Leto LVHI. Številka 57. SMO ceno Din no Iskal« vsak aaa poboUb«* livxaaUl nadalje is »rasalka. — lasaratl: do 30 perit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsU 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 O. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovanski Narod" velja letno v Jagoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i -=> Upravntitvo: Kastlava silos stov. S, priUlllo. — Taolom AU«. 304. =» ürodoiatvai Inafiova aUoa št. 3, I. sadatrspjs. — Volefos slov. 34. laT Poštnina plačana v gotovini. Angleški parlament." mu n V naši notranji politiki je precej tragike, pa tudi dober založaj prisrčne komike. Tam v jeseni in že prej se spomni Radič na »angleški parlamentarizem« in ga zabrusi proti Beogradu, da liki pesek v očeh omami radikalne državnike. Demagoški izraz, izmiš jen v zadregi in v opravičilo prcgorečega republikanstva, dobi pozneje resnejšo vsebino. Najdejo se politiki kot Trum-blč in Korošec, ki verujejo v Radičevo »angleško, monarhijo«. Sedaj prav lahko oznanjajo, da spada med prve točke nove Radičeve stranke, Hrvatske seljaške stranke ter s tem med program celokupne opozicije, zahteva po »angleškem parlamentarizmu* f Kar si H Radič pred meseci izmislil kot priročno politično frazo, uporabljajo njegov pritikavi nasledniki kot resno politično geslo, ne da bi vedeli, kaj pravzaprav pomeni in uči angleški parlamentarizem! Divno je namreč gledati te zastop nike »angleškega parlamentarizma*, na delu in v dejanju! Od sobote naprej zboruje naš parlament, naša narodna skupščina. Vršilo se je že konstituiranje, izbral verifikacijski odbor in ta je že tudi pristopil k verificiranju mandatov. Mesto mirnega, stvarnega kon-sitairanja ter verificiranja, namesto ujudnega medsebojnega vedenja v stvareh, ki so zgolj formalnega značaja in pri katerih so vsake zlorabe od strani sedanje večine po pravilniku in bistvu verifikacijskega posa popolno-m a izključene, je opozicija izbruhnila v tako rovtarsko divjanje in razgrajanje, da se po pravici zgražajo vsi trezno-misleči in pravični politiki v Beograda, ki sicer menijo, da bi se morala opoziciji pozneje pri sestavljanja novih zakonov dovoljevati marsikatera konce* sija. Kar so opozlcljonalc! z »AngleŽerm dr. Trumbičem na Čelu, ki mu seve se-kundirajo slovenski tigri, storili od sobote naprej v narodni skupščini, že nI več olika, kaj še angleški parlamentarizem in politična smotrenost! Opozicija se je vrgla na razgrajanje v sporednih, malenkostnih stvareh in išče dlako v jajcu! Ali se dogajajo taki ekscesi tudi v angleškem parlamentu in ob takih in sličnih verifikacijski h prilikah? Gotovo ne! Tudi angleška delavska stranka je zapustila vladno krmilo in vendar se vede dostojno, vlado kritizira stvarno, brez razgrajanja in razbijanja klopi. Kaj predpisuje angleški delokratl-zem in parlamentarizem glede večine in manjšine? Da manjšina kritizira večino, dobro, in da z dostojnostjo in možatostjo sprejema odločitve večine! Saj ima tudi večina svoje nazore, ki se morajo spoštovati! Naša opozicija pa blati v onemogli jezi, ki noče priznati veČine in se ji pokoriti ter zavzeti v parlamentu stališče stvarne, mirne, strokovne debate, blati nasprotnike, rohni po narodni skupščini ter se ponižuje do ordinarnega kleve-tanja! AH so to angleški parlamentarci? Kako postopajo poslanci manjšine v angleškem parlamentu? Ko se predložno novi zakonski načrti, debatirajo o njih s stališča svojega programa, nato sklepajo z vlado event. kompromise in izboljšujejo zakone, kolikor se da! To taktiko mirnega, stvarnega dela in kritike bi morala prakticirati tudi naša opozicija, če bi ji bilo do rednega parlamentarnega dela in do čiste demokracije. Naša opozicija pa nudi danes prizor običajnih, pouličnih razgrajačev, ki bi se hoteli dokopati za vsako ceno do moči in vlade. To, dokopati se do vlade, to je prvo in zadnje, na kar misli ta opozicija! Kaj mirni razvoj skupščinskega dela, kaj zakonodajno delovanje ter prerešetavanje zakonskih osnutkov, kaj stvarno reševanje naših gospodarskih in socijalnih nedostat-kov? Glavno je, da se razgraja in da se pod krinko »angleškega parlamentarizma« poskuša razbsiti narodno skupščino ter ji onemogočati delovanje* ± Seja verifikacijskega odbora. Razprava o mandatih za 11 — Beograd, 10 .marca. (Izv. Ob 12.) Pod predsedstvom dr. Milana Srskiča je danes ob 10. dopoldne verifikacijski odbor pričel razpravo o verifikaciji po* slaniških manadtov. Na dnevnem redu so bili danes mandati 11 volilnih okro* žij od beogradskega do kumanovskega v Srbiji. Ta volilna okrožja volijo sku* paj 47 poslancev. Verifikacijski odbdr je najpreje vzel v pretres pritožbo po*-slanskega kandidata Ljube Rankoviča, ki navaja, da so politične oblasti v beo* gradskem volilnem okrožju vršile nad volici nevladinih strank nasilje in te* ror, osobito so izvajali vladini organi proti volilcem Ljube Rankoviča, ki je bil kandidat zemljoradniške stranke. V razpravo so posegli po!eg Rankovi"* poslanci: Dragotin Pečic, Timotijevič, ki je tudi v tem okraju kandidiral (Dav. dem.), Milan Simonič (rad.), dr. Kosta Kumanudi (Dav. dem.), končno še zemljoradnik poslanec Joca Jovanovič* Pižon. Posl. Kosta Timotijevič (Dav. dem.) je predlagal, da se mora uvesti sodno* kazensko postopanje proit vsem pred* sednikom onih volilnih komisij, ki so prcmenjali vrstni red posamnih skri* njic. Timotijevič je pavšalno trdil, da so nekateri predsedniki namenoma proti uradni razvrstitvi premen j ali vo* lilne skrinjice, da bi tako volice premo* tili. Tako je po njegovi trditvi bi!a za* menjana v tem volilnem okrožju oone* kod skrinjica zemljoradniške stranke. Posl. Milan Simonič (rod.) je stvar* no zavračal predgovornikove očifke, naglašajoč, da se to ni godilo nikier v beogradskem volinem okrožju, in da ni bila dana nikjer možnost da bi « to uradoma ugotovilo. Posl. Dragotin PeČič (Dav. dem.) se je omejil na splošnosti ter je pre i'a^al, da se naj sodno kaznujejo vsi oni pred? sedniki, katerim se dokaže gori nave» deno postopanje, ki je v nasprotji? z volilnim, zakonom in se lahko označi za volilno goljufijo. Posl. dr. Kosta Kumanudi (Dav. de* mokrat) je predlagal, da se naj razpra* va o verifikaciji teh 47 mandatov vrši po skrajšanem postopanju. Posl. Joca Jovanovič (zemljoradnik) je na dolgo in široko protestiral proti dozdevnemu vladinemu nasilju pri vo» litvah. Trdil je, da je vlada osobitD vr-o* rahljala teror in nasilje proti volilcem volilnih okrožij v Srbiji. zemljoradniške stranke. Zato govornik ne priznava legalnosti teh volitev, za* hteva razve! j avl jen je volitev in razpis novih pod nevtralno vlado (?). Posl. dr. Radonič (rad.) Je v Ime* nn vladnih slrank načelno izjavil, da vedno in povsod ogorčeno protestira radi lz:da volitev oni, ki je Pri volitvah propadel In ki je bitko izgubil. To J2 navada. Opozicija vedno protestira in protestira ,to bo storila tudi v bodoče. Odi čno Icra odklanjati cčilke o vla-dinem volilnem nasilju. Dejstvo je, priznano tudi od objektivnih inozemskih opazcva!cev, da so bile volitve po v?em legalne in da je pri volitvah vir da zmarala. Nikar raj ne pričakuje opo-zic'ja- da bo vlada tako radodarna In poki ni mandate opozicij!. Posl. dr. Ante T rum bič (HRSS) si je dovolil v svojem dolgem govoru ekstravagance in je začel govoriti o politični situaciji na Hrvatskem. Obširno je govoril o vladinem nasilju proti HRSS. V ostnkm je njegov govor vseboval fraze, ki jih je že na včerajšnji seji prcmleval. Odb-rova večina je odklonila poslanca Thnotijevica pred oge, da naj *^e uvede preti predsednikom vrlllnih komisij v beograTskem volilnem okrožja kazensko postopanja Po odklonitvi tega predloga je bil 10-minutni odmor, nakar je odbor nadaljeval z razpravo o nada]jnih pritožbah, odnosno o predlogih zadevajočlh verifikacijo mandatov teh 11 okrožij. Razprava traja do 13. popoldne. — Beograd. 