni biro »Jutra". Naprodaj sta dve jako lepi, novi istrm z lepim vrtom v Ljubljani. Plačilni pogoji najugodnejši. Kje, pove upravništvo „Jutra". S Troji skrojim! Premog najnovejši, najnižja cena, prvo domače slovensko podjetje premogokopa na Dolenjskem. Naročila za Ljubljano na drobno in debelo. V. Izlakar, kavarnar, Sv. Jakoba trg. Skroji Is s-vojim.1 Vsak dan sveži raki v restavraciji pri „Zlati ribi“. numu + Vincenc Richterja je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. specijalist za gojenje las. V IiIIvvbAv j Dunaj IX. Sobieskygasse22. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj I., Tuchlauben št.# trpežna vozova, proda Franc Belič, pod-kovski mojster in izdelovalec vozov, Rimska cesta št. 17. Diplomirani krojač Anton Presker v Ljubljani, Sv. Petra c. 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/5210 Sprejme se takoj zanesljiva blagajničarka vešča tudi nekaj knjigovodstva in dva učenca s primerno šolsko izobrazbo. A. Sušnik, Zaloška cesta. iščem do 10.000 kron, ali zalagatelja proti gotovini do 10o/0. Podjetje napreduje kar najbolje. — Več pove upravništvo „Jutra“. Model lOlO- Edlno zastopstvo znamke Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch-koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. -Točna, solidna in cena izvršitev.- K. ČAMERNIK, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. .... Ceniki nu žoljo breiplačno. - - - - TTstanovljerLa, IS-4r7- "U^staaa.o-vljeia.a. lS4t,7'. a Dohištva J. J Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. Naj vel ja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. 52-2 Najnižje cene. NajsoJidnejše bla^o. Združeni čevljarji v Ljubljani Wolfova ulica 14 priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo bogato zalogo obuval vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za ||| pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje, ^ Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike. Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke = ter slamnike in čepice = 70 io cenege v »Angleškem skladišču oblek“ | O. Berna to vic ” ■ "'bljani, na Mestnem trgu št. 5 IM pH Otvoritveno naznanilo. priporoča, A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo št. 2i. | veliko zalogo raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik = „Diredoire“ P. D. telinične naprave Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjamo, da smo s 1. julijem t. 1. otvorili na Dunajski cesti št. 22. (nasproti kavarne „Evropa“) zavod za telinične in elektro- koncesijonirano podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. — Dobava in montiranje motorjev na bencin in petrolin ter Diesel-ovih motorjev. — V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštalacijski mate-rijal, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine. Mehanična delavnica nična dela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela se iz-vrše solidno, točno in po najnižjih cenah. — Proračuni na zahtevo zastonj. Zavod za telinične in elektrotehnične naprave. M. DRENIK VSAKOVRSTNA ROČNA DELA In pripadajoči materljal. LJUBLJANA Predtiskanje, tamburiranje, plesiranje. — Zunanja naročila se vestno izvršujejo. t/’’- TVf 0TVT T rp D Vellka zaloga telovadske obleke. V } Kolinska cikorija je najboljša Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana BaViir