leto LXVI_Potoma plačana т gotovbi_V Ljubljani, v torek, dne 25. januarja 1938_Леу, 19a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^^ВМ^ ^ввШШ^^. ^^^^^^^^^ Cek. račun ; Ljub- » Din. ra ЈНК ^НШ^ Т» iMT ШК^Ш ^ ^^^^^^^^ ДИк- ^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^ Ijana ЛН V Ш ^Шш W 10.344 za izdaja ce- ^^^^^^ ЛН ШШВ Ш| Шш Ш ЛНШЦ^ в ШШШш/Ê^^ ЛШШ _ ^НА ШШ в^Ш M w Ш^^^М ШШ w flV Zagreb inozemstvo 120 Din ^НИ ^BD ШШК ШШШ ^Ш! В НН Uredništvo je v ЈЖшЛФ ЈЖшШШШфЈ ЈШ^ШШШФ ^^^ U prava: ICopUar- Kopitarjevi «L 6/lil « јета ulica štev. 6. Telefoni nrednišiva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka ia dneva po prazniku Ob obletnici bolgarsko -jugoslovanskega prijateljstva Izjavi dr. Stojadinoviča in Kjoseivanova Igra velesil na Daljnem vzhoda Te dni so časopisi objavili kratko vest, ki pa veliko pove, da je namreč predsednik japonske vlade sprejel v daljši avdienci italijanskega poslanika Auritija. Ta avdienca seveda ni bila ne prva ne zadnja, ampak se med vlado v Tokiu in ono v Rimu že precej časa vodijo razgovori, čdjih cilj je za vsakega poznavalca daljnovzhodnega vprašanja jasen: namreč alianca med Italijo in Japonsko, ki bi imela seveda avtomatično za posledico soudeležbo tretjega partnerja v proti komunističnem paktu, to je Nemčijo. Dokaz, da gre za tako zvezo ali vsaj za predpriprave, če bi se pokazalo, da jo je nujno treba skleniti, ne bo težak. Vse Sovje-tom prijazno evropsko in ameriško časopisje v zadnjem času prinaša vesti, češ da se Moskva resno pripravlja, da se vmeša v vojno med Japonsko in Kitajsko, in sovjetsko časopisje samo prinaša članke, ki groze Japonski in jo opozarjajo, da je rdeča armada pripravljena. Posebno pa se trudijo z nekaterimi izjemami angleški in ameriški časopisi, da Japonsko strašijo pred intervencijo sovjetske Rusije, ki da samo preži na najbližnejšo priliko, da japonski armadi na Kitajskem skoči za vrat Razgovori Japonske z Italijo imajo brez dvoma namen, da pokažejo, na koga sme Japonska računati, ako bi se Sovjeti res odločili za to, da izpolnijo gorečo željo nekaterih angleških in ameriških krogov in prekoračijo mandžursko oziroma mongolsko mejo. Korak Japonske ima torej izrecno demonstrativen značaj in pomeni prav tako strašilo, kakor je strah, ki ga Angleži in Američani slikajo Japoncem na steno, da bi jih odvrnili od osvajalnih namenov, ki jih ima glede Kitajske japonski generalni štab ali cesarski stan, kakor ga imenujejo. Japonska namreč dobro ve, da je poseg sovjetske Rusije v vojno na Daljnem vzhodu, od katerega se prijatelji Moskve v Evropi in Ameriki toliko nadejajo, več kot problematičen. Tudi tega ne bo težko dokazati. Sovjetska Unija prvič še ni v smislu svojega načrta dognala svoje industrializacije in prehranjevalnega sistema do tolike stopnje, da bi se mogla mirnega srca spustiti v vojno. V takem slučaju bi pa Stalinov režim imel za svojim hrbtom še nevarno opozicijo troc-kistov, ki predstavljajo skrajno levico komunistične stranke in so veliko bolj nevarni, nego si mislimo, ker bi bil njihov pokret, ki sega od vrhov do nižin in objema prav vse pokrajine sovjetske Rusije, zelo težko krotiti, ko bi bile najboljše sile rdeče armade zaposlene ob obali Tihega oceana. To bi bilo tem bolj nevarno, ker je znano, da trockisti že precej časa delajo zoper vsako akcijo Stalina, ki po njihovem mnenju ovira in onemogočuje zmago marksizma v Evropi, in so zato odločni nasprotniki kakšne avanture na Daljnem vzhodu, kakor oni pravijo. Po njihovem mnenju bi se Rusija v slučaju vojne z Japonsko samo zapletla v mreže velekapitali-stičnih držav Anglije in Amerike in se s kompromisi z njima le še bolj oddaljila od ciljev marksistične svetovne revolucije. Stalinova politika je zaradi tega po vsej Evropi med pristaši opozicije vzbudila velik odpor in je bil Stalin med drugimi ukrepi tudi pri-moran, da likvidira znanega vodjo ljeninizma v Španiji Larga Caballera, ki ni bil zadovoljen s tem, da Stalin ne vrže vse svoje rdeče armade in brodovja v evropske vode, da pomaga do zmage španski revoluciji in z njo evropskemu prevratu sploh. Bolj ko vsi ti notranjepolitični razlogi pa telita nekaj drugega. Stalin se po pravici sprašuje, kaj bo, če bi on dirigiral cvet Rusije, rdečo armado, na Daljni vzhod, evropska Rusija pa, ki slej ko prej predstavlja mozeg in srce boljševiškega državnega sistema, bi ostala izpostavljena zunanjim sovražnikom, to je Poljski, Romuniji pa obrobnim baltiškim državam, da ne omenjamo Italije in drugih nasprotnikov sovjetske Unije in komunizma, ki jih gotovo ne manjka. Stalin pa tudi ve, da bi zelo ustregel Angliji in Ameriki, če bi se hotel spopasti z Japonsko, da pa je več kot dvomljivo, če bi Anglija in Amerika v takem slučaju storili kaj več, kakor da bi Rusiji (Japonski pa tudi) dobavljali vojni material, sami pa bi stali ob strani in ne žrtvovali niti enega svojega moža ter le prežali na trenutek, kdaj bi mogli poseči vmes in obema strankama narekovati pogoje, kakor bi se njima dopadli. Saj vsak otrok ve, da Anglija in Amerika tudi prevelike okrepitve Rusije v Aziji nikakor ne želita, ampak bi največji del dobička iz rusko-japonske vojne brez vsake žrtve radi izvlekli anglosaksonski državi. In Stalin se upravičeno sprašuje, čemu naj bi Rusija šla po kostanj v žerjavico za angleški in ameriški velekapitalistični imperializem? Pa tudi Japonci niso tako preprosti, da bi riskirali vojno s sovjetsko Rusijo, čeprav bi ji lahko prizadeli veliko škodo, ko jim je skozi Mongolijo odprta pot v Irkutsk in še dalj, da ne govorimo o ruskem Primorju, ki bi ga Japonci z lahkoto odrezali od ostale ruske posesti v Aziji. Tudi v centralni Aziji bi Japonska sovjetski Rusiji iahko prizadela ogromne težave. Na drugi strani pa se Ja- Sofija, 24. jan. AA. Za obletnico podpisa pakta večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo je sofijski list »Dnesc posvetil današnjo številko Jugoslaviji. List prinaša na prvi strani slike pokojnega kralja Aleksandra, kralja Borisa, Nj. Vel. kralja Petra II in obisk kneza namestnika Pavla, ter posnetke z obiska kralja Borisa v Belgradu in pokojnega kralja Aleksandra v Sofiji in slike slavnostnega podpisa pakta v Belgradu Dalje priobčuje list na prvi strani izjave, ki sta jih podala nalašč za današnjo obletnico predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov in predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič, z njunima slikama in avtogramo-ma. Izjava predsednika bolgarske vlade Kjoseivanova se glasi: Današnji dan je praznik za jugoslovanski in bolgarski narod, ker je ta dan pred letom dni modri in daljnovidni jugoslovanski državnik, moj stari in dobri prijatelj Stojadinovič obenem z menoj podpisal slavnostno obljubo o vednem prijateljstvu in neporušljivem miru med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo. Po dolgoletnih nesoglasjih, razdorih in težkih izkušnjah so se dne 24. januarja 193? odprle nove strani v zgodovini obeh bratskih narodov in so se ustvarili pogoji za njun mirni razvoj in napredek. Moje želje in želje vseh tistih, ki jim je drag mir in delovanje zanj, so. dn se razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo razvija v medsebojnem zaupanju in prisrčnem sodelovanju v obrambi njunih splošnih interesov in interesov balkanskega miru. Izjava predsednika jugoslovanske vlade d r. Stojadinoviča se glasi : Izpolnilo se je prvo leto, odkar sva moj prijatelj Kjoseivanov in jaz podpisala pakt o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo. Dokument je kratek po svoji vsebini, a obsežen po svojem cilju. Neporušljiv mir in iskreno in večno prijateljstvo med obema državama je imperativ za bodoče razmerje med bolgarskim in jugoslovanskim narodom po viharnem razdobju nesoglasij in težkih bratomornih vojnah. Naj bi naša dva bratska naroda zmerom živela v vzajemnem zaupanju in v miril razvijala svoje razmerje, da bi ne samo Bolgarija ponska zaveda, da bi ruske podmornice pa tudi ruska armada v ugodnem slučaju, če bi