10. rrrrca. (Izv.) Ob 13. uri.) Verifikacijski odsek j 2 za beograjskim voMlnim okrožjem obravraval pritožbe opozicije in vladnih strank Iz bregalniškega okraja. Govorniki Davi-dovioeve stranke so trdili, da so izvajali učitelji in politične oblas i, oilnos-no vladni organi velik teror napram opozicijonalnirn volilcem. Po njih trditvah so volilce terorizirali tudi ma-kedonstvujoči v prilog vladinih strank. Ker si je vlada svesta svoje objektivnosti, je predlagal v imenu vlade poslanec Vlajko K o s i č (rad.) sestavo parlamentarne ankete, ki naj bi na licu mesta ugotovila, kdo je uganjal teror. Preiskava bo morala objektivno potrditi, da so ravno opozicijonalci vršili najhujši teror proti volilcem viadiniii kandidatov. Razveljavljene Radicevih mandatov Važna sej? ministrskega svela. — Vlada s3 danes defmitiv^o odloči glede HRSS. — Beograd, 10. marca. (Izv. Ob 10.) Danes ob ld. dopoldne Je pričela seja mini. strskega sveta, ki tudi danes naialjuje nn. čelno razpravo o vprašanju razveljavljenja mandatov HRSS ln o verifikaciji mandatov v plenumu narodne skupščine. Razprava rm je pričela t nedeljo 8. t. m. Trajala Je sko. raj res dan. včeraj se je nadaljevala in danes pričakujejo vladni krogi nje zaključek. Danes ukrene vlada definitivne eklepe v gorenjem vpraSanju. Iz radikalnih krogov doznava vas dopisnik, da nekateri radikali zagovarjajo stal lice, da se morajo na vsak način razveljaviti oni mandati HRSS, kate. rih nosilci se nahajajo v sodnokazenski preiskavi. Razveljavijo pa se tudi le nekateri drugI mandati, številne so pritožbe iz bro_ galniskega okrožja .dalje Iz črnegore proti Izvolitvi Ljube Davldoviča, iz Sombora, LJubljane, Maribora itd. Glavno diskusijo tvori vprašanje uničenja mandata Stepana Radiča in tovarišev, ki se nahajajo v zaporih. Sporno je dalje tudi to, ali se naj raz. veljavijo celokupne liste aH samo mandati individualno. Seja ministrskega sveta v tem trenotku Se traja, Za tak angleški parlamentarizem se lepo zahvaljujemo! Tudi tu vidimo, kako dobro je, da obstoja trdna vladna veČina, ki ni odvisna od kapric malenkostnih strank in ki je ne vodijo slabokrvni, ambficijozni, pokvarjeni politiki kakoršni se zbirajo v vodstvu opozici-jonalnega bloka! OBTOŽBA PROTI RADIČU- — Zagreb, 10. marca. (Izv.) Prvi državni pravdnik dr. Zilie je sineči odpotoval v Beograd. Njegovo pot spravljajo informirani pravniški krogi v zvezo s skorajšnjo obtožbo Sfepana Radiča radi veleizdaje. Obtoženi bedo najbrže tudi vsi internirani voditelji HRSS in tudi nekatere osebnosti, ki se sedaj še nahajajo na svobodi, a so zelo kompromitirane. KRALJ ODPOTUJE V HERCEGOVINO IN ČRNO GORO. — Beograd, 10. marca. (Izv.) Iz dvornih krogov vaS dopisnik doznava, da se Nj. Vel. kralj pripravlja na daljše potovanje po Hercegovini in Crnigori. Na potovanju kralja spremlja kraljica Marija. Nj. Vel. kralj namerava tudi prisostvovati svečani posvetitvi kapele, ki io zidajo na kraljeve stroSke vrh Lovčena v spomin narodnega osvobojenja in ujedlnje-nja. Za kapelo je izklesal monumental ne kipe kipar Ivan Meštrovlč. Za popravo ceste Kotar - Lovčen je odobren od ministrskega sveta primeren kredH. Nj. Vel. kralj odpotuje iz Belja v Sarajevo odnosno v Hidže, kamor prispe s kraljico Marijo in dvornim spremstvom v nedeljo. Kraljevska dvojica ostane v Ilid-žu dalj Časa, nakar se povrne v .Beograd. VZPOSTAVLJENI SEKVESTRI — Beograd, 9. marca. Vaš dopisnik je frvedel, da je minister dr. Krlzmati povodom vesti, ki so ae razširile v javnosti glede afer 8 sekvestrom nad posestvom Turn-Taxisa, izdal naredbo, da se vsi zemljiški kompleksi, ki so se oddali posamnim finančnim skupinam v svrho eksploataclje in parcelacije gozdov, postavijo pod državno opravo in sicer na podlagi naredbe od 20. maja 1920. Tudi mjnistrskf predsednik PaSiČ je odredil, da se -vzpostavi se-kvester nad veleposestvom Thurn-Taxis, KOMUNISTIČNA DEMONSTRACIJA V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. — Berlin, 9. marca. (Izv.) Na včerajšnji seji državnega zbora je prišlo do burnih izgredov, ki so jih vprizoriH komunistični poslanci proti predložitvi zakona, s katerim se odobravajo stroški pogreba za pokojnega državnega predsednika Eoerta. Komunistični poslanec Remele je v svojih strastnih napadih proti Ebertu naglasa!, da naj nosi stroške za pogreb nemška bnržu-azija. Socijalnl demokratje so z velikim egorčenjem zavračali napade komunistov in bi prišlo skoraj do dejanskega spopada med njimi !n komunisti. Državni zbor j« končno odobril pred'og, s katerim se razpisujejo volitve za 29. marca odnosno naknadne volitve za 26. aprila. Po sedanjem razpoložen iu posamnfh str?!:k je lahko sklepati, da bodo potrebne še druge predsedniške volitve, ker nameravajo pri prvih volitvah socijalni demokrati postaviti lastnega kand:data v osebi dr. Brauni. Katoliški centrnm kandidira dr. Ma~xa. Jutri v sredo vodstvo centruma izda končno odločitev glede predsedniške kandidature. GARANCIJSKI PAICT IN NEMČIJA. — Pariz, 9. marca. (Izv.) ženevski pro^kol je smatrati za končno odklonjen. V L?nevo je dospel francoski delegat Bria'd. Listi naglašajo, da nadomesti ga-ranc'ski pakt peterih sil ženevski protokol, ki se Ima'o uveljaviti v okviru- Društva narodov. Francija vstraja na stališču, da je treba vpo?tevati tudi varnost za-padnh in južnih meja in da se mora za to besecHo garancijske pogodbe primerno modificirati. Po pogodbi, kakor si |o želi Fra-!c*Ja Vnet! zasnovano, mo*a biti za-lant^-a +»»di ponolna ter-torPalna Integriteta Por^ke ln češkoslovaške republike. Zato Franc'ja zahteva, da se garancijska pogodba razširi tudi na ti dve državi in oberem d.1nrra na Italijo. V zunarrem ministrstvu so včeraj zastopnikom tiska Izjavi'!, da sta se Herrlot in Chan-h^'larn sporazumela v tem czirn, da mora Nemčija pred sprejemom garancij-sek pogodbe pristopiti k društvu narodov, kar se mora zrrodit!. ne da bi s? Nemčija prid_ž?la kake rezerve. PRED STAVKO NEMŠKIH ŽELEZNIČARJEV. Berlin, 9. marca (Izv.) Unija železni, carskih organizac:j Je železničaraki opravi predložila spomenico, v kateri zahteva !z_ polnitev treh najslavnejših zahtev: 1. povl* San!e mezde na podlagi pogajanj s tarifnim odborom; 2. odstranitev akordnega sistema in S. obnovitev osemurnega delavnL ka .Položaj stavke na Saksonskem jo nels. premen^en. Število etavkujočih znaša 4700. Železniški promet ße nI ogroZen Osebni promet za silo vzdržuje, ravnotpko blagovni promet. V Porllnu so začeli železničarji stavkati na treh kolodvorih. BOLEZi^N ANGLEŠKIH POLITIKOV. London, 9. marca. Bolezen lorda Cur. 7c" 1 je opaznejša, kakor bo prvotno javljal). TtcVba na krvavenju leiic. Lord C ur zon Je Ml danes operiran Zdravniki f»o izdali kratko poročilo, ki veli: Operacija J« bil« težka. Zdravstveno stan le bolnika Je razme_ roma de^ro. I>ord Curzon Je star 66 let ia priho^n^h dni ne morejo pričakovati brez vsake skrbi. — Nevarno je zbolel tu«ti sir William Acworth. ki Je bil leta 1923. poslan v Avstrijo, da je kot železniški stro, kovnjak proučil poslovanje avstrijskih zvea-n;h železnic. Star je 74 let ha boleha na španski. — V Glasgo^vru Je resno zbolel kom. poslanec K i r w o o d. ki je bil izključen pretekli teden iz več sej poslanske zbornica, ker jo ugovarjal z medklici izvajanjem ministrskega predsednika Baldwina^ ŽELEZNAAWSK A STAVKA NA GRŠKEM. Beograd, 9. marca. p. Iz Aten poročajo, da Je v vsej Grški danes izbruhnila generalna železni barska stavka. Vlada je storila korak©, da bo železniški promet Ee jutri vsej deloma vzpostavljen in naznanja, da je zagotovljen promet mednarodnih vlakov. KONVENCIJA O OPIJU. Beograd, 9. marca. p. Xa§ poslanik r Ber-nu Miljutin Jovanovič je obvestil vlado, da je bila včeraj v seji Zveze narodov pod pihana konvencija o proizvajanju opija. Sprejet je bil predlog naše države, da se pri nas produkcija opija ne sme reducirati, ker jo ta produkcija naš važen izvoza! produkt. POGAJANJA ZA JUGOSLO-VENSKO-GRŠKO POGODBO. Solna, 9. marca. r. „Indepedent'* prinaSa pod naslovom „Zveza s Srbijo" članek, ki naglasa, da so kljub peoimisttäaim napovo- dim gleri** zimAn^etr«* položaja GrSko »a}«*«-dovala pogajanja o jugoslovetiako - jurski ruv godbi, ki iznajft v kratkem aaključtti. Jfe groslavija ni stavila jwbeaih pretiranih za htev in četudi jo Situiala b»-c- .