VEGOVI PROFESORJI IN NJEGOVA OCENA PRI
MATEMATIKI1
STANISLAV JUŽNIČ
Math. Subj. Class. (2010): 01A50
Prispevek obravnava na novo odkrito Vegovo visokoSolsko oceno iz matematike. Vegov profesor matematike je bil leta 1774 JoZef Maffei, pomočnik Gabrijela Gruberja. Podane so sluZbene teZave Maffeija in Gruberja ob vzrokih za njun odhod iz Ljubljane.
VEGA'S PROFESSORS AND HIS SCORE IN MATHEMATICS
The newly discovered student Georg Vega's mark in mathematics is put in the limelight. In 1774 his teacher of mathematics was Josef Maffei, the assistant of Gabriel Gruber. The official troubles and reasons for Maffei and Gruber's later departure from Ljubljana are discussed.
Uvod
Jurij Vega je svoje študije docela opravil pri ljubljanskih jezuitih. Kakšen je bil njegov ucni uspeh? Kako so na Vegov študij vplivala trenja med njegovimi profesorji?
Vegovi profesorji
Poglavitni Vegov profesor je bil Gabrijel Gruber, ki je med letoma 18021805 kot general utemeljil obnovo DruZbe Jezusove. Novi papeZ Francisek, prvic v zgodovini jezuit, je krona prizadevanj za obnovo DruZbe Jezusove.
Drugi veliki Gruberjev uspeh je bil vzgoja matematika Jurija Vege. Potem ko ga je dodobra izuril v ljubljanskih solskih klopeh, ga je se nadaljnjih pet let zaposloval kot navigacijskega inzenirja pri vzdrzevanju plovnosti reke Mure na Štajerskem. Gruber je izučil veliko brodarskih inzenirjev in ladijskih kapitanov; stevilne svoje studente je zaposlil na posameznih odsekih reke Mure za urejanje plovbe. Najpomembnejsi med njimi je bil Jurij Vega, za njim pa nista veliko zaostajala brata Jozef Marija Šemerl (Schemerl) in Andrej Semerl, prav tako pa ne Gruberjev mlaj si brat Anton Gruber. Jozef Semerl je po Gruberjevem odhodu za dve leti prevzel Gruberjevo katedro in risarsko solo pri liceju. Med najbolj nadarjenimi ljubljanskimi ucenci G. Gruberja je bil Mariborcan Leopold Hofer, ki je po Gruberjevem priporocilu leta 1771 postal ljubljanski stavbni mojster.
xOb proslavi dvestoletnice obnove Družbe Jezusove, pri kateri se je Vega šolal do leta 1773
98
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 3


(P f 14 f i<t ' Jra c J*.
c/ran e/ry (. etvh. M/jUt -eV
j itvij JCei/la-n . Jctj.
JifvU
L'/• . (R/J .	i J-
| JCrisiA. 'Ju/. ¿t*
v
. /C-rvJf,vvr	¿h*
&	e/	.
¿/a
Študent Vega
Vega je poslušal Maffeijeva predavanja iz matematike v prvem letniku filozofskih študijev leta 1773/74. Dne 25. 9. 1774 mu je Maffei prisodil najvišjo oceno, prvi razred; enka je bila njega dni seveda najvišji red. V tistem casu redovalnice niso bile taksne kot danes. Zato nas ne sme presenetiti navidezna okornost tedanjih dokumentov.
Vega je imel v prvem letniku visokosolskih studijev v Ljubljani dvainstiri-deset sosolcev. Krivulja ocenjevanja pri profesorju Maffeiju je bila pribliZno normalna, čeprav je bil njen avtor Gauss, rojen komaj poltretje leto pozneje. Poleg Vege je se osem sosolcev dobilo najboljso oceno; ni manjkalo niti tistih z najslabso (petim razredom), ki pa Maffeiju zagotovo ni bila vsec.
98-103
99
Stanislav Južnic
ok Meri cAeJtvni
9*4» t*
Sa-c-.
JcA&re-i
-'cJuyyv /¿dvrt	.
Jo-VVu
^nJC Jla/.
¿Trzuvu^ Jl^tl.
Jull ,
s/* ß&A« .
J^/oi CČis/jcf, .
-e&i/j".
CČaJJČA . /tkjz OČO-JJIČ .
C&Jjcö.
yju e&jjc-ö. CČLd^.
sL
O^ JLJi*
Slika 2. Jurij Vega (Georg Veha) je bil zapisan cetrti od spodaj kot eden od devetih med triinstiridesetimi slušatelji matematike z najboljšo oceno iz matematike pri JoZefu Maffeiju, pomočniku G. Gruberja, dne 25. 9. 1774 na drugi strani »redovalnice«. Tisti cas je bila najboljsa ocena seveda - enka (Vir: Arhiv Republike Slovenije, AS 7 DeZelno glavarstvo za Kranjsko, Publico-Politica, s. 70, Lit S, No 19, Vol 2, Schul- und Studien Sachen Anno 1774).