bili Japonci zaposleni v centralnem ali južnem Kitaju, lahko presekala ves transport orožja in prehrane z domačega otočja in da bi rusko vojno letalstvo, ki je eno najmočnejših na svetu; lahko vsa največja japonskn mesta, zgrajena po večini iz lesa in kartona, spremenilo v prah in pepel. Zato niso zdaj začeli razgovorov samo z Italijo in Nemčijo, ampak tudi z Anglijo, s katero se Japonska vedno lahko prijateljsko dogovori, da ne bo zasedla južne Kitajske in da bo pustila pri miru obal in otočje, ki ga ne sme zasesti nihče, kdor noče ogrožati angleške kolonialne posesti v Južnokitajskem morju in v Indskem oceanu ter prisiliti Anglijo, da se postavi v bran. In res slišimo, da so Japonci opustili misel na zasedbo južne Kitajske oziroma Kantona in da se bodo zadovoljili s tem, kar že imajo na severu, ter zasedli le še province, ki leže med Pekingom in Šanghajem, to jo od mongolske meje do ustja Rumene reke, to je predvsem poluotok šantung in provinco in Jugoslavija, temveč tndi ves Balkan doživel boljše dni kultnrnega napredka in gospodarskega blagostanja. Izpremembe v bolgarski vladi Sofija, 24. jan. AA. Danes dopoldne je minister vojske general Hristo Lukov obiskal ministrskega predsednika Kjoseivanova, s katerim je ostal v krajšem razgovoru. Nato je ministrski predsednik dr. Kjoseivanov odšel na dvor, kjer ga je kralj Boris sprejel v daljši avdijenci. Med avdijenco so povabili na dvor tudi generala Lukova. Po odhodu z dvora je general Lukov na vprašanje novinarjev, kako je z vladno krizo, odgovoril, da ni več minister. Belgriad, 24. januarja. AA. Na današnji seji finančnega odbora je minister za socialno politiko Dragiša C v e t k o v i č podal poročilo, med drugim je izjavil: To je drugi proračun, odkar sem prevzel re-sor ministrstva za sociaino politiko in ljudsko zdravje. Ugotoviti moram, da proračun tega ministrstva še ni dosegel višine iz leta 1931, ko je bilo glede gmotnih sredstev poslovanje tega resora najbolj zavidanja vredno, vendar pa je vedno za 25 milijonov dinarjev višji v primeri z lanskim in za 45 milijonov dinarjev več v primeri s proračunom za leto 1930-37. V teh dveh letih smo izdali več najnujnejših ukrepov, da vsaj do neke meje odpravimo velike težkoče in težavne razmere, v katerih so državne bolnišnice. Ii dozdaj najetih posojil v znesku 30 milijonov danarjev bodo nekatere večje bolnišnice dobile več novih paviljonov (Ljubljana, Niš, Split, Skoplje, Belgrad). Najvažnejši ukrepi, ki jih mislimo v kratkem predložiti so tile: Honan do mesta Hankova ob srednjem toku Rumene reke. Rusija sama pa bi posegla v vojno na Daljnem vzhodu edinole v slučaju, če bi ji Anglija in Amerika jamčili, da ne bosta dopustili napada na sovjetsko Rusijo na vzhodnih in južnih mejah med Evropo in sovjetsko Unijo, kar bi pomenilo, da bi morali Anglija in Amerika pa seveda tudi Francija skleniti naravnost vojno zvezo z Rusijo. Ker se pa Stalin zaveda, da je to nemogočo, ker niso samo angleški konservativci proti vsaki zvezi z Rusijo, ampak bi proti temu imeli, kadar bi šlo zares, tehtne pomisleke ne samo angleški liberalci, temveč tudi angleška delavska stranka, ki nacionalne interese Anglije vedno ceni višje od svoje socialistične doktrine. Vsak Anglež dobro ve, da bi zningovita Rusija v Aziji pomenila neprimerno večjo nevarnost za Indijo, nego jo pomeni japonski imperializem. Na poseg Rusije v vojno na Kitajskem bo treba torej še dolgo čakati, ako ga bomo sploh doživeli. Iz teh besed generala Lukova sklepajo, da je kralj Borie sprejel njegov odstop. Glede nadaljnjega razpleta krize bo odločilno to, ali bodo odstopili tudi pravosodni minister Ognja-nov, trgovinski minister Bnrov in kmetijski minister Bankov. V tem primeru bi moral dr. Kjoseivanov izvesti rekonstrukcijo svoje vlade, sicer bi šlo samo za novega vojnega ministra. Mislijo, da bo kriza urejena do drevi. Sofija, 24. jan c. Vojni minister general Lukov in notranji minister Grandovski sta odstopila. Za novega vojnega ministra je imenovan poveljnik kraljeve garde Daskalov, notranje ministrstvo pa je prevzel dosedanji prosvetni minister Nikolajev. Prosvetno ministrstvo pa so ponudili rektorju sofijske univerze. 1. Nov zakon o bolnišnicah. 2. Ustanovitev zdravstvenega sklada. 3. Za vsako bolnišnico ]>o-seben splošen načrt. 4. Izvežbanje posebnih strokovnjakov za obdelavo teh vprašanj. 5. Ustanovitev lekarnarskega in sanitetnega skladišča. Zdravstvena siužba na terenu za zatiranje socialnih bolezni je zelo pomembna. To velja posebno za zatiranje tuberkuloze, malarije, ende-mične sifilide in umrljivosti dojenčkov. Velika umrljivost otrok — okoli 20% od celotnega števila novorojenčkov — in tuberkulozno vprašanjo imata prav tako svoje globoke vzroke, ki jih je treba odpraviti. V tem pogledu sem že vstavil v proračun potrebna sredstva za proučevanje ljudske prehrane; njeno zboljšanje naj služi za boljšo osnovo za razvoj vseh zdravstvenih razmer. Asanacija je ol>segala v lanskem letu zidavo tehle objektov: 125 vodnjakov, 04 vodovodov, 85 cistern in 282 raznih drugih objektov. Preteklo leto je bilo vseh pregledov: malaričnih 200.000, tuberkuloznih 120.(X)0, na zdravstvenih postajah 120.000, na postajah za trahom 110.000, v vene-ričnih ambulantah 130.000, v šolskih polilflinikah 540.000, v dispanzerjih za dojenčke 1933.000, bakterioloških, kemijskih in seroloških pregledov j« bilo 600.000, cepljenj proti steklini 21.000 in de-sinfekcij proti raznim nalezljivim boleznim 30.000. Socialna zakonodaja Preteklo leto je zabeležilo velepomembno in plodno delo na polju socialne zakonodaje tega resora. Ce se bodo te nove reforme na terenu pazljivo in z uspehom izvajale, bodo posledice tega delovnega razdobja trajno zapisane v gospodarskem in socialnem razvoju naše domovine. Po 15 letih zastoja je naša socialna zakonodaja pod vlado dr. Stojadinoviča dosegla poln izraz, in dolžnost se mi zdi, da v tem i>oročilu posebno podčrtam to okoliščino. Ministrstvo je izdalo velepomembno uredbo o minimalnih mezdah, o kolektivnih pogodbah, o spravi in arbitraži. „Mezde so bolj poskočile kakor cene" Uredba o minimalnih mezdah je obrodila pozitivne rezultate in je bila torej vsa kritika, ki smo jo slišali v preteklem proračunskem letu pri proračunski debati v tej zbornici, popolnoma neutemeljena. Delavske mezde so nepretrgano padale vse do konca leta 1936 in šele lani, ko je stopila v veljavo uredba n minimalnih mezdah se je začela kazati jasna tendenca navzgor. Po statističnih podatkih so mezde od leta 1930 stalno padale. Če vzamemo to mezdo iz leta 1930 kot osnovo s številko 100, je njen indeks v posameznih letih kazal tele številke: 1931: 98.6, 1932: 92.5, 1933 : 87.4, 1934 : 83.9. 1935 : 81.5, 1936: 81.6. To se pravi, da je od leta 1930 do 1936 mezda padla za 19.4%. ' Ko je stopila v veljavo uredba o minimalnih mezdah, je začela dejavska mezda kazati naraščanje. Če si njeno gibanje ogledamo še na-nalje na osnovi leta 1930, opazimo tole gibanje mezd v posameznih mesecih leta 1937: aprila 83.2, maja 84.2, junija 85.6, julija 80.7, avgusta 87.6, septembra 88.2. Septembra 1937 je torej mezda poskočila v primeri z letom 1936 za 7.4%, to se pravi povprečna zagotovljena mezda leta 1936 jo znašala 21.68 din, septembra 1937 pa 23.42 din. V nekaterih krogih, ki taje ta uspeh, navajajo, da je naraščanje mezd nevtraliziral skok ži-vežnili cen. Poglejmo tudi tu nepristranska dejstva! Po podatkih Nar. banke so cene na drobno znašale v Belgradu, če računamo za leto 1930 kot osnovo 100, v avgustu 1937 85.9. Če primerjamo gibanje mezd in gibanje cen na drobno na osnovi leta 1930, vidimo, da so delavske mezde poskočile v avgustu 1937, kupna moč dnevnic v teku tega leta je pa zrasla v avgustu 1937 za 1.7% bolj kakor so poskočile cene na drobno v Belgradu. To se pravi, da so mezde za majhen odstotek bolj poskočile, kakor so poskočile cene. Kukor se iz teh podatkov vidi, je uredba o zvišanju mezd popolnoma dosegla svoj namen, Nadalievanie na 2. strani Dunajska vremenska napoved: Sedanje milo vreme bo še trajalo. V planinah sneži. Slana. Zagrebška vremenska napoved: Delno oblačno s porastom temperature. Zemunska vremenska napoved: Delno oblačno z nekoliko povečano oblačnostjo v severnozahadnih krajih. Toplota bo poskočila na severu in padla ni j;igu. Ob novem proračunu socialnega ministrstva Uspehi dosedanjega dela Romunija odpoveduje manjšinsko pogodbo? Ženeva, 24. jan. b. Minister za zunanje za deve Eden odpotuje nocoj čez Pariz v Ženevo. V London se vrne v soboto. Romunski zunanji minister Micescu je napravil včeraj krajši izlet iz Ženeve v Cannes, kjer se je sestal s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Tukajšnji politični krogi pripisujejo temu sestanku velik pomen in ga spravljajo v zvezo z delom poljskega zunanjega ministra Becka ,ki ga pripravlja v Ženevi. V spremstvu romunskega zunanjega ministra Micescua se nahaja njegova soproga in dva romunska delegata. Tudi poljski zunanji minister Beck je vzel s seboj dva strokovnjaka zamanjšinskavpra-sanja. Zanimivo je, dn ni samo Wiston C h n r -c h i 1 odklonil povabila Becka na obed, katerega se je udeležil romunski zunanji minister Mice-sen, temveč se je poleg njega zahvalil za povabilo še L 1 o y d G e o r g. »L'Epoque« poroča iz Cannesa. da se je obisk romunskega zunanjega ministra Micescua nanašal predvsem na odpoved manjšinske pogodbe po Romuniji in da v Ženevi ne bo načel židovskega vprašanja, če pa se bo to vprašanje načelo, bo izjavil, da namerava Romunija manjšinsko pogodbo odpovedati ter bo ta odpoved poleg Židov zadela še neke druge sosedne države. Kakor znano, je Poljska leta 1934 odpovedala manjšinsko pogodbo, ki je onemogočila vmešavanje nemških narodnih manjšin v notranje zadeve Poljske. Vsi znaki kažejo, da se bodo v Ženevi pričeli važni razgovori. Na dnevnem redu stotega zasedanja sveta Zveze narodov so na prvem mestu judovske pritožbe iz Romunije, nato pa palestinsko vprašan je, južno-afriški mandat, vprašanje plebiscita v Aleksandreti, ka- kor tudi vprašanje kontrole Zveze narodov nad Madžarsko. Iz zanesljivega vira poročajo, da bo prihodnje dni važna konferenca med posameznimi delegati glede ustanovitve »demokratske skupnosti držav« v okviru Zveze narodov. Tozadevna pogajanja se vodijo že več tednov. Načrt je izzval v mednarodnih političnih krogih veliko pozornost, ker so v njega vključene predvsem Anglija, Francija in Zedinjene države. Istočasno poudarjajo, da ta načrt ni igra Zveze narodov in tudi ne bo ustvarjen v njenem okviru. Temeljni obrisi bi se morali proučiti ob priliki sestanka Edena in Delbosa v Parizu Ta ideja, ki prihaja iz Francije, je bila trenutno potisnjena v ozadje zaradi francoske krize.. Sedaj, ko je francoski kriza rešena, pa je zopet v ospredju. Pariz in London želita, da se na vsak način prepreči, da bi se Ženeva označila kot ideološki blok, da bi se na ta način ne onemogočilo sodelovanje nevtralnih držav, zlasti Nemčije, Švice in Skandinavskih držav. Turški zunanji minister potu e v Ženevo Belgrad, 24. jan. m. Z nocojšnjim ekspresnim vlakom je potoval skozi Belgrad na bližnje zasedanje Sveta ZN dr. Tevfik Ruzdi Aras, turški flu-nanji minister. Na železniški postaji ga je pričakal in pozdravil predsednik vlade Stojadinovič ter ga povabil v dvorsko čakalnico, kjer sta imela v času postanka vlaka sestanek in sta pretresala zunanje-politična vprašanja, ki interesirajo obe prijateljski zavezniški državi ter vprašanja, ki bodo prišla na dnevni red na bližnjem zasedanju Zveze narodov. Novi voditelji francoske vojske (Od našega posebnega poroževaleaj Pariz, januarja 1938. Eden najvažnejših dogodkov, če ne najvažnejši v razvoju francoske vladne krize, je popolna preureditev vojaškega vodstva in vojaške .uprave. V kolikor tiče vojaško upravo je dobil vojni minister D a 1 a d i e r poveljujoče mesto, ki ga postavlja nad ostala dva obrambna ministra, to sta minister za vojno mornarico in minister za vojno letalstvo. Danes lahko govorimo, da je v rokah ministra Daladiera združena vsa uprava oboroženih ail na suhem, na morju in v zraku. V kolikor tiče vodstva samega, se je zgodilo v armadi nekaj podobnega. Dosedanji šef generalnega štaba suho-zemske vojske general G a m e 11 n je dobil obsežna pooblastila, ki mu podrejujejo tudi letalstvo in vojno mornarico. Razume se, da delata minister na ta način združeue narodne obrambe in vrhovni vojaški poveljnik roko v roki. S temi temeljitimi preuredbami, ki so se izvedle brez vsakega hrupa tako rekoč mimogrede v senci vladne krize, so poglavitne zahteve, ki jih je francoska generaliteta že leta in leta postavljala, uresničene. Način, kako so se te spremembe izvedle, dokazuje, da je francoski narod še vedno sposobon velike odločitve «prejeti brez prevelikega šundra, brez prepira in brez debat, kadar tako zahtevajo veenarodne potrebe. Vrhovni narodnoobrambni minister Dala-d t e r je sedaj 53 let etar. Vrhovni poveljnik vse oborožene sile general G a m e 1 i n je dosegel ie 85. leto. Prvi in drugi sta ee izkazala, da sta poverjenega jima zaupanja v polni meri vredna. Daladier je z neupogljivo strogostjo zadnji dve leti varoval francosko armado pred komunističnim strupom, ki ga je razširjala ljudska fronta in francoski oboroženi sili ohranil njen visoki ugled. General Gamelin Ima za seboj tako svetlo vojaško pot, da bi armada težko dobila bolj preizkušenega in bolj modrega voditelja. Največji pobornik za združitev vojaške uprave ln vojaškega poveljstva vseh treh panog narodne obrambe v ene roke je general W e y g a n d , bivši šef generalnega štaba, in česar kot aktivni častnik ni mogel doseči, je sedaj dosegel, ko je v pokoju ter samo še član vrhovnega vojnega sveta. V ta namen je napisal celo propagandno brošuro, ki je imela velik odjek po vsej Franciji in tudi po ostali Evropi. General Weygand je dobesedno zapisal: »Ce se lo zgodi, da dobimo poleg enega samega narodnoobramltnega ministra enega samega vrhovnega iefa generalnega štaba vseh oboro-ienih lil, potem bo vse v redu, bo vee na pravem mestu preden mora ne izbruhne vojna.* Sedaj ko je Chautempsova vlada, za katero je glasovala vsa zmerna desnica, dobila oporo 501 glasa v parlamentu (proti je glasoval samo poslanec Bergery, medtem ko so ee komunisti glasovanja vzdržali), bc imela v rokah vso potrebno moč, >Aa postavi vse na pravo meslot, preden v Evropi ne nastopijo dogodki, ki bodo zahtevali močno in enotno Francijo. Lequellec. Maribor ob 20 letnici osvoboi en,a Maribor se pripravlja, da bo letos v velikem obsegu in zelo slovesno proslavil 20 letnico osvo-bojenja. Nocoj je bila v ta namen na mestnem magistratu na poziv župana dr. .luvana posebna anketa, ki so se je udeležili predstavniki vseh gospodarskih, kulturnih in stanovskih organizacij. Na anketi so sklepali, da se bodo te proslave izvedle v okviru mariborskega tedna, podale pa bodo prerez gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja mariborskega mesta od 1. 1918 do 1. 