-.v.i«*kn vk*ia izvajati v n^^Terih vproi^uiiih j>rm gTŠko vlado, vendar ni nikoli aavaela t*rvrtf$ nega stališča. Ob* dr2avi izuuta vu2n« ne iuttaresft. B»>lffaavka je n<*i»rijAteljfca ni preži nepre^cuio na Makedonijo. X^ drogi struni pa je rüdi skupne epBfl v SoIuuk prijateljstvo Iii ÄXi^lovanjo Jugoslavije fi Grške potrebno. Borzna poročila. Dinar t Curihu 8.35* » Ljubi) anska borza« LESNI TRG. Smrekove deske, monte, paraloJ. « pri* celjenimi xlavaml, 4 m doliL IG cm 5!f« naprej, dobava do konca juniju, fco Povt. 12,18.24,33,38,43.45 mrrt: deitkir 610; smrekove deske l in H vrste rh rob 9 m doli. 11.50 cm širine. 19 mm jrbeli: 9 m dolx., 13 cm Sfrine. 24 mm debeli; 8 m dolž^ 11 m Sirfcie, 14 mm debeli ioo Postojna ali Podbrdo trans.: 3 vag. denar 900, Muko zaključki 900; bukovi plohi Im FI obrobij.: prlcelj. z živim robom 27, 38, 30, 60. 70, hO mm od 2 m uaprci z 15% 1~~ 1.90 m reo meja: blaco 900: bukovo oslrg Ia vilano fco meja: denar 117. ŽITNI TRG: . Pšenica sremska 73 kg par LfttblJ. blago 500, pSenica bačka 75 76 ks 2% fco bučka post. blago 465, päenlca domača fer* Ljubli. denar 450, blago 4S5, otrobi pienioni debeli ico sklad. Ljubij. \ vag. den«! 252.5r biaco 252.5. zaključki 252.5, otro&i p Jen. drobni K pap. 14 Jutu vreSe, bfi Ljubij. blago 205, koruza uovu april, niaj, juni fco Post. trans, blago 26o„ koraaü nova april; mal, juhi, ico 'Mublt. blaso ?3u. koruza nova def. umet. suš. Vco LmblrafKj I vag. deflaf 215, blago 215, zaključki oves makedonski fco vay:. Lmblia^a laneno seme mešano fco hrvats. post. blago 700, bučne peške nerešetane Ico hrvatska post. blago 450, bučne peške reietaJic fco hrvat. post blago 500, rUgol rfbrifčaai čišč. fco Lfublj. denar 320. fižol koks eise, fco Ljubij. denar 340„ krompir rdečkam semenski fco štaj. post. blago 182, krompir beli fco naklad, post. denar 125. blato 150, orehi domači fco Ljubij. denar 800, blago 900, jabolka izbrana fco Staj. pot*, blago 275, modra galica gr.'SH», fco Posto^ trans, blago 646. EFEKTI: 3 in polodstot. drž. renta aa vojno 5ko. do 155, 7odstot. invest, pos. iz leta \9*l 65 ia pol, 67, Celjska posojilnica d .d. Slv. 213, Ljubljanska kreditna banka 240. Mer« kantilna banka 105. 103, 103, Prva hrvatska Stedlonica 938, 947, Kreditni aavod 190, 20»». Nihag 38. Strojne tovarne in livarno 136, Trboveljska premogokopna družba 425» 4*#. Združene papirnice 100, 113 Stavbna 57*». 295. 4odstot. kr. dež. pos. z tot* 19S8 —, 22in pol, 4 in polodstot. kr. me!, pos. k let« —, 22 in pol, 4 in polodstot. kr. pos ha le*^ 1917 —, 23 in poL Zagrebška borza. Dne 10. marca. Sprejeio ob 13. Devize: Cnrlh 11.94—12.04. Prak« 183.80—186.80, Pariz 317.50—322.50, New-york 61.64—62 64, London 295 50—»98-5^ Trst 252.80—255.80, Dunaj 0.0^—0.08K^ Valute: dolar 60.90—61.90. EFEKTI: 7^ Invest. posoj. 19Ji 67—67.5U. 2>*1* drž. rente z* ratna štetu 155—156, Centralna banka 20—22. Hrv. eskomptna banki; 119.25, Kreditna banka, Zgb, 103— 10fX Pra-štediona 942.50—950, Slavensk« bank« 70—71, Eksploatacija 52—6oV Drava d. tf. Osijek 180—200, Sečerana, Osijek 710—72". Isis g. g. 64—65, Nihag 46—50. Gutman 500, Siaveks 172—180, Slavonija 37-^58 Trboveljska 420—430, Union, parornirn 4S5 Vevče 100—120. Inozemske borze. Curlh, 10. marca. I^anaftuja borzu: Beograd 8.35. Pariz 26.50, London 24.77, Newyork 519.60, Milan 31^2, Praga 15,4ör Dunaj 0,00733t». — Trat, 10. marca. Borza: Heograll 39.30>—39:40, Pariz 1^575—126.25, London« 115.50—116.25, Newyork 24.373—24.42^ Curih 469—47U Dunai 0.03425^0.0,3475, Praga 72—72.25. — Dtinal, 9. marca. Devise: Met>gt.i;. II 3S—11.42. London 33.85—33.95. Mil^i 29io5—29.17. Newyork 709.35—711.85, Pa-riz 36.87—37.0i Praga Jl.0»~n.l6, Cttr« 13635—137.05. Valute: dolar 704.60—705.6«. ri )bilu šele v- zgodnjih jutranjih arah domov. Delala sta izlete v planine, pa !*idi v Zagreb, Maribor in celo na Dunaj. Njuni družini pa sta Živeli zelo skromno. Umevno je, da obtožencema za nko življenje plača ni mogla zadostovati. Bi> Jfovič, ki skrbi za dva o^roiva — ženi pa je tudi v službi — je im-H v letu 1922 Din 1000 plače, v letu 1923 do maja 1924 Din 1366, od tedaj dalje r-a oo 1650« Klarer pa je imel kot dnevničar v letu 1922 Din 594, v letu 1923 Dir. S24. Z novim letom 1924 je bil Kraner reduciran rn ;e nato stopil v privatno službo pri tvraki Golob v Ljubljani. S tako mesečno plučo M oba mogla stanu primerno živeti. Ker s tako plačo nista roo;.;1a *.ako razsipno živeti, takemu življenju pa se tudi »ista hotela odreči pa je Bukovič, ki je že napravil par dolgov, pričel ti meseca avgusta 1922 si prilaščevatl kolk.rvino. Trgovci, ki so dobavljali bolnici različno blago, so z račun! prihajali k blasajmicu, t. j. obtoženca v bolnico m ta le izplačeval trgovcem dolžne zneske. CM teh zneskov T>a Je moral odtegniti pri Izolačliu ko'ko-vino (poslovni davek, prispevke za nabavno zadrugo itd.) Za odtejrnjeni znesek je moral obtoženec kupiti koleke in i\h nalepiti na račune ali pa denar oddati v gotovini na pristojno mesto. Bukovič ;e pti izplačilih omenjene kolkovine sicer res odtegnil, ni pa kupil kolkov, niti tteturte oddal, temveč si ga je pridržal. Na ta na^v. si je Bukovič v času od avgusta 1922 pa do konca aprila 1923 prllastih 13.844 Din. To je ugotovljeno na podlag! izkaza računovodstva delegacije ministrstva financ (odsek za zdravstvo), pa tudi Bukovič priznava poneverbo tega zneska. Ta znesek pa za način njegovega življenja m zadostoval. Bil ie v denarnih tež-kočah, iz katerih si je začasno pomagal na ta način, da si je izposojeval denar iz uradne blagajne in ga potem čez par dni, včasih pa tud< šele čez par tednov zopet vračal v blagajno. Ko je namreč dvignil po poštnih in čekovnih nakaznicah na poŠti denar, je ta denar vzel in ga porabil, idrezek položnic pa je spravil. Cez nekaj Časa je denar vrnil, od rezek pa je dal dnev-aKarju, da znesek vknjižl. Dnevničar za >o manipulacijo nI moral vedeti, pač pa Je • datuma »a odrezku položnic lahko vi- de!, da je blagajnik denar precej poprej dobil, kot pa je odrezek rnemu izročil. Ker so se taki slučaji pogosto vršili — revizijska komisija, ki je pregledovala knjige od časa. ko je Bukovič prevzel blagajno, pa do časa, ko je zapustil službo, je ugotovila precej takih slučajev — -je moral dnevnfčar postati pozoren ln je moral tc blagajnikove manipulacije zapaziti Ta manipulacija pa je postala za oba obtoženca usodna. Na opisani način sta namreč -ahko razpolagala za krajši aH daljši čas z večjimi svotami, kar ju je zapeljale, da sta denar razbipavala, vsled česar kmalu nista bila več v stanu, teh svot