Maffei je imel kot nekdanji jezuit v casu Vegovega študija že huda prerekanja s Studijsko komisijo (Direktion in Studien Wesen), ki jo je vodil ljubljanski knezoskof Karel Herberstein (1719-1787) od oktobra 1774 do konca leta 1778. Dotedanja jezuitska oblast v studijskih zadevah je bila po prepovedi jezuitov leta 1773 v breme nekdanjim jezuitom; med njimi so bili ljubljanski profesorji Maffei, fizik Gregor Schöttl in Gruber. Do tedaj so matematiko predavali v prvem, fiziko pa v drugem letniku. Herberstein je ze novembra 1774 predlagal pouk fizike tudi v prvem letniku dvoletnih visjih studijev; matematiko naj bi predavali med 8. in 9. uro zjutraj, fiziko pa popoldne med 2. in 3. uro (tedanje ucne ure so trajale po 60 minut). Maffei naj bi v dveh mesecih prilagodil svoj pouk; Maffei je oporekal, zato
100
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 3
Vegovi profesorji in njegova ocena pri matematiki
Slika 3. Podpis Vegovega profesorja Maffeija ob koncu Vegovih študijev dne 18. 1. 1775 pod tremi točkami ugovorov proti Herbersteinovemu tri dni starejšemu odloku (Vir: Arhiv Republike Slovenije, AS 7 Deželno glavarstvo za Kranjsko, Publico-Politica, s. 70, Lit S, No 19, Vol 2, Schul- und Studien Sachen Anno 1775).
je sledil knezoskofov ukaz dne 15. 1. 1775. Maffei je tri dni pozneje zahtevek odklonil v treh tockah pisma, ki ga je poslal kranjskemu Dezelnemu glavarstvu s prilozenim spornim ukazom knezoskofa. Dezelni glavar je bil v letih 1774-1780 Marija Jozef grof Turjaski (Auersperg, * 1723 Ljubljana, f 1805 Karlovac) s Turjaka, ki je bil obenem pokrovitelj kranjske Druzbe za poljedelstvo in koristne spretnosti, katere clana sta bila Maffei in Gruber, ne pa Herberstein. Maffei je trdil, da fizike ni mogoce predavati v prvem letniku, preden se studentje ne naučijo dovolj matematike; dodatno tezavo je pomenilo pomanjkanje učbenikov zaradi pozara, ki je dne 28. 6. 1774 prizadel solska poslopja. Med vrsticami je mogoce prebrati, da matematik Maffei ni odobraval poseganja v svojo stroko. Vendar je bilo Maffeijevo izvijanje iz primeza nove ljubljanskim jezuitom sovrazne studijske politike jalovo, saj je pod direktorjem ljubljanskih Visjih studijev teologom Jozefom Gregorjem Lenacom (Lenaz, * 1738 obmocje Reke, f pred 1814 Komarno na Slovaskem) moral oditi. Lenac je postal direktor Visjih studijev po smrti kanonika Antona Svetine (f 23. 3. 1777); Lenac je bil po Herbersteinovi odstavitvi tudi prisednik studijske komisije. Takoj po smrti Svetine in Vegovega profesorja fizike Gregorja Schottla (* 1732 Steyr, f 4./5. 11. 1777 Ljubljana) je dne 8. 11. 1777 ljubljanske Vi sje studije vizitiral direktor artisticnih fakultet (Artiorum) od leta 1770 direktor dunajske bogoslovne fakultete, profesor kanonskega prava Fran de Paula Tomicic (Franjo, * 1729 Kastav, f 1790)
98-103
101
Stanislav Južnič
Slika 4. Ljubljanski visokošolski profesor in knjižničar Franc Wilde (1753 Vielkie Karlo-wice v pruski Šleziji, 1828) je pod stevilko 71 popisal Vegovo knjigo o merah in utežeh, izdano leta 1803, med izvodi ljubljanske knjižnice (ž dovoljenjem Arhiva Republike Slovenije: AS 33 Deželna Vlada 1861-1918, Konvolut 163/d stevilka 68). Naslov knjige, ki jo je po Vegovi smrti iždal A. Kreil pri dunajskem tiskarju J. V. Degenu, je bil Natürliches, aus der wirklichen Grösse unserer Erdkugel abgeleitetes, in ganz Frankreich und in einigenen angrenzenden Löndern zum allgemeinen Gebrauche gesetzmassig engeföhrtes Mass-Gewichts- und Mönz-System ... V Wildovem sežnamu popisan ižvod Vegovega dela danes hranijo v NUK-u pod signaturo 7935.