1938. Ker bodo zato potrebne velike priprave, se je izvolil poseben pripravljalni odbor. V odboru so: ravnatelj Tujskoprometne zveze Los, zastopnik mestne občine dr. S u š n i k , ravnatelj banovin-skega arhiva Franjo B a š. Ožji odbor, ki so ga nocoj izvolili, bo že v sredo na sestanku mariborskega tedna predlagal nekatere podrobuosti. Osnutek ljubljanskega mestnega proračuna Od torka dalje je ljubljanskim meščanom na vpogled proračun mestne občine ljubljanske za leto 1938-39. Pripominjamo že v začetku, da je to samo predlog proračuna, ki bo prišel še v razpravo v mestni svet Sam proračunski predlog ne vsebuje dosti iz-prememb v primeri e sedaj veljavnim proračunom, čeprav izgleda na prvi pogled zelo povečan. Kajti skupna vsota novega proračuna znaša 115.5 milij. dinarjev, dočim znaš 6edaj veljavni proračun 99.03 milij. din. To veliko povečanje je v prvi vrsti pripisovati pritegnitvi tramvajske družbe med mestna podjetja. Tako vidimo, da so se med izdatki povečali prejemki uslužbencev mestnih podjetij za 3.4 milij. din, kar gre v celoti za plače uslužbencev Splošne maloželezniške družbe. Nadalje so se povečali materialni izdatki meetnih podjetij za 10.2 miliij. din od 81.1 na 41.3 milij. din; od tega znaša proračun materialnih izdatkov tramvajskega podjetja 7.6 milijonov din, tako da odpade na vsa ostala podjetja le povečanje v skupnem znesku okolt 2.6 milij. din, kar je v zvezi z novimi inveeticij- (Nadalievawe s i. strani) ker je življenjski standard v krajih, kjer je bil zelo nizek, zboljšala in ga približala življenjskemu nivoju v drugih krajih naše domovine. Na žalost ta uredba ni mogla dati možnost za zboljšanje življenjskega standarda delu našeffa delovnega sveta, ki se bavi s kmetijstvom, m poljskim delavcem, katerih življenjski in delovni pogoji so še zmerom zelo težavni, ter je zato pričakovati, da bo pristojno ministrstvo izvedlo o tej zadevi razne reforme, ali se bodo pa oni delavci — in to je najnaravneje — jjodredili določilom te uredbe. Za omil'en'e sporov DrngH pomembni moment v uredbi je določitev o kolektivnih pogodbah in o spravi tn arbitraži, ki ima namen »blažiti ostre spore m omogočiti prijateljski sporazum ne samo glede zaslužka, temveč tudi glede vseb drugih delovnih odnosov Isto tendnnco opažamo v še tako naprednih državah; najnovejši zakonski predlog nn francoskem določa, da se sme stavka začeti šele po tajnem glasovanju prizadetega delavstva, to jasno kaže. da smo imeli popolnoma prav, ko *mo po uredbi o minimalnih mezdah ne sicer stavko prepovedali, a vendar mnogo nepotrebnih sporov odstranili. Če primerjamo število stavk pred uredlvo in po njej, dobimo tale pregled: Leta 1936 ie bilo 39i stavk, pri katerih je sodelovalo 1,000.037 delavcev, prvih 10 mesecev lanskega leta, to je po sprejetju uredbe, je bilo pa samo 151 stavk z 38.113 delavci, mnogo sporov se je pa uredilo s spravo in arbitražo. Ko je po eni strani uredilo delovno razmerje z uredbo o minimalnih mezdah, se je ministrstvo za socialno politiko lotilo druge pomembne novosti iz naše socialne zakonodaje, namreč pokojninskega zavarovanja delavstva in zasebnih nameščencev. Na podlagi pooblastil iz finančnega zakona iz leta (937-1938 som mogel to najvažnejše vprašanje naših delavcev, njihove večne sanje in obljube vseh režimov in vseh vlad izpeljati. Pokojninsko zavarovanje delavetva je •topilo t veljavo, pokojninsko zavarovanje zasob-nih nameščencev smo pa razširili na vso državo. Učinkovite,ša shrb za brezposelne Vprašanje nezaposlenosti ima v naši državi še zmerom svojstveno obliko. Prebitek delovnih moči na vasi, ki ne more živeti od kmetije in kmečkepa dela, kaže posebno obliko nezaposlenosti Edina pot za priskrbo dela temu delavstvu — blizu pol milijona ljudi — je ta, da pa vrnemo njegovemu prvotnemu poklicu, kmetijstvu in poljsKcmn delu. V avgustu 1937 je bilo zavarovanih okoli 200.000 delavcev več kakor leta 1933. To je velikanski uspeh Ti podatki so najboljša ilustracija zboljšanja naše gospodarske konjunkture splon. Z nredbo o skrbi za nezaposlene delavce smo maksimalno podporo šestih tednov povečali na 26 tednov. Razen tega določa ta uredba pomno-žitev prispevkov, iz katerih se bodo izključno zidala delavska zavetišča in delavska stanovanja. Gmotna sredstva za te namene so popolnoma zagotovljena, tako da bomo mogli vsako leto žrtvovati za delavska stanovanja in zavetišča skoro 20 milijonov dinarjev. Ministrstvo za socialno politiko pripravlja nov načrt, ki naj nezaposlenim da velike milijone v obliki podpor, pa ne kot miloščino, temveč v obliki poštenega m dostojnega dela. Naj bo zakonodaja še tako dobra in njena določila še tako popolna, če se prav ne izvajajo in če ni nadzorstva, ne morejo roditi sadu. Zato je nadzorstvo in inšpekcija na terenu velevažna. Po naši zakonodaji opravljajo to nadzorstvo delovne inšpekcije. Po proračunu jih je premalo in vse moje prizadevanje, da jih v proračunu razširim, je ostalo brez uspeha. Na tw'e ie šlo za delom 21.000 Hudi Leta 1936 so delovni inšpektorji pregledali 3459 podjetij, v prvih sedmih mesecih tegu leta pa 2800 podjetij. Po podatkih za preteklo leto ie naše kontinentalno izseljevanje zajelo 16.000 jtidi, to je za 50% reč kakor leta 1936, v preko-morske države pa se je izselilo 5 000 ljudi. Dotok izseljenskega denarja se je v preteklem pro-tačunskera letu takisto pomnožil v primeri e prejšnjimi leti. Leta 1937 so izseljenci poslali v i domovino okoli 300 milijonov din, medtem ko je leta 1936 znašal dotok izseljenskega denarja 264 milijonov din. Tujih delavcev je pri nas vsega skupaj okoli 26.000. V svojem delovanju na mednarodnem socialnem področju je kraljevska vlada doživela izredne uspehe, vredne omembe. Na mednarodni delovni konferenci runija 1937 so našo državo izvolili v upravni odbor mednarodnega urada za delo. Invalidsko vprašanje je še zmerom pomemben problem s področja socialne politike. Zato smo čutili potrebo, da z dokončnim zakonom enkrat za vselej spravimo vprašanje naših vojnih invalidov z dnevnega reda. Zakonski predlog že izdeluje v podrejenem ministrstvu poeeben državni odbor. Med izseljenci ie 45% Slovencev, 50% Hrvatov, 5% ostalih Po poročihi se je razvila datjëa debata. Govorilo je več govornikov, med drugimi tudi po&lanec JRZ Gajšek. Govornik naproša ministra, naj čim prej izda uredbo o delavskih knjižicah, ker v Sloveniji doslej še nimamo takih predpisov. Delavci pa bodo samo na podlagi teh knjižic mogli imeti polovično vozu in o. Glede inšpekcije dela pripominja, da jih je ireba razbremeniti v upravi, inšpekcija dela naj 6e ustanovi tudi v Mariboru, kjer se je v zadnjem času razvila močna industrija. Glede uredbe o zapiranju in odpiranju trgovin in delovnem času pomožnega osebja v industrijskih podjetjih pravi, naj se minister ozira predvsem na krajevne razmere ter na obče potrebe ljudstva, tudi na deželi. V področje socialnega ministrstva spadajo tudi izseljenci. Izseljensko vprašanje je staro že okrog sto let. saj je znano, da so imeli slovenski izseljenci svojega škoia Barago in misijonarja Pirca, ki je zasadil prvi in največji eadonosnik v Ameriki, in je znano, da je dobil semena iz slovenskih pokrajin. Vseh izseljencev je nad en milijon ter so v dobrih časih pošiljali domov na stotine milijonov prihrankov. Lani so poslali še 300 milijonov dinarjev. Izseljencev je v Sloveniji 45%, v savski banovini 50%, po vsej ostali državi pa 5%. V Sloveniji je zasebna iniciativa ustanovila Družbo sv. Rafaela. Lani je slavila ta družba 10 letnico svojega pl«donosnega socialnega dela za naše izseljence na Brezjah pod predsedstvom notranjega ministra dr. Korošca. Proslava je zapustila globok vtis med našim ljudstvom, posebno med našimi izseljenci. Ob tej priliki je Družba sv. Rafaela ustanovila izseljensko zbornico. Dobro bi bilo, da bi se take zbornice ustanovile v Zagrebu in Belgradu. in sicer kol samostojna organizacija pod privatnim vodstvom, podpore pa bi se dobivale iz državnih in banovinskih sredstev. Ob tej priliki omenja tudi važno vprašanje mezd duhovnikov in učiteljev po vseh večjih izseljenskih naselbinah. Plače duhovnikov naj bodo take, da naša duhovščina, ki se toliko žrtvuje za naše izseljence, ne bo stradala, prav tako tudi izseljensko učiteljstvo. V zvezi s tem izseljenskim vprašanjem naproša govornik ministra, naj se znova zavzame za ratifikacijo pogodbe o delu in pomoči naših izseljencev s Francijo. Naša država jc lo konvencijo že zdavnaj ratificirala. Francija ima take pogodbe z Avstrijo, Madžarsko, češkoslovaško in Poljsko, samo mi še doslej navzlic prijateljstvu nismo mogli doseči, da bi Francija to pogodbo uzakonila. Svoja zaključna izvajanja je govornik posvetil ljubljanski bolnišnici. Obširno se je ba-vil s tem vprašanjem, ker je važno za vso Slovenijo. Poudaril je, da ljubljanska bolnišnica potrebuje še 15 zdravnikov, da bi prišel na vsakih 25 bolnikov po en zdravnik. Preskrbeti se mora kredit za potreben material in zdravila. Vse to pa velja tudi za žensko bolnišnico, ki je prav tako potrtima povečanja kreditov, da