vračati v blagajno. Začela sta torej denar peneverjati. Da bi pa kdo ne prišel na to, sta vodila napačno knjigovodstvo tako. da so se zak!jučki oben, kakor tudi stanje blagajne ujemali, postavke v knjigah pa so bile deloma izmišljene, deloma pa sprejetih zneskov spioh nista vpisaia. V celotnem je treba pri njun* manipulaciji razločevati tri načine, po katerih sta poneverjala denar. Prvič sta si prilaščala zneske, ki so prihajali v bolnico potom dobrovpisa pri Čekovnem uradu, drugič zneske, katere je blagajnik dobival na podlagi čekovnih in poštnih nakaznic in tretjič zneske, katere so stranke plačevale reposredno blagajniku v roke proti potrdilu. Vse poneverbe so se mogle vršiti !e na podlagi obojestranskega sporazu.na med dnevničarjem in blagajnikom. Ne prvi, ne drugi bi ne mogel izvršiti manipulacije brez vednosti drugega. r*oneverjene svGte sta si medseboj razdelila. Potom manipulacij s čekovnimi konti sta obtoženca v 22 slučajih poneverila svoto 192 336 Din. Vse to je ugotovljeno r>o revizijski komisiji in pa po prizna-riju Bi'kovica. v katerega nradni mizi se je našlo skritih več tozadevnih odrezkov položnic. Na drugI način pa sta si obtoženca prilaščala denar, ki je prihajal v bolnico potom čekovnih in poštnih nakaznic. Te nakaznice Je dobival v roke blagajnik Bukovič, ki je dvigal denar pri poštnem uradu. Bukovič si je denar prilastil ter zneskov nI vpisal in tudi dnevničarju ni dal odrezkov nakaznic, da bi jih ta vknjižil. Vsled tega je bilo iz knjig razvidno, da dolžniki še niso plačali, čeprav so to že storili. Uradniki, ki so bili s tem zaposleni, so navidezne zamudnike terjali, ki pa so se nato izkazali z odrezki nakaznic. Na ta način so bile poneverbe tudi odkrite. Večkrat pa je obtoženi Bukovič na ta način prejete zneske vknjižil v svojo sira-co med dohodke, istočasno ali par dni pozneje pa je Iste zneske s iingiranimi označbami vknjižil med izdatke ter na ta način prejemke stornirak Odrezke nakaznic je včasih dal dnevničarju, ki jih je na zgoraj opisani način vknjižil, s čemur je bila seve poneverba prikrita, ker je glavna knjiga kazala, da je oskrbovanec dolžni znesek plačal. Včasih pa blagajničar odrezka ni dal dnevničarju, temveč je enostavno sam v glavni knjigi kontiral dobljene zneske in je ta poneverbo prikril. Na ta način je bilo v 35 slučajih po-neverjeno skupno 316.844 Din, kar je dokazano po poročilu revizijske komisije, po priznanju Bukoviča in deloma tudi na podlagi odrezkov nakaznic, katere so se našle v Bukovič »vem pisalniku. V teh slučajih je bilo mogoče, da Je blagajnik sam brez vednosti dnevničar Ja zneske poneveril. Večkrat pa to ni bilo mogoče, ker so nekateri zavodi bolnico obveščal! o zneskih, ki so jih vplačati. Taka obvestila pa je dobival v roke dnevničar Kraner, ki je ob taki priliki moral postati pozoren in bi moral blagajnikov im manipulacijam kmalu priti na sled. Zato le gotovo, da je Kraner vedel za Bnkoviče-ve manipulacije, a ker ga nt izdal, je bil gotovo pri teh mantpul&cfjah i udi ude:e-žen in imel od te?a korist. Ker pade ▼ čas Kranerjevega službovanja 14 takih slučajev v znesku 121.113 Din, sta tedaj oba obtoženca poneverila 313.449 Din, kateri zresek sta si delila, kakor to pove obtoženi Bukovič. Bukovič sam pa ie na ta drug? način poneveril 196.133 Din. Poleg tega in poleg že omenjenih kolkovirt pa je Bukovič sam v času od 12. Jan. 1924 do 16. dec. 1924 poneveril večje svote zneskov, ki so jih različne stranke in zavodi plačevali direktno njemu. Obtoženec si je te znesek pridržal, ne da bi jih vknjižil. Stnn-kam je dajal potrdila, katera je podp^nl včasih sam, včasih je podpis ponaredil, včasih skupno z dnevničarjem aH pa s xa-kirr. drugim uradnikom, ki pa se za to ni več brigal in je na to pozabil. Na ta način je Bukovič poneveril 56.7S1 Din. Oba skupaj sta torej poneverila znesek 313.449 Din, Bukovič pa še posebej na svojo roko 266.7n0 Din. Skrpna svota vsega poneverjenega denarja v škodo bolnice, oziroma države zna>a tedaj 5^~>.?^>9 Din 97 p. Obtoženi Bukovič svoje dejanje v polnem obsegu priznava, dočim Kraner vse popolnoma zanika in trdi, da nI kriv, da o manipulacijah Bukoviča ni ničesar vedel !n da je Bukovič izrabil njegovo površnost In prevel'ko zaposlenost. Ta Kranerjev zagvor ie ovržen pred ki jasno pove, da je pri vseh opisanih poneverbah sodeloval tudi Kraner ter partl-cipiral na dobičku, ker Bukovič v svojim zagovora pove polrto ru&nico, ki se popolnoma vjema z vsemi podatki preiskave, ker rikogar nc obdolžujc — takoj v »a-četke svojega zagovora izjavi, da njegovi setovariši, izvzemši Kranerja, niso krivi ?n celo glede Kranerja izjavi, da pri poneverb! kolekov ni bil udeležen — gre njegovemu zagovoru polna vera. Bukovič. ki prizna, da je pri vseh poneverbah sodeloval, tudi nima nobenega vzroka, da bi droge tlači! v nesrečo in po krivem obdol-Zeval, kar mu itak nič ne koristi. Sicer pa je tudi iz načina manioil.icije z izp?ski čekovnega urada razvidno, da Bukovič sam absolutno ni mogel takih manipulacij izvrševati brez vednosti in rrez odebrenja Kranerja, ki se gotovo ni iz golega prijateljstva podajal v nevarnost, da tudi njega primeja za poneverbe. Njegovo sodelovanje potrjuje tudi okolnost, da so te manipulacije z isplsk! čekovnega urada po izstopu Kranerja \z službe prenehale. Vsled teg3 pa jc tudi ovržen Kraner- jev zagovor, češ da tudi pri manipulaciji s Čekovnimi nakaznicami ni bil udeležen in da nI \-ede1 zanje. Tudi Je Izključeno, da bi ne bil Kraner sam prišel Bukovicu na sled, četudi bi mu Bukovič tega ne bil zaupal — ker bi Kraner do tega moral priti že na podlagi obvestil, katera je dobival od različnih zavodov, ki so poročali, da so pacali dolžne terjatve. Sicer pa p tuo» Bukovič bil gotovo toliko previden, da je nevarnost, da ga pri poneverbah zasačijo, preprečil s tem. da jc Kranerju povedal o svojih poneverbah. Sicer pa dokazuje Kraner je vo krivdo tudi dejstvo, da je včasih sam kontiral v glavtii knjigi zneske, katere je Bukovič poneveril. Obtoženca v zagovor svojega ravnanja ne navajata nobenih opravi jb. 2 ozi rom na visokost poneverjerm svot !n z ozirom na njuno razsipno življenj tudi svojega ravnanja z nobenimi Izgovori cjrra-vičiti ne moreta, predvsem pa no z izg i-vorom, da sta bila v bedi In da sta bila slabo plačana, ker h! bil vsak tak izgovor povsem neutemeljen m neupravičen. Zasliševanje obtožencev. Obtoženi Bukovič priznavi odkrito vsa dejanja ter jasno dokazuje, v kadrih slučajih sploh ni mogel brez soobTož-.-n^ga Kranena poneverb Izvršiti. Znova jc navedel par slučajev, kjer Kraner ni *<>de!o-V3l. Obtoženi Kraner pa vkljub vse.n dokazom Tiovratr«-; zanika vsaVo kr:v3n. Pri tolmač* nju vseh nepoštenih manl-puiacij izreče predtcjnifc 3ačudeiijo, čk sta mogla obtoženca od časa do časa sama iz. vr&t: skontracijo blegajne, torej sta *o -a-rna med seboj kontrolirala. Kranerjev zagovornik predlaga, naj se pozove strokovnjak v knjigovodstvu ln bla. gajnlstvu. d« dokaže, nko res ni bilo mo. goče blagajniku brez sodelovanja dnevni -carja manip^irati. Predlogu so je pridružil tudi drtavni pravda!