58
Kako se dado senožeti zboljšati s prav majhnimi stroški?
Vode napeljavati Da travnike, ki niso močvirni, in njihovo rodovitnost s pomočjo vode povzdigniti, ni povsod mogoče. Zato je treba skrbeti po drugi poti za gnoj; vsaj umni gospodar ve, da vsaka travica potrebuje živeža, zemlja ga pa jej ne more neprenehoma toliko dajati, kolikor ga rastlina potrebuje.
Gnoj je različne baze:
Hlevski gnoj sploh ne ugaja gospodarjem, da bi z njim travnike gnojili, ker bil bi predrag. Gnojnica, s katero se dado v jeseni ali spomladi, pa tudi pozimi po snegu travniki gnojiti, — obležano blato iz luž in bajarjev, — navadni pepel ob vlažno-gorkem vremenu čez travnike raztrosen, po katerem posebno rade deteljice rastejo, — krompirjevec (kromdirjevo perje), — mavec (gips), — apno in pepel od premoga, ki posebno kislim senožetim dobro tekne: to vse so dobri gnoji travnikom.
Najbolji gnoj pa med vsemi, ki je tudi najcenejši, je mešani gnoj (kompost).
Kaj pa je mešani gnoj? — Beseda že pove, kaj je, da je namreč zmes iz različnih zemeljnih, rastlinskih in živalskih stvari, na pr. vsake vrste smeti, gnoj iz sekretov, kurjek, pepel, krompirjevec, poljski plevčl, mah, blato iz grabnov, luž in bajarjev, apno, lapor, šuta, cestno blato, drevesno listje, kaka crknjena mačka, pes itd. — vse te stvari skupaj zmešane in dobro ob-ravnane dado dober mešan gnoj.
Kako pa naj se naredi tako gnojišče?
Gospodar naj naredi iz imenovanih stvari kup na štiri vogle, 1 do iy2 metra visok, tako da med posa-mesne lege enega ali druzega imenovanih gnojev nekoliko slamnatega gnoja zvrstoraa položi, in ta kup pridno z gnojnico poliva. Tako napravljeni kup pa se ne sme nikoli trdo vkupaj stlačiti, sicer gnojnica pri polivanji ne pride skozi in skozi, in ravno zato, da se kup zmirom rahelj obdrži in pa zato, da se različna tvarine enakomerno skupaj mešajo in potem hitreje razpadejo in sprstenijo, se mora kup čez poletje dvakrat ali trikrat preme ta t i, to je, dva taka kupa se morata eden poleg druzega napraviti. Nihče naj se ne ustraši tega dela; ako danes en del kupa premeče, jutri zopet enega in tako naprej, je potem to delo kmalu opravljeno. Vsaj se tudi gore prestavijo s trdno voljo in pridnostjo!
Kdor celo leto nabira gradivo za tak gnojni kup — in pri vsaki kmetiji je tacega gradiva kolikor toliko — ga zmirom spomladi na kup tako naklada, kakor smo rekli, poleti pa z gnojnico poliva in premetuje, bode zmirom imel dva kompostna kupa; stareji kup se potem pozimi na travnike izvozi, na majhne kupe zloži, in, kedar vreme pripusti, po travniku razmeče in pa s pripravno brano ftrnasto) enakomerno razdeli.
Ce gospodar tako ravna, je v stanu vsako leto en del svojih travnikov pognojiti in to z dobrim gnojem, katerega si je skoraj zastonj napravil.
Moč mešanega gnoja trpi več let, in ta njegova moč se kaže posebno v tem, da mah in veliko druzega plevela s travnikov zgine, dobra trava rasti začne in pri tleh posebno gosta in krepka.
Kdor je  le enkrat  skusil tako napravi jati mešani
gnoj, gotovo se bode prepričal o neprecenljivi njegovi moči, in dokler bode kmetoval, imel bo zmirom po dva taka gnojna kupa, o katerih sme po pravici reči, da sta veliko bogastvo njegovo.
Kdor ima mešan gnoj, temu tudi v suhih letinah ne bode lahko klaje zmanjkalo. Kdor pa je previden s klajo, zamore si več živine rediti, pa jo tudi dobro rediti.
Kdor pa svojo živino bolje krmi, ta tudi ob enem skrbi zato, da mu dobro rejena živina bolj i gnoj daje, in to pride potem polju gospodarjevemu na korist.
Gospodar, ki travnike dobro obdeluje, se sme za izgled svojim sosedom postaviti po znanem pregovoru: „Tak gospodar je eden največih dobrotnikov človeštva, kdor je naredil, da tam , kjer je poprej le ena trava rastla, rastete zdaj dve."