bo lahko nemoteno delovala do konca proračunskega leta. Krediti so potrebni tudi za umobolnici na Studencu in v Novem Celju zaradi dokupa potrebnega zemljišča. V ljubljanskih bolnišnicah i1 milijona din, za ureditev električne črpalke 150.000, priprava projekta in preiskava za novi rezervoar 80.000 din, ureditev preizkusevakiice vodomerov in prostorov vodarne 100.000 din. Nadalje Je v tej skupini tudi povečana postavka za vzdrževanje občinskih poslopij. Največje »manjšanje izkazuje skupina izrednih izdatkov. To so obveznosti iz prejšnjih let, katerih se je mestna občina skoro vseh iznebila. Še leta 1937-38 je bilo v to svrho določenih 1.44 milij., leta 1938-39 pa samo še 0.4 milij. din. Pri mestnih podjetjih je povečan proračun izdatkov mestne elektrarne rad,i povečanja izdatkov za davke in pristojbine od 1.7 na 2.7 milij. din. Pri mstni plinarni so radi povečanega obratovanja in vitjih cen zlasti povečani izdatki za premog. Pri drugih podjetjih ni znatnejših izprememb. Dohodki Dohodki so proračunani na 115.5 milij. din, dočim so bili v tekočem letu preračunani na 99.03 milij. din. Zmanjšan je proračun dohodkov pri do-kladi za 0.06, pri občinskih davščinah in taksah za 0.4 in pri trošarini za 0.4 milij. dn. Nova je postavka pol milijona din kot dohodek od naknadnega predpisa trošarine in uvoznine. Povečanje dohodkov pričakuje meetna občina tudi od najemnine občinskih poslopij za 0.5 milij. din od 2.4 na 2.9 milij. din. Nadalje je nova postavka četrt milijona din kot odškodnina mestne plinarne za prekopavanje ulie, asfaltiranje hodnikov itd. Nova je tudi postavka 980.000 din kot prispevek obnovitvenega fonda. Nadalje povrne banovina tudi 650.000 din anuitete posojila za regulacijo Ljubljanicé in zgradbo jezu na Ljubljanici. Zaradi izboljšanega goepoadrekega skega položaja so tudi povečani predvideni dohodki pri vseh meetnih podjetjih, zlasti pa pri elektrarni in klavnici. Dohodki tramvajske družbe so proračunani na 10.967.000 din, od česar je že dotacija mestne občine 1,200.000 din, ker se tramvajska družba z lastnimi dohodki ne more vzdrževati. Povečani so nadalje tudi upravni prispevki meetnih podjetij od 15 na 2.37 milij. din. , Jutro' zavrgto slovenstvo Zagrebški »Obzor< bi hrvatskemu delu JNS rad dokazal, da je brez potrebe tako šovinističen in prolihrvatski, češ saj tudi slovenski ni, ne centralističen, ne »jugoslaveuski« v tistem nestrpnem jne-arskem smislu. Da bi omehčal hrvatske jns-ar-je, jim stavi za zgled, kako so slovenski lepo narodni in celo — za samouprave navdušeni, da v Belgradu samo malo drugače govore, zaradi taktike, zaradi zvez z belgrajskimi politiki. Takole jih opisuje: ■»Dočim so bili neposredno po prevratu centralisti in so glasovali za vidovdansko ustavo, zahtevajo danes najširše samouprave in ob sleherni priliki naglašajo, da se mora računati e posebnimi razmerami in interesi Slovenije. Dr. Kra-mer in prijatelji niso bili nikdar za ukinitev slovenskega jezika in za odpravo slovenske narodne individualnosti. Praktično so vedno branili slovenstvo kot posebno edinico.< — S tem pa je »Obzor< vse slovenske jns-arje spravil v veliko zadrego, ker kaj si bodo pa mislili »belgrajski politiki«, če bi bilo res tako. In »Jutro«, glavno in največje glasilo JNS je brž skočilo pokonci in vse to opisovanje imenovalo »Zabavna intriga«, list sam pa je nagnalo e priimkom »zagrebški intrigant«. Tako je »Jutro« podprlo »Obzor«, ko je s slovenstvom slovenskih jne-arjev hotel pohrvatiti hrvatske! Kdor pravi, da je slovenski del JNS re» kaj slovenski, je — intrigant! Dr. Franc Bončina novi žel. ravnateli v LrubUani Belgrad, 24. jan. m. Kakor poročamo na dragem mestu, je biil za ravnatelja ljubljanskega železniškega ravnateljstva imenovan dr. Frane Bončina. Novi ravnatelj je bil rojen 15. junija 1883 v Spodnji Idriji. Ljudsko šolo je obiskoval v Spodnji Idriji in Idriji, gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je leta 1905 maturiral. Po končanih gimnazijskih študijah je šel študirat pravo, in sicer prvi dve leti na Dunaju, zadnja leta pa v Pragi, kjer je položil tudi vse državne iz.prte in doktoriral. Po končanih vseučiliških študijah je najprej stopil v službo pri državnem sodišču v Trstu. Po želji politikov je prestopil v železniško službo pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu. Po tedanji praksi avstrijske železniške uprave eo morali tudi fakultetno izobraženi železniški uradniki vršiti prakso v eksekutivi. Pro-metno-komercialno službo je moral teoretično in praktično služiti tudi dr. Bomčina, kar mu je v poznejših letih koristilo. Po zedinjenju je bil imenovan za načelnika pri začasnem ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljana. Po ukinitvi tega ravnateljstva je v začetku leta 1920 prišel kot delegat naše vlade na Dunaj, v takozvani mednarodni cirkulacijski odbor za ureditev železniškega prometa srednjeevropskih držav. Leta 1923 je bil postavljen za delegata naše vlade v komisiji za razdelitev voznega parka bivših avstrijskih državnih železnic. Istočasno je bil imenovan za predstavnika naše države v upravnem svetu bivših južnih železnic. Sodeloval je tudi kot izvedenec za železniška finančna vprašanja v renaracijeki komisiji v Parizu. Zaradi izkušenj, ki si jih je pridobil v raznih mednarodnih železniških ustanovah, ga je prometni minister dr. Korošec leta 1929 postavil za referenta prometnega ministrstva v ITT. skupini z delokrogom za vsa inozemska vprašanja v prometnem ministrstvu Ostal je na tem položaju.do 2, januarja 1935., ko ga je Jevtičev režim upokojil, čeprav je bil na glasu kot sir o kovno najbolje kvalificirani nradniik. Sedanja vlnda je dr. Bon-čino zaradi n; ego ve velike sposobnosti in uspehov, ki jih je pokazal v svojem dold in ki so tudi mednarodno priznani, poklicala že тевес dni po svojem nastopu meseca julija 1935 nazaj in ga je sedanji prometni minister dr. Spaho re-aiktiviral in spet postavil za referenta ministrstva za inozemska vprašanja. Istočasno mu je minister dr. Sipaho zaupal tudi vodstvo inozemskega občega oddelka v prometnem ministrstvu, ki ga je vodil polnih jsetnajst mesecev. Na tem položaju _ referenta prometnega ministrstva je dr. Bon? i no dohitelo imenovanje za ravnatelja ljubi та n skega železniškega ravnateljstva. Dr. Bončina bo gotovo vse svoje velike sposobnosti, ki si jih je pridobil v teku dolgih let' službovanja, skušal uporabiti koristno tudi na položaju, ki ga bo prevzel v teku meseca februarja. K imenovanju dr. Bončine za ravnatelja mu iskreno čestitamo! Osebne vesti Upokojeni so v ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani svetniki 3. skupine 1. stopnje Josip Gostiša, Fran Planinšek, Friderik Gregorka, Josip Kreuzer in Karel Štepin. S kraljevim ukazom na predlog prometnega ministra je odlikovan ravnateij državnih železnic v pokoju dr. Aleksander Fatur z redom jugoslovanske krone 3. stopnje. Stalin poslal morilce za komunistom ker je izstopit iz stranke in GPU Čitatelji »Slovenca« se bodo še spominjali zagonetnega umora v Švici, ko je postal žrtev neznanih morilcev neki Eberhart, pri katerem so našli češkoslovaški jiotni list. »Eberhart« je bil ustreljen v avtomobiîu ter vržen ob prometno cesto blizu nekega lepega švicarskega letovišča. Francoska in švicarska policija sta sedaj končali preiskavo o tem umoru in sta dognali, da se dotični siromak ni pisal »Eberhart« — kar so že češkoslovaške oblasti vedno osporavale —, marveč da je to bil Ignacij Reiss, švicarske narodnosti. Reiss je bil agent sovjetske tajne policije (GPU), član poljske komunistične zveze (Komunpol), zastopnik Kominterne za Francijo in Švico in seveda tudi član francoske komunistične stranke. Iz stranke je izstopil šele lani julija meseca, nakar je pisal osrednji pisarni Kominterne v Moskvi pismo, v katerem javlja, da izstopa iz vseh članstev in službe, češ »dn želi protestirati proti (lolitiki rdečega carja Stalina«. To je bilo zadosti. Moskva je poslala za njim morilce, ki so ga zasledovali