*, ven-Ser ga Jo sena? za enlrrat odklonil. Pri narJaijmraa zasliševanju je obtoženi Bukovič odlc^no izJÄvil, da sta si z obtožencem v^ako ponoverieno VSOto sproti razdelila ne dva dela, (Ob t. uri popoldne no Je razprav* pr*«. kinlla ter ee nadal.'uje popoldne, zato priobčimo Izid sele jutri. Seaatn predseduje via. sod. svetnik Ka;*K?r, veutota Pia sodit sveL Vehovar In sodnik Jpvanci držuvui pravdiilk DotuenlkO, zag^voinzl: ör. Fettlea za Bnkoriča it: dr. 2~oU.ll kot tubstitut dr. Krivca za Kraneria). Zastopnik oškodovan**, ga orarJa svotnik fin. Prokuratüre otnAŽ Josip Cvir* Je bil vče raj popoldne v tajni obravnav; zaradi zlo, činov po 2 126 in 127 obsojen aa 15 n»e»e. cov težke ječe. PERI S »SAMOBELIN AVTOMATOM J Politične vesli. === Končno priznanje! Klerikalci s posebno slastjo ponavljajo od njihove strani namenoma samo kot fraze rab* Ijene *zraze in zahteve po parlamenta* rizmu, po ljudovladi, po vladi večine itd. Doslej so vedno trdili, da '"lada nima večine in da je zato sedanja vla* da diktatorska, nfisilna. teroristična vtade. Končno pa je resnica zlezla celo v »Slovenčeve« predale. List piše nam* reč danes: »Blok je za vse eventualno* sti pripravljen, da more pravočasno in takoj nastopiti proti s svojo protiakcl* jo kadarkoli bo treba odgovoriti na de* janja večine!« Torej večina je tu! Do danes je »Slovenec« lagal o pravem V-nju ter dopovedoval čitateljem, ka* ko imajo klerikalci z blokom večino! Sedaj sam priznava večino, toda nje* gova naloga je, da to večino razbije, da sam posadi v njo! 2e!je so res lepe, posebno, če se vpošteva, kako bi »mis nistrovali« gg. Sušniki po že preizku* šenem vzorcu Gospodarske zveze in poizkušeni slepariji s krušnimi kartami in z znano »prehranjevalno« akcijo kle<= rikalnih ministrov! = Velike afere s sekvestri.« Pod tem naslovom piše današnji »Slovenec« o nekih »aferah«. Pisava »Slovenčeva« je prozorna: »Slovenec« si misli: Piši* mo, dokler nam še dopušča sedanji ti* skovni zakon klevetati na vse strani! Izkoriščajmo lahkovernost občinstva, pa četudi napišemo budalosti, kakršne slede o »aferah s sekvestri«: »Posestvo je že prodano veliki lesni industrijski družbi v Zagrebu za 800 milijonov do* larjev Obsega 8 tisoč ha gozdov in 6 tisoč ha njiv. Vsled tega ukinjenja sek* vestra in prodaje bo oškodovano pre* bivalstvo v Prekmurju.« To stoji do? slovno v današnjem »Slovencu« pod naslovom »Velike afere s sekvestri«! NaŠa država je po dolgem trudu komaj najela v Združenih državah 100 milijo* nov dolarjev! In še to posojilo ni izpla* čano! Sedaj odkrije »Slovenec« v Za* grehu domačo lesno tvrdko!, ki razpo* laga z 800 milijoni dolarjev to je z 48 tisoč milijoni dinarjev aH 200.000 mili* jonov kron! Čestitamo »Slovencu« k njegovim »aferam« s sekvestri! Enako debele so večina vse ostale »Slovence* ve« klevete proti naš! državni upravi in našim vodilnim politikom! m Klerikalne volitve In manipulacije v Sloveniij. Kakor smo že včer£«j poročali iz Beograda, so vložene pri veriflkacijiskem odboru mnogoštevilne pritožbe proti volitvam iz raznih krajev naše države. Verifikacijski odbor je dobil obširne pritožbe rudi iz Slovenije radi klerikalnih volilnih manipulacij. tako v maribor. in ljubljanskem volilnem okrožju, kakor tudi v mestu Ljubljani. Kakor je razvidno iz spisov glavnega volilnega odbora za okrožje Ljubljano - Novo mesto, je bil že rta zaključni seji glavnega vclHncga odbora vložen odločen pmte^t proti veljavnosti klerikalne kandidatne liste, ki je bila, kakor zruno, vložena pred rokom, ki ga določa volilni zakon, ker takrat državni odbor Se ni uradno razglasil pGsamnih volišč. Ravnotako Je bila vložena pritožba iz mariborskega volilnega okrožja rudi protizakonite vtoZItve klerikalne kendidatne liste. Obenem ta pritožba obširno navaja volilne manipulacije, ki so jih zakriviti nekateri klerikrt'ni župani na Štajerskem. Župani nekaterih občin v tem volilnem okrožju so samolastno sestavili volilne imenike, ne da bi jih bili predložili v smislu zakona sodišču v odobren je in potrditev. Iz te pritožbe izhnla, da je bi! Narodni blok radi teh klerikalnih manipulacij ogoljufan za cn mandat. Glede Koroščcvega mandata v Ljubljani smo že včeraj omenjali, da so za neketere bogostovce - DoJmatin-ce, ki sedaj službujejo v Dalmaciji, volili drugi kleriki. Ugotovljeno je tudi, da je dvakrat volil tajnik klerikalne stranke Miha Krek. = Novinarji In tiskovni zakon. Zagrebška sekcija Jugoslov. Novinarskega udruženja ie sklicala izredno skupščino, na krtteri se je razvila zelo živahna, tri dni trajajoča debata o tiskovnem zakonu. V to debato so posegli uredniki vseh hrvatskih listov brez rmlike na strankarsko pripadnost. Včeraj je bila debata o tiskovnem zakonu zaključena in je bila soglasno sprejeta resolucija, ki protestirat proti temu, da vlada ni konsultirala Jugoslo-venskega novinarskega udruženja povodom sestave osnutka novega tiskov« nega zakona, čeprav je Osrednji odbor društva svoječasno sporočil svoje želje pristojnemu ministru. Resolucija dalje zahteva, da se na'cnadno zasliši mnenje novinarjev, zlasti ko pride zakon pred zakonodajni odbor. Jugpslo-vensko navinarsko udruženje zahtevri, da se zakon v gotovih načelnih točkah bistveno spremeni. Društvo predloži v to svrho primerne predloge. m Gospodarsko zbližani* med Ce-»koklovaško In Jugoslavijo. V trgovinskem ministrstvu so se pričele pred dnevi važne konference, ki razpravlja-jo gospodarsko politični problem tesnejšega zbližanja med našo državo in Češkoslovaško. Tem konferencam prisostvujejo poleg strokovnjakov trgo- vinski minister dr. Surmin, Češkoslovaški poslanik Jan Seba oziroma njegov zastopnik poslovni odpravnik Berny in pa češkoslovaški trgovski ataše Andrian. Predmet posvetovanjem je v prvi vrsti problem popolnega gospodarskega sporazuma med obema državama. Ta sporazum naj bi bil obenem granitni temelj na j resnejše in najprisrčnejše politične kolaberacije obeh slovanskih držav. — Pri negoranm z »Neosan- kremo d^-bi Vaša obutev elegantno lice« 90/L Prosvet Rerrertoar Narodnega gledaltgc« v Ljubljani. D r a m a : Torek, 10. marca zaprto. Sreda, 11. marca: Vdcva Ro?!:ri*;a. E:d h. Četrtek, 12. marca: Izgubljene duše. Red C Petek, 13. marca: Ro^mersholm. Rod B. Sobota, 14. marca: oh 15. Veronrca Dea niška, dijaška predstavA pri znižanih cenah Izven. Nedelja, 15. marca: ob 15. Pepcluh, Ijudalui predstava pri znižanih cenah. I/ven. Opera: Torek, 10. marcu: Tosca, gostovanje /^dtn> ke Zikove in Marija Šimenca. Izven. Sreda, 11. marca: Zaprto. Četrtek, 12. marca: Trubadur. Red F. Petek, 13. marca: Don Juan. Red D. Sobota, 14. marca: Traviata, Red A Koncert klavirskega vMuoza Jiraneka. Josip Jiranek jc bi! gojenec slavnep.i Smet ene ter je tudi sam kot izvrsten k.!avir= ski pedagog je tudi vzgojil celo vrsto odličnih pianistov, med njimi je bil tudi uči« te!j pref. Janka Ravnika in drugih, k; delu; jejo na našem kor^ ervatoriju. Napisal jc celo v^bto klavirsko-tehnfčnth knjig, ki so vsled svoje praktične :n jasne učne metode ?& pianiftični naraščaj neprecenljive vred^ T^>sti ter so vpeljane tudi na 5oH na5e G?. Matice, na konservatoriju, učiteljišču itd. Jiranek je ljubezn'v. ?e prileten moi, kateremu pa se njegov*, z velikimi uspehi blago* slovljcna leta kar nič ne poznajo, niti v zu vflhnem, prožnem razgovoru, že manj pa v njegovi, z mladcniškirr. ognjem ln živah* nim temperamentom podani igri. V velikem in globokem spoštovanju do svojega slavnega učitelja Smetsne jc lansko leto ob priliki stoletnega jubileja nesmrtne* ga ustvaritelja ?