[1]. Tomicic je bil pozneje v letih 1778-1783 direktor graske univerzitetne knjižnice; leta 1784 in 1785 je bil rektor graskega liceja, kjer je zaposlil tudi svojega zaupnika in ožjega rojaka iz okolice Reke Lenaca. Lenac je ob vizi-taciji Tomicicu precej očrnil ljubljanske Visje študije, kar je napravilo skoraj za zaveznika zrtvi kritike, tedanjega predsednika studijske komisije Herbersteina in nekdanjega jezuita, novega ljubljanskega profesorja fizike Antona Ambschella. Po vizitaciji je profesor matematike, nekdanji jezuit Martin Jell (* 19. 11. 1730 Waldkirchen v knezevini Passau, f 2. 12. 1797 Celovec), po ukazu grofa Gallenberga dne 28. 11. 1777 nadomestil Herbersteinu nevsec-nega Jozefa Maffeija [2]. Studijski referent kranjskega dezelnega glavarstva Franc Saleski Gallenberg (* 17. 6. 1747, f november 1803) je sicer kmalu po svoji poroki leta 1775 med prvimi zasebno opozoril cesarico Marijo Terezijo, da zaradi Herbersteinovega studijskega vodstva med profesorji vre; opozorilo je bilo neposredna posledica Maffeijevega dopisa z dne 18. 1. 1775. Franc se je 1. 9. 1774 porocil s Theclo Lichtenberg (* 25. 10. 1755). Bil je brat Sigismunda grofa Gallenberga (Janz Žiga, * 4. 2. 1751, f 11. 8. 1800 Dunaj), ki je bil od 20. 4. 1774 do 8. 7. 1775 tajnik Druzbe za poljedelstvo
102
Obzornik mat. fiz. 61 (2014)3
Vegovi profesorji in njegova ocena pri matematiki
in koristne spretnosti kot ljubljanski gubernialni svetnik do prestavitve v Galicijo; bila sta sinova Wolfa Sigmunda Antona Jožefa grofa Gallenberga (1707-1773) in Marije Cecilije Ester grofice Orzon.
Sklep
Maffeijev izsiljen odhod iz Ljubljane je bil zgolj začetek zdrah, ki so prvic po osmih desetletjih delovanja onemogocile visokosolski studij matematike in fizike v Ljubljani zaradi ukinitve filozofskih studijev med oktobrom 1785 in aprilom 1788. Jurij Vega je imel v resnici sreco, da se je temu izognil: ce bi studiral ducat let pozneje, bi zaradi siromastva le stezka obiskoval visokosolski pouk zunaj Ljubljane. Po studiju je Vega pet let pomagal svojemu dotedanjemu profesorju Gabrijelu Gruberju pri urejevanju reke Mure, Gruber pa je v Ljubljani ostal do januarja 1785 [3].
Vega je bil najboljsi matematik med ljubljanskimi studenti, tako da ga je ucitelj Maffei podpiral vse zivljenje: najprej s priporocilom svojemu lastnemu mecenu generalnemu direktorju artilerije feldmarsalu knezu Jozefu Mariji Colloredo-Walsseeju (1735-1818), nato pa s svojimi zvezami med dunajskimi prostozidarji. Nic manj ni Vegi pomagal mlaj si Gabrijelov brat Tobija Gruber, ki je postal vplivni pras ki prostozidar, trikratni predsednik in tajnik poznejse Ceske akademije znanosti, imenovane Ceska znanstvena druzba (Ceska Spolecnost Nauk). Vego je sprejel med clane Ceske znanstvene druzbe dne 26. 2. 1800, stiri leta pozneje pa je obnovil svoje prisege pri ruski Druzbi Jezusovi pod vodstvom generala Gabrijela Gruberja.
LITERATURA
[1]	S. Južnič in Anton Ambschell, Novi Slovenski Biografski Leksikon Nova slovenska biografija, Ljubljana: ZRC SAZU (ur. B. Svetina, P. Bobič), 1 (2013), 164-166; Arhiv Republike Slovenije, AS 7 Deželno Glavarstvo (publico politica), Škatla 73, lit S num 19 vol 9; F. E. HoSko, Jozefinist Franjo Tomičic iz Kastva (1729-1790) (ur. F. E. Ho-Sko), Zbornik Marijana Jurcevica, O čovjeku i Bogu, KrScanska sadaSnjost, Zagreb, 2005, 333-334; J. Marolt, Skof Karl Herberstein in njegovi dopisovalci, Herbersteinov simpozij v Rimu (ur E. Skulj), Celje: Mohorjeva družba, 2004, 403.
[2]	S. Južnic, Ljubljanski kemijski učni pripomočki ob odkritju Voltove baterije (Ob 210-letnici smrti profesorja Jerneja Schallerja), Acta Chimica Slovenica 60/2 (2013), S94-S104 (http://acta.chem-soc.si/60/ACTAV/202013-4a.pdf, ogled 7. 3. 2014); C. Sorc, Skof Karl Janez Herberstein in njegovi sodelavci, Herbersteinov simpozij v Rimu (ur. E. Škulj), Celje: Mohorjeva družba, 2004, 178; ARS AS 7, Deželno Glavarstvo (publico politica), Škatla 71, lit S, Num 19, Vol 5, Acta de Anno 1777.
[3]	S. Južnic, Euler and the Jesuits in Russia, Quaderns d'Historia de l'Enginyeria (Escola Tecnica Superior d'Enginyeria Industrial de Barcelona) 9 (2008), 232 (http: //upcommons.upc.edu/revistes/bitstream/2099/8061/1/article11.pdf, ogled 7. 3. 2014).
98-103
103