po Franciji ln tja v Švico, kjer so ga potem dohiteli in umorili v noči od 4. na 5. septembra. Policija ima v rokah vse jwtrebne dokazne listine za svojo trditev Agenti sovjetske tajne policije so bili sledeči: Beltckl, Sergij Efron, Grosovski, in Lidija Grosovska, nadalje Matilda Schildbnch, François Rossi, Renata Steiner. To omrežje agentov je imelo v službi še dva »pomočnika« Ducommeta (Francoza) in Smirjenskega (Rusa). Od pravih agentov se je vsem posrečilo pobegniti ali v Rusijo ali v rdečo šnnniio iz-vzemši Lidije Grosovske, ki je bila v Franciji aretirana, in Matilde Schildbach, ki je tudi pod ključem. Zaprta sta tudi oba »pomočnika« Du- commet in Smirjenski. Francosko in švicarsko časopisje je silno razburjeno vsled teh razkritij, ki so pokazala, da sega okrvavljena sovjetska roka uprav v osrčje evropskega zapada. Maribor dobi pomožno letališče V Maribor je prišla posebna komisija letalskih strokovnjakov pod vodstvom šefa inženirskega oddelka poveljstva za letalstvo, podpolkovnika T o -doroviča. Ta komisija se je včeraj in danes ogledala vojaško letališče v Teznem, ki naj bi prišlo v poštev kot pomožno letališče. Potrebno bo posekati le tezenski gozd in pa prostor zravnati. Obenem bo treba zgraditi nn Teznem moderen hangar, ki ga bo postavil mariborski Aeroklub. V ta namen bo dobil podpore pol milijona dinarjev. Poleg tejja bodo zgradili tudi upravno poslopje za delavnico, za jadralna letala in za letalske modele Gradbena dela se pričnejo spomlndi. Relgrajske vesti Belgrad. 24. jan. m. Arhierejski zlior je dane» pod predsedstvom mitropolita Doeiteja nadaljeval svoje delo. Zboru so prisostvovali vsi člani razen treh. ki «o se opravičili zaradi bolezni. Sejo so bile tninn in javnosti ni bilo izdano sc nobeno poročilo. Železniški ravnalelj dr. A. Fatar upokojen Belgrad, 24. januarja. Z ukazom kr. namest-ništva je bil upokojen dr. Aleksander Fatur, žel. ravnatelj v Ljubljani. Za novega ravnatelja ljubljanskega železniškega ravnateljstva je imenovan dr. Franc Bončina, refer. prometnega ministrstva. Avstrija zaprla mejo proti Jugoslaviji Ves mal' promet ukinjen Dve leti je bil dr. Aleksander Fatur ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Že poprej, ko je bil administrativni načelnik, si je pridobil med slovenskimi železničarji veliko priljubljenost, ki jo je kot novi ravnatelj še povečal. Dr. Fatur je eden našib izvrstnih železniških strokovnjakov, ki kljub težkim razmeram skrbe, da so slovenske železnice vsaj kolikor toliko v redu, čeprav gmotna sredstva ne dopuščajo tako nujno potrebne obnove prog in pomnožitve osebja. Dr. Alesander Fatur se je rodil 22. februarja 1878 v Zakotu pri Brežicah na Štajerskem iz že-lezničarske družine, ki je doma iz Zagorja na Pivki na Notranjskem. Kot sin skromnega železničarja je dr. Fatur mogel torej vedno razumeti, tudi pozneje, ko je bil na visokih položajih, življenje našega železničarja. Kot Krašovec pa se je vedno izkazal kot kristalno značajnega in delovnega človeka. Ljudsko šolo je dr. Fatur obiskal v Brežicah in Ljubljani, klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral 1897. Diplomo jusa je dosegel 1902 kot uradniški pripravnik pri južni zeleznici ter je bil dodeljen na postajo Zagorje ob Savi in pozneje v Gorico. Kljub naporni službi je dr. Fatur nadaljeval študije ter je bil leta 1908 promoviran za doktorja prava. Služboval je nato v Ljubljani, na Dunaju, v Trstu in med vojno zopet na Dunaju. Med vojno pa je bil poklican tudi kot navaden vojak v vojaško službo. Služboval ni sicer na fronti, temveč tik za njo. Že v Avstriji je bil vpoklican pač zaradi svoje neomajne narodne zavesti. Nad človekom, ki je slovenskemu narodu tudi med vojno storil neprecenljive zasluge, se je Avstrija pač maščevala. Po prevratu ga je leta 1918 južna železnica imenovala za vodjo železniškega inšpektorata, obenem pa je prèvzel vodstvo administrativnih in komercialnih poslov. Sam je ustanovil inšpektorat obratnega ravnateljstva južne železnice. Načelnik od-ministrativnega oddelka je postal leta 1923. Pozneje je bil imenovan za pomočnika železniškega ravnatelja, 1. febr. 1936 pa je postal ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva. V politično življenje se neposredno ni nikoli vtikal, o njem pa je bilo vendar znano, da je bil vedno pristaš bivše SLS in eedanje JRZ. V zadnjih dveh letih, ko je bil ravnatelj v Ljubljani, je imel mnogo trdega dela, da je, kolikor je bilo sploh mogoče, uredil promet. Pod njegovim vodstvom so slovenske železnice lepo napredovale. S svojo znano spretnostjo in taktom ter pravilno organizacijo se mu je posrečilo, da je preprečil morebitne katastrofe in zastoje na naših progah, ki bi se nedvomno pripetile zaradi izdatno povečanega osebnega in tovornega prometa na slovenskih železnicah. Imel je mnogo boja s centralističnim aparatom, ki ima pač več smisla za južne kraje, toda na vse, kar so slovenske železnice v zadnjih dveh letih dosegle, more biti dr. Fatur tudi ponosen! Dr. Faturju želimo, da bi po dolgih desetletjih napornega dela prijetno užival svoj več kakor zasluženi pokoj. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Maribor, 24. jan. Avstrijska zvezna vlada je izdala danes na vse svoje carinske, finančne in orožniškc oddelke ob jugoslovanski meji odlok, da se z današnjim dnem, to je 24. januarja 1938, ukinejo vse obmejne izkaznice v obmejni con i. S tem je dejansko ukinjen ves ožji promet med Avstrijo in Jugoslavijo. Prehod čez mejo je dovoljen od 8 do 12 ter od 14 do 18, in to samo z vidiranim potnim listom. Vsak prenos jugoslovanskega blaga, zlasti živil, je v obmejnem prometu prepovedan. Ta prepoved je zlasti hud udarec za Avstrijce, pa tudi za naše držav-ljane v obmejni coni. posebno pa še za naše trgovce, ki so imeli v Avstrijcih iz obmejne cone dobre odjemalce. Dasi so avstrijske oblasti zad- Velih požar pri Vinici: nja leta čim dalje bolj omejevale prenos živil in blaga iz naše obmejne cone v Avstrijo, je bil vendarle še dovoljen prenos moke, masla, soli in nekaterih drugih živil v omejeni količini. Med avstrijskimi obmejnimi prebivalci je zaradi tega odloka nastalo veliko razburjenje. Ker se je zanj zvedelo že včeraj, so prispele včeraj ogromne množice kupcev iz Avstrije, ki so naše obmejne trgovine naravnost izpraznile in nosile blago v Avstrijo. Avstrijska vlada motivira ta odlok s tem, da vlada v naših krajih živinska kuga. To pa je le izgovor. Nekaj živinske kuge je bilo samo v dol-njelendavskem okraju, pa še ta je zdaj omejena ter polagoma pojenj uje. Štirje posestniki pogoreli Vinica, 23 januarja. Včeraj zjutraj ob treh je plat zvona zbudil iz spanja prebivalce Vinice in okolice. Gasilski rog je klical gasilce, ki so odhiteli z brizgalno na Perudino, ki je bila vsa v ognju. Goreti je začelo pri posestniku Francu Flajniku hšt. 17. Vsa njegova poslopja so bila takoj v ognju, ker so se držala skupaj. Ogenj je preskočil na sosedovo hišo (Medoš) in naenkrat je bila v ognju njegova stanovanjska hiša in gospodarska poslopja. Pa požar je zahteval še nadaljnje žrtve. Vnela se je hiša in gospodarsko poslopje Flajnika Jožeta hšt. 12 in na to še domačija Flajnika Petra. Vse hiše in gospodarska poslopja so bila lesena in s slamo krita ter je zgorelo vse do tal. Zgorela je vsa hišna oprava, gospodarsko orodje, vsa hrana in krma. Posestniku Medošu je zgorelo tudi eno tele, vsem pa vsa perutnina. Družini Flajnika Franceta in Medoša nista mogli rešiti prav ničesar. Ostala jim je le obleka, ki so jo imeli na sebi. škoda še daleč ni krita z zavarovalnino, ker vsi niti zavarovani niso bili. K sreči je bilo mirno vreme, sicer bi se bil požar gotovo razširil na vso vas. Viniškim gasilcem se je posrečilo požar lokalizirati in tako preprečiti še večjo nesrečo. Pogorelci so vsi revni in pomoči ter podpore nujno potrebni. Toplo jih priporočamo usmiljenim srcem. Lepo zborovanje ZZD Ustanovljeno je ohrožje s kra'evnimi organizacijami na Jesenicah, pri Sv. Križu, v Breznici in v Gorjah Jesenice, 