>Prodsne neveste* po vsej Češki absolvirai nebroj koticcrtov z izključeno le Smetanovimi klavirskimi skladbami ter tako proslavil spomin največje^ svojega re>jaka*glasbenika. Tudi včcraj?nji njegov rtrogrsm je obsegat ce! niz samih Smetano* vi h sklidb. Jiranek Je z veselim licem in ne« ugnano mojstrsko iivahnostio se! od točke do točke podajajoč nam Ijubeznjivega, tako iskreno slovanskega Smetano »iz prve rcke«< za vzgled in v posnemanje vsem mnogobroj* nim njegovim prijateljem. Občudovali smo Jiränekovo sijajno tehniko, njegovo živo, k iskrenim žarom prenasičeno i^ro ter mu prirejali neskončne ovacije. Njegovi učenci so mu v znak ljubezni in spoštovanja poda-rHJ 5op rdečih, nageljnov in dobri njihov učitelj nam jc drvdajal iz svojega fenome: nalnega spomina se in se. ZaL da dvorana vsled slabega vremena in operne predstave ni bila tako polno zasedena, kakor bi se to spodobilo. Jiranek mon* pa biti tembolj za» dovoljen z navdušenjem in odkritim prima* njem vseh tistih, ki jim ho včerajšnji nje* gov koncert 03tal v prijetnem in neizbrisnem spominu. — č. * • ~ Kaučna ekskurzija v Italijo. Poi*čajo nam: Prihodnji mesec prirede alolateljl višjih semestrov na tukajšnjem elekttotehnič-kern oddelku tehn. fakultete daljšo študij* sko potovanje v severno Italijo, pod vod* stvom našega priznanega strokovnjaka g. prof. dr. M. Vidmarja. Namen, ki ga zasleduje to potovanje, jc proučitev itali* janske težke industrije, predvsem pa velikoc potezne elektrifikacije ital. železnic. Cestnim programa bo. kakor smo informirani, tvorila industrijska prestolica severne Ita? lije — Milan. Upamo, da bosta naSu centralna vlada in tukajšnji generalni konzulat kraljev. Italije uvidela izreden pomen tega prvega študijskega proučevanj* italijanske industrije s strani našega bodočega inžos njerskega naraščaja elektrotehnike i t roke in bosta nudila dijaštvu toliko potrebno dt« narno in moralno pomoč. Nadejamo se pa, da bo tudi naša industrija priskočil*, ter olajSala s svoiimi prispevki gmotno slabše situiranim udeležbo. — Pozdravljamo id^o, da naši akademiki^elektrotehr.iki pflleto sen piruhe izpopolnjevat se v svoji stfv>ui m b:j strit si upogbd v velike hidre* ln elektron tehnične naprave, ki so predvsem v okolici Milana zares veličastne. Organizauriem, ki se ne strašijo velikih ovir, ki sc jim stivljaro predvsem v finančnem oziru, p nabiralniki nimajo omemenih tablic, a v interesu rednega pobiranja pisem Iz nabiralnikov in redne odprave ie želeti, da pridejo tablice zopet v porabo — Oddala mestnega zemljišča v zakup. Mestna občina ljubljanska bo oddajala ▼ sredo 11. t. m. ob devetih dopoldne v na* jem zemljišče na trnovskem pristanu ob Ljubljanici in pa ono za šolo na Prulah. Zs* kupnino zs leto 1923 bo plačati takoj pri oddaji zemljišča. — Najprej ceste, potem Šele stavbe! V trikotu med cesto na Rožnik in v Rožnodoli-no je nastalo predlanskim več lepih novih hiš tn vil, tako da smo dobili tam kar štiri nove uMce (Rutarjeva. Skrabčeva, Ažbetova in Strekljeva). Med zadnjimi tremi ulica ni pa so napravili visoko nasute ceste Šele potem, ko so hiše že stale. Posledica je, da stoje hiše globoko pod cesto fn po vsakem deževju okrog hiš mlake nastanejo. Kanalizacija je vsled tega zelo otežkočena, ozir. neizvedljiva. Iste neprillke jc opažati tudi pri hišah na zapadni strani Mirja, kjer so na bivšem Kaiserjevem svetu tudi hiše globoko pod cesto. Preden se kako stavbišče odobri, b! bilo treba najprej Izdelati cesto, da bi se potem tudi zgradbe primerno dvignile. — Družba sv. Cirila m Metoda v LJubljani jt prejela meseca februarja 1925. leta sledeče prispevke: I. Podružnice: St. Rupert 132 Dm; Brežice 405 Din; Kra*rj ž. 790 Tolsti vrh 195, Cerknica-Begunje 220, Jesenice 475, Hoče 81, Krško m. 356.75, Gor-njlgrad 500, Slovenjgradec. i. 456, Ljubljana !. mestna ž. 249, šentjakobsko-trnovska m. 295, šentpeterska ž 5000 Din skupaj 9154.75 II. Razni prispevki: Volilo I. Zore. Semič 250 Hranilnica in posojilnica v Vugenic: 100, Din Kmetska popojilnfca na Vrhniki 200 dinarjev Ludovlk PirkovlČ, Škocijan 20 Din Neimenovan, tn 4 Din: Seliškar Rado m Anton, Rožni; dolina 6 Din dr. I. L. tu 50. A. Za-bred, tu preplačilo akad kiparja A. Kosa 5, »Slov. Narod« tu zbfrka L« Korouove, Beograd 402.50. Skupaj 1037.50 Dni. Vsota vseh prispevkov 10.192.25 Dfn. — PoBclt^fee oraöfre. T Šnjega dneva so prispwk deče ovadbe: radi taivine S, nega miru 3, »trlaševalnlh precir t včeraj- :jo Slo-" t rtocV tla 1, uM- f« Šipe J, prestopki cestue& £)& i^k«p reda 3, prekoračenja policijske ure 1. — Zaradi viačusanja je bila aretirana i ose* ba. — Sipo, vredno 2000 Din, so neznani zlikovci ubili v noči od 7. na 8. t m. pri fotografu Davorinu RovŠku v Kolodvorski ulici št. 34. Ni izključeno* da je v šipo od-letel kamen izpod miraodrvečega avtomo-bUa. — Tatvine r LJubljani. V Času od 26. do 28. februarja so neznani storilci odnesli rz nezakljenene Šupe skladišča »Stavbene družbe« na Vrtači 5111 kg ploščatega železa. Železo je bilo v ploskvah po 4 m ter debelo 4 do 5 mm. Skoda znaša 3000 Din. — Posestnikovemu sinu Valentinu Kunskemu, stanujočemu na Ilovici, je bila doma iz mlznice ukradena listnica z 2000 Din. — Dijak Anton Marinko je dne 5. t. m. izgubil dve listnici s 560 Din, nI pa izključeno, da sta mu bili ukradeni. — Mesarju Ivanu Anžiču iz Hradeckega vasi so bile ukradene 4 kokoši, vredne 300 Din. Iz Celja. c Obrtniško zborovanje v Celju. Občea slovensko obrtno društvo v Celju sklicuje za petek, dne 13. marca javen obrtniški shod v Narodni dom. Na dnevnem redu sta točki: Krediti za male obrtnike in stano* vanjski zakon. Shoda se udeležijo tudi iz« venceljske obrtniške organizacije po svojih odposlancih. Začetek zborovanja ob 20. c Predavanje v Sokolskem društvu. So* kolsko društvo v Celju nadaljuje smotreno ciklus predavanj, ki ga je letos otvorilo. V sredo, dne 4. t. m. je predaval br. dr. Stera^ pihar o razvoju jugoslovenskega Sokolstva ter na podlagi temeljitega znanja snovi v lepi besedi seznanil članstvo z zgodovino Sokolstva v naši domovini. Želeti bi le bilo, da bi se teh zanimivih predavanj udeleže* valo tudi ostalo občinstvo v obilnem številu. — Podružnica U družen ja vojnih invali* dov kraljevine SHS v Celju priredi dne 7. t. . veliko javno tombolo, združeno s kons certom v mestnem parku. Z ozirom na to Se vsa p. n. društva vljudno naproša, da na ta dan ne prirejajo enakih prireditev. Odbor, (z Maribora. m— Proslava Ma«arykove 75 letnice v Marlbaru Povodom 751etnlce rojstva predsednika češkos^vaške repubMke T. G. Ma-saryka je priredil »Češki klub« v Maribor proslavo na dekliški šoli v Cankarjevi t/ ci. Šolska dvorana le bila prenapolnjena deco In vabljenimi gosti. Intimno slavje je otvoril predsednik «Ceskega kluba* g. B u-reš, tajnik *. Kovat Je na kratko ter v lepo zasnovanem :ovoru očrtal življenje in delovanje Masaryka za češkoslovaški narod. Klubov orkester Je nato zaigral več komadov Iz Dvofakove Rusnlkt ter «Humoresko». Češka deca le za tem deklamirala krasne rodoljubne pesmi, med drugimi tudi o »TaMčku Masaryku». Deca je nato položila šopke cvetlic pred sliki predsednika Masaryka in Njeg. Vel. kralja Aleksandra, s katerim je bila okrašena dvorana, intimna in prisrčna slavnost jt bila zaključena s Češkoslovaško In lugo-slovensko himno. — Ceškoslov. - jugoslov. liga proslav! Masarykov jubilej s posebnim večerom. —m Državna borza dela v Mariboru. V času od 1. do 7. marca je bilo pri državni borzi dela v Mariboru razpisanih 122 prostih službenih mest, 253 oseb je iskalo dela. v 57 slučajih je borza posredovala z Lsnehom. Od 1. januarja do 7. marca je bilo pri borzi razpisanih 1121 službenih mest, 2145 oseb je iskalo dela in v 573 slučajih je borza posredovala z uspehom. —m Žeparjl na poslu. Povodom cerkvene proslave v Studencih so bili žeparjl pridno na poslu ter je bilo okradenih več oseb. Neki lopov je celo odrezal neki dami rep lisičje boe. pri čemur ga je zasačil eden Izmed navzočih gospodov ter so ga prijeli. Lopov pa se je temu iztrgal iz rok ter se naglo izgubil med nastalo gnječo. — m Nesreča ett zločin? V soboto je bil pozvan rešilni oddelek na Meljski hrib, kjer je v Glaserjevi gostilni ležal težko ranjeni posestnik Josip Kos. Ta se je vračal domov preko Dragučeve, kjer so ga srečal? trije moški z lovskimi puškami. Nenadoma je počil strel in krogla je zadela Kosa v nogo. Neznanci so nato zbež^". Kos pa se je jedva privlekel do gostilne Glaser, kjer se je one* svestil. Orožniki so uvedli preiskavo. HeUijl, ki JtmtM > troj* vt^tnoit Pazit..^ pomonj* Jdjivosti ko-r. kakor tu Ji staranji od t~ /a p:*:>zre£a navadno u.*:t£ei*2r.f€kož-nih tkanin. C REHA SMMOIS {Creme S/MOX) vsdrS.tft m?tt-kobo in. prožnost txxt* s tem^ da ji da mladost in Upov*. Ta izvrstna kreMa ä? mora uporabljati še na vlair.i koli r j storjeni toaleti, tax? da U- rc*i^ drgnjenje s prstorž za Josts;,*, da prodere p kožo Ker kaša* potne luknjice jo popeinowa ab-nor*.:rajo, ne pzešta ta krvtnz za seboj nobenega stsdn hartsu\jm ali blsszečnosit. Prodaja se povsod krema, prašek in milo SIMOM Parjsviifrte S/.iiO.V. £9 Fg. St. MartM, Pwb Julijska krajina. — fogieb dr. Antona Gregorčiča >^ u vršil včeraj dopoldne ob 10. uri i? r:>e žalosti v ulici luvctri št. 9. na pokopališče v ^tantirežu pr: Gorici. PokopaJftoc v hli'.ijcr; Staridrelu je zelo lepo tn počiva tam v v. goriških meščanov. — Pomtajtva. V nedeljo dopoldne fc prt> dava! v »Čitalnici« univ. prof. dr. Vcbcr-Zvečer jc biia predstava igre »Scarnpolo«. ki Jo jc priredda šentjakobska Čitalnici U Trsta, — Avtomobilske nezgoda brez poškodb. V nedeljo so se peljali z Opcin proti Sežani v avcomobiiu dr. Fr. Gruden ix Postojne. Dušan Dekievs, O vido Dovijiin. Ferdinand in Rozina Palovec ter Dušica Sever. PribH*> ial se jc vlak v trenotku. ko šoter ni mogel več vstaviti avtomobila. Vseh 0 oseb je p«, dlo z voza, ostali pa ao vsi k veliki sreči nepoškodovan:. Avtomobil jc razbit. Po kratkem času je družbu nadaljevala, svojo pot v drugem avtomobilu. — Xii&Trzinski kamer* zj žgrsdbt* Mi* Iznu. Novo postajo zgradijo v Milanu. Pri izberi kamna za zgradbo se je komisija oo* ločila za nabrežinski kamen kot najugodneje m najlepši. Potrebovalo se bo najbrze do 6000 kubičnih metrov. ^Eanca Commcrciaa - « je rabila pri svoji zgradbi kamen iz Na* brenne in tudi kape'o druiins Nova kra^i nabrežinski kamen. Odslej s^ utegne rabiti v Italiji nabrežinski kamen v vedno večji meri; pred vojno je bluJU raznim stavbam Sirom Avstrije. Turistika in spori. — davna skupščina KcturašKe^a satve. za ev je vr.5i!a v nedeljo v Zagrebu. Na sV:u; sčiui Je bilo precej liv.vbuo cedi znanih dogodkov v kolesarskem športu, ffsrnmi Je bila odpuščana članom f*rfmo:-ja, Erurua-tu, siškoviču, šterku in RainovcalnL Nu seji je bilo Sklenjeno, da se vrči dirka na prvenstvo Jugoslavije one 6. ^eptomur«. gorsko prvenstvo pa 20. septembra. Pri va» Utvah je bil Izvoljen lete- odbor: predeed-bik Weiler, podpredsednika Früb«\ Ogrin. blagajnik Eogovič. tajiii^i Lončar. Radovič, vodje: iieaiga, Bučar ter odbornik!: ištert, Petrinec, ülof, Lazar »Vajda, Beranič, Frati-kovič\ Bernardi, aamcgtDiki: ftfceUak, Mir, te, Sovič; revizorja: Mihelič. Rimay^ Praga. Slavlja — Malo^tr^ntky 10 J 0; Slavlja — Teplitzer F. K. 6 : 0. — Sami novi rekordi. Doii.u se Nerad in Ritola kosala, kdo bo postav.! več rekordov v lahki atletiki, se Amenkanceni prav mudi s postavljanjem novih plavchiih rekordov. Predvsem so dosežen! novi dam-ski rekordi. Alis Ethel Lackie x r.4:jrd on 50 yardov ponovno izboljšala. Preplavala je progo v 0:27.3, naravnost koJOsaleä cas. Gertrud Ederle je preplavale 300 yardov v 3:44.3 (stari rek. 3:58.4). Nova zv^zla ?e Miss Mc. Mary. Preplavala ;e 700 yardov v 9:51.1. Miss Qerghty, ki >^ pri olimpij* skih tekmah v Parizu ža AagfeŽinjo Morton dosegla 2. mesto na 206 m, je preplavala 400 m, prsno, v 7:08.1 (stari rekord 7:20.25). Tudi Štafeta m 4X100 m je dosegla nov rekord v 4:55-2, stari 4:5S8. Plavale so: Ederle, Riglns, Lambert Li Oitura« Ed. Rice Burroushs: 79 ®ar%anoo sin General Jacot je pogledal Meriemo potem pa nagovoril lorda. »Kako dolgo vam je to že znano?« 3»Pet minut. Od trenotak, ko ste mi pokazali fotografijo,« je smehljaje odgovoril lord. »To je ona,* je rekel s tresočim glasom gene* ral, »toda ona me ne pozna, pa kako bi mc tudi mogla poznati!« »Moj otrok! Ali me ne poznaš? Jez sem Tvoj ,..« Prekinila ga je Meriena. Radostno je vzklik* nila in mu padla v objem. »Poznam, poznam te!« je ponavljala, »čutim, slutim, vem, da si ti moj oče!« In solze radosti so zakrile njen obraz. Poklicali so Jack Claytona in njegovo mater. Nepopisna radost ju je objela, ko sta izvedela du je Meriema v objemu svojega očeta, da je zoper hiila očeta in mater. «Torej zdaj vidiš, da tvoja žena ni navadnR zapuščena sire ta iz rodu Vrabcev. Kako krasno je življenje!« je hite'a veselo Meriema. »Krasna si samo ti,« je odgovoril zaljubljeno Jack. »Jaz sem vzel za ženo samo mojo malo /Ia* to Meriemo in po njenem rodu nisem vpraša!. Ljubezen ne vprašuje.*« »Pa ven *ar,» je rekel • ^rtera! Armand Jacot, »ivoitt žtoja je polnopravna francoske princesa!« K O N F C Maila se |e zapestnica. Vprašati Je pri Te« Imooit. d. z o. z. Ljubljana, Tavčarjeva u!. 2 7» Stanovanje (3 sobi, kopaitika, kuhinja? oddam takoj v novi bis?, sredina mesta in najlepSc lega. Naslov pove uprava Slov. Naroda. m iokal srednje velik, v sredi mesta, na prometni točki, sc i*če za tako' cM pozneje. Ponudbe pod .Trgovka- na GosnodarsUo pisarno — Wolfova ui. MS. 7ia Wanzieper" fri sedežni auto najnovej« Sega tipa ceno prodam. Ce» »jene ponudbe pod .Wanderer-, na upravo Slov. Naroda. 7is Šokoisko ^dru^rvo v Sko£ ji Loki razpisu ie me*to: v okolici Krem-sa 7—9 odst. Iz L 1923—1924 — 1—1.20 511., 9—1! odst. 1.20—1.40 m. Na Madzaxskcrr. so začele cene vina padati, ker je tr*Ü povpraševanje po vfnu slabo. Cene notlrajo: 20.5_11 odst. belo 8000 rrK. 12 odst. OOOr- mk, 9 odst. črno Otelo 7000 mK, 10 odst črno Otelo 9000 mK. Na Češkoslovaškem rotirajo cen? v okolici Bratislave 7 50— 8 50 Kč, v okolici Bösinga 6 50—7 50, v Okolici Modra 7 Kč, okolici Nitre 3.50—6 za liter. Tucfi v Italiji se položaj na vlnskil-tržiščih ni izpremenil. Cene se ravnajo po pokrajinah. Emilia črna vina 7—10 Irr hek-to, vino v sodih 100—150 lir met. stot„ be-ia vma i« Scandlano 100—140 met. stol., bela vina Ig Areezo 7 lir hI, 10—11 odst. črna vina 60—80 lir, Apulija 15—17 odstotna črna križana vina 9—9.50, 1^-13 odstotna 8—$.50, 11—13 odst črna vina 6Ä) —7.50. bela vina 13 odst. 7—« lir hl. V Franciji Je promet živahne)!!, cene so čvrste in notlrajo 9—12 odst., črna vina 50— 65 fr^ v okolici Pauraine črna vina 7 fr. —g Važna prometne konferenca mm Sesaktt. Danes se vrši n« Sasaka z«'*o važna konferenca železniških ravnateljev .»n oblastnih Inšpektorjev iz vse drŽave. Na tej konfernd se bo razpravljalo o ureditvi poletnega voznega reda hi n novih :trifih. Konference se udeleži tudi delegat prometnega ministrstva. —S Podržavljeni© poštnih »radov. Vlada namerava podržavitl na Hrvn-:skeni ln v Slavoniji 39 poštnih uradov. V ta namrn odobri ministrski svet na eni ;»rvia sei potrebni kredit. —2 Setev žita v ItaflX Površina, posejana z žitom« znaša po statističnih podatkih ministrstva za ljudsko gospodarstvo, 4,720.000 ha. Tako je poprečna nera zadnjih 10 let presežena. Posejanega je letos v rrimeri s prejšnjim letom več za 150.000 ha. —g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. marca t. 1. pri Stalni vojni bolnici v Ljubljani glede eo-bave telečjega mesa, mleka, sviniske masti, fižola in špcceiijskega blogi; v r^£r-ni štaba 40. pešpolka »TrlzluvH.