24. januarja. Kako močno napreduje slovensko delavsko gibanje Zveze združenih delavcev po Gorenjskem, je najbolj pokazalo nedeljsko zborovanje v Krekovem domu na Jesenicah. Sklican je bil sestanek članov ZZD v teh krajih z namenom, da se ustanovi okrožje za vso visoko Gorenjsko. Ta sestanek pa se je ob številni udeležbi in ob navzočnosti zastopnikov mnogih slovenskih občin spremenil v pravo zborovanje slovenskega delavskega gibanja in slovenske skupnosti. Sestanek je vodil predsednik centrale gosp. Preželj iz Ljubljane, ki je pozdravil delavske tovariše in ostala zastopstva, posebno še zastopnika jeseniške občine g. Bertonclja, župana iz Dovjega g. Janšo, g Križmana ter vse ostale delegate iz posameznih krajev. Včerajšnje zborovanje je pokazalo močno in odločno zavest zastopnikov in članov slovenskega delavskega gibanja ZZD, da ni kompromis samo nepotreben, nego da kompromisa slovenski delavec ne sklepa in ga ne bo sklepal z nobenim drugim, kakor s slovenskim narodom in s slovensko zavestjo. Slovenski delavec bo šel ravno pot v boj za svoje pravice, šel pa bo skupno z ostalimi stanovi slovenskega naroda, kadar bo šlo za narodna, kulturna, gospodarska in socialna vprašanja, ker le tako bo močan. Zadnji čas je že, da se slovenski delavec neha deliti v najrazličnejše frakcije vseh mogočih prepričanj, saimo ne slovenskega, in zadnji čas je, da slovenski delavec sam spregovori ter da vrže iz delavskih središč navlako, ki ni slovenska. Po nagovorih g. predsednika Prežlja, znanega delavskega borca tovariša Gasserja, tajnika jeseniške ZZD tov. Reinerja in po pozdravih slovenskih županov, so bile volitve okrožnega odbora ZZD Za predsednika je bil izvoljen tov. Ažman, za poslevodečega tajnika pa tov. Gas-ser. Pod ta okrožni odbor spadajo krajevne organizacije na Jesenicah, pri Sv. Križu, v Breznici in v Gorjah. Nato je govoril še g. Pirih iz Ljub- ljane močno mlado in zanosno slovensko in katoliško, kakor more misliti in delati vsak zaveden slovenski delavec. Zborovanje ZZD na Jesenicah je pokazalo, da je mlada ZZD v našem kraju močna in odločna, da se v njenih vrstah zbira vse, kar slovensko in katoliško misli ter da ni daleč čas, ko bo to slovensko delavsko gibanje vodilo delavske nastope po slovenski podjetnosti. Zakon o učnih knjigah spremenjen Po zakonu o učnih knjigah za ljudske, meščanske, srednje in učiteljske šole iz leta 1929 bi se morale uvesti enotne učne knjige za vso državo. Sedaj je prosvetno ministrstvo na temelju pooblastil v finančnem zakonu za leto 1937-38 izdelalo načrt sprememb. Po tem načrtu sta poleg državnih izdaj učbenikov dopustni po dve zasebni izdaji za vsak predmet, ki ju priporoči glavni prosvetni svet in odobri prosvetni minister. Posebej se za šole v Sloveniji (dravski banovini) razpiše poseben natečaj za učbenike iz narodnega jezika in jugoslovanske književnosti. — Učne knjige v dravski banovini bodo imele slovensko besedilo; te iste knjige s srbskohrvatskim besedilom se bodo mogle uporabljati tudi v drugih banovinah. Za prevajanje daje odobritev prosvetni minister. Odobreni učbeniki državne izdaje se bodo tiskali po potrebi glede na jezikovne posebnosti posameznih krajev. Vuhred Dne 5. marca 1938 poteče stopetdeset let, odkar je ustanovljena samostojna župnija Vuhred in ne petdeset let, kakor je to naredil tiskarski škrat v zadnji nedeljski številki. j K NO UNION Te efon '2-21 1 Splošna sodba po Ljubljani je: I Predstave ob 16.. 19-15 in 21-15 «r. | ((j^Jjfg|(J$Jfj ZUPIlÏk le tako krasen, da ga mora videti vsak Ljubljančan. — Posebno navdušeno govori o njem ženski svet. — Le še par dni, zato hitite in oglejte si ga! Rezervirajte si takoj potrebne vstopnice! Po Anzengruber-jevern odrskem delu) Preteklo soboto je v Stopičah pri Novem mestu mirno v Gospodu zaspal gospod duhovni svetnik župnik Franc Žitnik. Pokojni se je rodil dne 20. decembra 1884 v Šmarju pri Ljubljani, v maš-nika je bil posvečen dne 14. julija 1908. Eno leto je bil semeniški duhovnik v Ljubljani, nato pa štiri leta kaplan v Mokronogu, lz Mokronogu je bil poklican v Ljubljano za škofijskega tajnika, kjer je ostal do leta 1917, ko je bil vmeščen na župnijo Stopiče. Za številne zasluge na dušno-pastirskem polju j« bil leta 1936 imenovan za škofijskega duhovnega svetnika. Bil je odlikovan tudi z redom sv. Save 5. razreda. Pokojni gospod župnik je bil goreč in skrben dušni pastir, priljubljen in spoštovan pri vseh svojih faranih Pogreb bo danes ob 10 dopoldne v Stopičah. Naj mu sveti večna luč! f Martin Vrečko Prevorje, 24. januarja. Martina Vrečka iz Žegra ni več. Njegovo trudno telo je do-trpelo. Ni bilo kos hudi bolezni, ki ga je včeraj strla. Ob sinrti zaslužnega moža se spominjamo njegovega skoraj 78-letnega težkega trudapolnegadelaza ureditev svojega lepega doma, za rodbino in za javnost. Cele noči je prebdel, tuhtal in gruntal, kako bi se to ali ono zboljšalo ali naredilo. Kot podnačelnik nekdanjega okrajnega zastopa je postavil 4 nova šolska poslopja, na Prevorju, v Zibiki, pri sv. Emi in pri Sv. Štefanu,, kar je bilo v takratnih razmerah zvezano z mnogimi žrtvami in skrbmi. Največje njegovo delo je bila zgraditev nove ceste Sv. Urban-Žegar-Lieična, ki je bila otvorjena oktobra 1929. leta. Če njega in pok. dekan Tomažiča ne bi bilo, te ceste še danes in še dolgo ne bi bilo. Pri vseh javnih delih, ki so mu vzela mnogo časa, ni pozabil svoje rodbine in svojega posestva, ki ga je tako uredil, da je vzor vseh v okolici. Bil je dolga desetletja župan, načelnik krajevnega šolskega sveta, šolski ogleda, podnačelnik okrajnega zastopa, 50 let cerkveni ključar, član cerkvenega konkurenčnega odbora itd. Z njemu jastno pridnostjo in energijo se je povzpel tako daleč, da je bil med najuglednejšimi možmi svojega okraja 1er so ga tudi njegovi politični nasprotniki u[»oštevali in visoko cenili. Bil je mož neprestanega dela. Njegova gostoljubnost je bila znana daleč preko mej njegove župnije. Naj zadostujejo te vrstice kot skromen spomin na pokojnega moža, ki je lepo pripravljen za zadnjo uro odšel po večno plačilo k Njemu, ki pozna vse potankosti njegovega življenja in stremljenja. Pogreb pokojnika bo danes na Prevorju. — Naj v miru počiva, sorodnikom naše iskreno sožalje! &Ш PR6PROG6 unoLei ШакеЈ^пе Največji hrast v Sloveniji podrt Na Prežigalu pod Tepanjskiin vrhom pri Slovenskih Konjicah je stal hrast, last kmeta Matije Napotnika, ki je največji v Sloveniji. V višini prs ga trije moški niso mogli objeti, marveč je bil obseg še za cel komolec večji. Za ohranitev tega edinstvenega slovenskega hrasta se je zanimala celo banska uprava in se pogajala z lastnikom Na-potnikom, da bi to redkost ohranil. Do sporazuma pa ni prišlo. Sedaj ga je Napotnik prodal Huterju v Kočevje za furnirje. Podirali so ga štirje ves teden. Poznavalci lesa trdijo, da jc bil hrast star nad 300 let. Roland Dorgelès: Kaj sem doživel v Rusiji? (Nadaljevanje.) Vprašajmo ee pa, kaj je napravil za revolucijo, i odkar si je utrdil oblast? Zopet je upostavil denar- j ne obresti — ta osovraženi kapital, ki dela za le- j nuhe —; ravnateljem podjetij je vrnil avtoriteto; ! častnikom je vrnil čine; da bi zadovoljil kmete, je i pripoznal dedovanje v ravni liniji in primerno količino zasebne lastnine. Skratka, vse tisto je zatajil, kar je obljubljal Lenin. Niti na misel mi ne pride, da bi mu očital. V mrzlem, učenem nauku, ki ni upošteval človeške narave, je bilo treba marsikaj črtati. Popolnoma odobravam Stalinove praktične naredbe, a takoj poudarjam, da jih je uvedel po vzgledu kapitalističnega družabnega reda in da se Sovjetska zveza vztrajno bliža življenju, ki odgovarja človeški naravi. Po dvajsetih letih, kar so prišli na oblast, se njih zemlja in ljudstvo še vedno borita z revščino. Prepričati nas hočejo, da je boljševizem prevzel carsko dediščino brez financ, industrije in trgovine. Vendar je to laž. Carska Rusija ni bila siromašna — siromašno je bilo le ljudstvo. Nasprotno, oktobrski zmagovalci so takoj razpolagali z najplodnejšo