-c-?r i* v Ljubljani glede dobave makaron, 2droba, iešprerjčka. fižola, rlža, svinjske masti, jedilnega olja in kisa. — Dne 30. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave v!jakov. — Dne 36. marca t. L pri Intendantur! II. armljske oblasti v Sarajevu glede dobave pisarniških ln pisalnih potrebščin. — Dne 4. aprila t. L pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede oddaje gradbenih del za signalno delavnico v Ljubljani. — Pri uoravi državnih monopolov v Eeogradu glede dobave belega kartona. — Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede av* opeke. — Predmetni ozlas! z natančnejšimi oi-datkl so v pisarni trgovsice fn obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Mednarodni kongres za gradbeno Industrijo In lavna dela ▼ Pariza se bo vršil od 15. do 21. jun. t. 1. Kongres je pod pokroviteljstvom ministrskega predsednika. Na dnevnem redu bodo točke: Stanovanja kriza In nameravana ter uporabljena sredstva posameznih drže! za odpravo te krize s posebnim rzirem na srednjo sloje; sestava modernih sredstev v svrho znižanja gradbenih stroškov; iskanje novih smernic za Izvedbo velikih javnih del; razvoj naraščanja r gradbeni stroki. Obljubljena je velika udeležba. in ono. Velik proces » Bruslju. V Bruslju se že le dni vrši razprava, prav! monster proces proti 23. članom zloglasne roparske m tatinske tolpe »Navre-larts«. Tolpa, ki je Izvršila aebroj vlomov, ropov, požigov in umorov v filmskem delu Belgije, se ima zagovarjati r* i 9P2 zločinov. Kakor se je prt na* po pievmt i ustanovila nekeka potepttŠfca organizacija »Zelen* kader«, tako se ;e zbr-.da v Belgiji sl?*.na tolpa, ki je pod vodstvom Nan-welarta uganjala let* 1918., ko so Ntmcl zapustili zasedeno ozemlje, pravcate orgije. Bando so tvorili *nltli, drzni ljudje. i;i so Že ponovno prišli z zakonom v kon-r*kt, V nasproti«! s s-*n35acijsk;T»i procesom Sr-Inmann, kt se vrši «* Antw-.rpna ;n je pri razpravi navzoč samo moderni svet, tvorijo gros aubüke p i tej razpravi samo tovariši obtožencev Neti »elgljski Ust pri-zvm i ta. da lt?t po kiopcli s;:rro pokrivala in Ctpice, kakr*ne običaiio nosijo le po-tcruM :»i vlomilci. *i klopi pred obic/en-ci so corpora delicti; kolesa, piskrl. trobente, tblačila. celo miaolovka in pl.uiva nik. V s* o) toženci so »vezeni, čuva jih pa močna četa orožnikov. Zanimivo je, da je veČina obtožencev v praznični obleki njih kotov *d;a je pravi šimikav:;lir. Kakor Caru- ga ... V ostale r zbral a, manjka *e ;e tolp i poJnosv.vTo kovač Julij vnn rissen. Samo ugotovljanje Identitete obtožencev ;e trajalo en dan. Več zločincev niti ni vedelo, kdoj so Mil rojeni. Prečitanje )bMžnl.*e ;? tra alo polnTh s<»deir. ur. Zaslišana bo okoli 910 prič. ob-T^f^tce se bo za'sÄ že zvršila obsodba. * Miška. Pred policijskim soilščem \ Chaddertonu na An^Te^kem s a bil- oocut no kaznovana dva delavca, ki sta vrela t: šalo v vagon, natrpan s tovarniškimi d+ lavkaml, mrtvo miško. Delavke so rjule, ona, na katero je padla miš, jc omoJMa, neka druga se je zaletela v steno ln onesvestila, bil je tak dirndaj, krik in vik, da je imel radi tega vlak pol ure zamude Glavni urednik: , RASTO PUSTOSLEMŠER; Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Strojno pletenje Pred Škofijo 1/1 — prevzema v delo vsakovrst* ne nogavice, kakor tudi podplctanje. — Cene so, lidne. 25 L Fencin-motor (stabilni) 10 HP, * do* brem stanju — poceni prodam. nrodam. — Jakil, Po» ljanska cesta 13. 704 Avtorske oravice in patente kupuje in prodaja, oziroma posreduje njih nakup In prodajo. — Gospodarska pisar« n a družba z o. z. v Ljub« liani, VVolfovä ulica št. 1, II nadstropje. 38/L Salame kg šunkarice po 41 D?n, kg branšviške po 16 Din — razpošiljam cd 5 kg ntnrej po povzetju. Za dobro tlago in točno po« strežbo ae jamči. — Fr. Golob, mesar in predaje* valeč. Šiška »Ljubljana VIL 6S0 grača Holländer (Subotica) preporučuju bogato skladište perja za ioreane i jas uike od najieftini:c do najfinie vrste. Najbolje poznata eksport iirma, potpunu gara ne! ju pruža. — Bi za i tačna poslu pa. 54 L .f« 7» Potrtega srca fsvljamo. da nam |e r>a* srčno* I j ubij*.d ainček, bt»t, bratranec, vnuk in nečak BOjnn »vjon«, nov preizkusen in edino siguren lek proti kapa« vici (triper) ter zasture« lemu (kroničnemu) tri. perju ter vnetiu mehur« ia. Za popolno ozdrav* lien}e treba šest lončkov Vsak lonček s navodi'om stane 45 On — Proizva» ia in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred« pis lekarne Penic. Žanre, prešič. Hrvatska 90/T Koresoondent (srbohrvatski, slovenski, nemški) a prakso, zrno* žen knjigovodstva, c dvo* razredno trgovsko šolo. izučen manufa^turist in konfekcist — išče mesta. — Ponndbe pod »Srno« hrvatski/665« na upravo »Slov. Naroda«. O^larjer spretnih* popolnoma \r* vežbanih in zanesljivih, se iSče večja ptrtüt 2a takoj v stano delo. Ev se odda zanesljivemu akordantu, ki je zmožen položiti primerno k**H» jo, kuhanje oglja v veli« ki množini. — Vprišati pri Ivan Šiška, tova«*r*r, Ljubljana. Metelkoma H. 5t 4. 708 Fakture inkasira, opomine izvršuje in ter# jatve vnovčuje s cedira« njem—Gospodarska pi» sarna. Družba * o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1. II. nadstr. 37/L. v soboto, dne 7. marca po mučni bolezni, previden s tols-'IH Ijcvino S. H. S. Zagreb, Tri;. I. itev. 17. 38SS Raxfovftl »otnlftfct nraaisli imburg*Ch«jf*botit*f9»Soutliainipte)fft «e New York in Kanado iavi4Meii^*Uvejff^«o^SoHniaisiiptOfli w Jutno Ameriko« 6» Janeiro, Santo«. Montevideo, Buenoa Aires, Saaoaafa. mm — Odnrava potnikov v prvem, drugem hi tretjem razreda. Kaaiaa tretjega razreda z dvema In Mirfat! poat«IJami. Koruzo za krmo, popolnoma suho. ter pristne psenične debele ot obe nudi tvrdka A.&M. ZORMAN. tr»«;n« zmou m žitom, Ljubljana, Stari trg 32. r froDaja Objava. gvozDene rnds iz rudnika n Zjubiji. Ti oržavnog Na osnova ♦5wnovorlstva, m, Članova 86. do §8. Zakona o prema reSenut Gospodma Itaiaaieiiiava nllea 91. — Ljubi'«na, Kolodvorska nTTea K. — Beekerek, Kralja Atakaarrdra n. 4 — Bftöf], Balevard Aleksandra 1*8, ▼ni naatov n gori navedena padeaatopatva H|aaajaJ|ataM( Dalnaar«lja> let Craaiam banka ▼ Sarajeva I» Orala. wPenmeyie a>enkeM. D«pls«vsMiJe w vmmh jaatiklh« "M Sroaka Braojerat i_ Dr?arnoin Ra-Ministra Suma i Rudnika od 21. februarja 1925. gnd. RBr. 1535. održaoe ae na dan 16. marta tek. ^od. u 11 satova pre podne n Eitraai Generalne Rudarske Direkcije n Beogradu ofVrtalna licitacija za prodaiu celokupne proizvodnje gvozdene rude a državuom rudn ku a Ljuhiii. Predmet nadmetanja je otkupna cena po toni gvozdene rude. Načrt ugrovora, koji ce se skloniti aa najpovoljnijim po-nudjačem služi na m^sto d talnih nslnva za nadmetanje liti se može videti, odnosno dobiti? kod Generalne Rudarske Direkcije u Beogradu, kod Drekcije Državnih Rudarskih Preduzeda n Sarajevu, kod Rudarskih Satiiičtva u Zagrebu i Ljubljaui, kod Ohlasne Rudarske Uprave u Skoplju. Knuciiu polažu domači nadmeta^i u iznosa od 1,000*000 Din, a strani državljani n iznosu od 2,000 000 Din prema odredbama (Mana 88. Zakona o DrSavnom Računovodstvu. Kauciju se polare naidalie do 10 čaaova na dan nadmetanja kod RaČnnovodatva Miuistaratva Šuma i Rudnika. Svaki nadmetač ima da podnese i svedočanstvo o nje-govoj soosobnosti za nadmetanje, a nasi državljani su dužni podneti i uverenie o t<»rae, da su sva kome mora biti napisano: ^Ponuda za kuno vinu gvozdeue rude is državnog rndnika a Ljubiji od ponudjaČa N. N.u BBr. 1752. Is KaBeelariJa Generalne Radarske Dlrek« al|e MlnJstantra Soma 1 Radolka n Baogradti 24. Ic- kraara 1925. 709 1 I! Laatnina ia tiak »Narodna tiakaraav 32