zemljo in z najbogatejšimi rudninskimi zakladi; polastili so ee ne le vee ga javnega premoženja, marveč tudi zasebne lastnine, ki sega y milijarde; razveljavili бо celo vse hipoteke, ki obremenjujejo proračune: pokojnine, rente, podpore, ali vse to jim ni omogočilo, da bi delavcem napravili znosno življenje, kakršno je v demokratičnih državah. Nekoč se je narod potil, da so boljari živeli v razkošju, danes umira, da ee oblastnikom dobro godi. V SSSR so se vgnezdili milijoni birokratov. ki tvorijo novo buržuazijo, aristokracijo v čepicah. Ti, ki so se okoristili, so se le na videz spremenili. ( Ne bom našteval vseh izjemnih prednosti, , s katerimi se more ponašati sovjeteki delavec, eno : samo bom omenil: prvega inženirja ali pisarniškega načelnika lahko ogovarja s »tovariše. To je v resnici kolosalna pridobitev, ne? Mužik je postal tovariš, ali v žepu je suša kot prej. Oficielni popotniki pripovedujejo ob povrat-ku iz SSSR, da so jedli bravino in kurja bedrca. Seveda, primojdun! Kadar boste sprejemali slavne tujce, jih ne boste gostili s pomijami. Če pa so prišli na primer zvečer, takole nenadoma, v kak brlog, kjer se je ob majhni petrolejski pečici stiskala kopica ljudi? Vsi niti nimajo možnosti, da bi razpolagali z eno skupno kuhinjo. Včasi si morajo kar v sobi ali na hodniku ali na dvorišču pripravljati jed. Kaj taki brezbrižni opazovalci niso videli, da večina delavcev jé le enkrat dnevno v tovarniški obednici? Zvečer jim zadošča skodelica čaja in košček kruha. Tudi meni eo razkazovali delavske naselbine z umivalniki in centralno kurjavo. Je kdo vpra5al, kateri ljudje eo vsega tega deležni? Delavci? Nikakor. Skrbno izbrani tehniki, propagandisti in klepetači. Poleg nekaj tisočev, ki imajo bodisi zaslužene bodisi nezaslužene prednosti in ki se dajejo fotografirat na obrežjih Krima ali na verandah počivališč, pa so še milijoni in milijoni drugih, ki žive v blatu in 6e nikdar ne najedo do sitega. Radovedneži vsega tega ne vedo. Propagandni film jim prav gotovo ne bo pokazal. Vse skupaj me je tako presunilo in prevzelo, da sem postal skoraj krivičen. Celo kar je dobrega, 6e mi zdi osovraženo. V SSSR se na primer utegne inteligenten delavec izven svojega poklicnega dela baviti s študijem. S tega vidika je to nedvomen napredek, kajti kultura ne sme biti pridržek enega samega stanu. Toda kaj naj rečemo o poklicnih tečajih, ki so vsiljeni drugim delavcem? čemu je dobro, da se ročni delavci uče tehnični minimum, ki ga prav nič ne potrebujejo, in da delajo izpile kot otroci? En večer so tečaji, ki jih priredi osebje mojstrov, naslednji dan so sobranja, ki jih organizira stranka, ravnateljstvo ali sindikat. Vsi, pa naj imajo potlej še tako malo želje in volje, se morajo udeleževati neskončnih debat o načrtu, o ustavi, o organizaciji dela, poleg tega pa ne smejo opustiti jxmka v Polit-gramat, v politični gramatiki, ki je postala mužikov abecednik. Vtie imaš, da skušajo z vsemi sredstvi onemogočiti delavcu njegovo osebno življenje. Dihati, jesti in v prvi vrsti misliti mora skupno z drugimi. Nepismen človek se lahko izobrazuje v »normalni <šoli, ka' ršno ima vsaka velika tovarna, kasneje vstopi v »kombinirano <šolo in če mu gre po sreči, lahko okusi tudi nekoliko višjo znanost. Toda koliko so vredni taki stari zdravniki, uradniki in inženirji? Sovjetska industrija bridko pogreša iz-vežbanega kadra, zlasti odkar so odšli Nemci. Zle posledice ee hudo čutijo. Še letošnje poletje je bila Moskva štirinajst dni brez plina, ker inženirjem ni prišlo na misel, da se morajo važnejši stroji od časa do časa očistiti. Več slabih tehnikov kakor tudi delavcev je bilo kazensko poslanih v azijske tovarne, pa se ni nobeden pritožil. Neki letalski inženir pa je imel vendarle manj sreče. Po lastni zamisli je zgradil krmilo na vojnem avionu, ki je bil pripravljen za poskuse. Toda naprava se je slabo izkazala, ubitih je bilo več oseb. Krivca so potem obsodili na smrt. Sovjetska zveza se živo zanima za mladino — otroški vrtci, gledališča za otroke, taborišču —, hkrati pa popolnoma zanemarja stare ljudi. Kaj je v predmestjih bolj žalostnega, kakor dolge vrste oslabelih in sestradanih starcev? Če skušaš fotografirati kakšno skupino, ti ne pusti miličnik ali civilni čekist; če se ti pa le [»sreči, ti bodo na meji dotično ploščo zaplenili. Gotovo ne moremo trditi, da bi v Franciji — v Nemčiji in Angliji pa še celo ne — družba storila svojo dolžnost in tako zagotovila delavcem dostojno življenje, a Sovjetska Rusija se je za to vprašanje še veliko manj brigala. Država skrbi samo za zanesljive: za tiste, ki jim bodo po smrti zavili krsto v rdeče ogrinjalo. Sindikalni organiziranci, ki so vpisani v Socialni zavarovalnici, imajo pravico do pokojnine, ali ta se izplačuje kot tretjina njih zadnje plače; s štiridesetimi ali petdesetimi rublji na mesec ne morejo ne živeti ne umreti. A nobene privatne službe ni. ki bi jim v stiski pomagala. Beračenje je strogo za branjeno, kajti beračenje človeka ponižuje--- Velika umrljivost lajša delo ljudskega komisa-riata za socialno skrbstvo: med vsemi evropskimi državami boš videl v Sovjetski zvezi najmanj starcev. Nič te bolj ne gane, nič ne spravi tako v raz-draženost kakor ealamenska naivnost in preproščina rdečih mužikov, ki mislijo, da so srečni. Tudi mene je takoj zapeljalo to prijazno in hkrati strahotno ljudstvo, jasno in globoko kot njegove svetle oči. Dajejo več nego ima jo in sanjarijo, namesto ila bi pametovali. A j i nemara denar dela iz ljudi sebičneže? Saj ga vendar nimajo, država bdi nad njim. Lahkomiselni in mučeni rod, visoki dvigi in nizki padc.i. Navzlic bedni usodi ne jenjajo upati. Ne veste, ne v kaj ne v koga. Včasi so pričakovali srečo, ki jo je obljubljal pop v oblaku kadila, zdaj z ieto vero pričakujejo obljubljeni raj na zemlji. Na Rdečem trgu «e je edinoie božjepotna smer spremenila: od bazilike Vasilija Blaženega se je pre-okreoila k Leninovemu mavzoleju. Drobne novice Koledar Torek. 25. januarja: Spreobrnjenje Pavla; Anonija. nuičeuca. — Sreda, 26. januarja: Poli-karp, škol; Pavla, vdova. Novi grobovi -f- V Ljubljani je včeraj umrl gosp. dr. Ivan M o d i c, višji sodni svetnik v pokoju, rezervni kapetan in odvetnik. Pogreb bo v eredo, 26. t. ni .ob pol 4 popoldne iz mrtvašnice na Stari poti na pokopališče pri Sv. Križu. Blag niu spomini Žalujočim uaie globoko sožalje 1 Osebne vesti — Na tehnični fakulteti slovenskega vseučilišča je bil diplomiran za inženirja kemije gosp. Marcel Žorga. Cestitauiol Od naših v Franciji Merlebach, 23. januarja. Komaj smo dobili v Merlebach sloven skega učitelja g. Jan-koviča, z njegovo družino, že ji moramo izražati sožalje. Umrla je namreč 16. t. m. v Studenem pri Postojni mati Jankovièeve gospe. Kako dobra, pri-ljubljena in vzorna > ,-areSik krščanska slovenska žena je bila pokojna, je razvidno iz uagrob-nega govora, ki ga pri-občujemo v izvlečku: Zvonovi pojo žalostno pesem. Plemenito skrbno krščansko mater devetih otrok epreml.amo k večnemu počitku. Pred nekaj leti, ko ie bila stara 75 let, je obhajala zlato poroko. Veliko je pretrpela. V prvih letih zakona so ji umrli trije otroci. Med svetovno vojno je trepetala za svoja dva sinova, ld sta bila na fronti. Tone je obležal na vojnih poljanah, Ivan se je vrnil, pa ne zdrav. Vojna je bila kriva, da je pozneje podlegel zavratni bolezni in zapustil tri otročiče, kalenh zadnji ee je rodil Sele po očetovi smrti. Dve hčeri pokojnice sta odšli po večno plačilo kot žrtev poklica. Bili sta bolniški 6estri-usmi-ljenki, ena v Ljubljani, druga na Dunaju. Dve hčeri še živita, ena danes 6premlja ljubljeno mater na zadnji poti, druga pa živi daleč v tujini in morda niti še ne ve, da ji v tem trenutku pokopavajo dobro mamico. Gospej učiteljevi, ki mnogo dobrega stori za naša dekleta na tujem, izrekamo naše sožalje. Vsemogočnega pa prosimo, naj podeli blagi pokojnici večno plačilo. Istočasno sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sorojak Stepec Dominik, doma iz Čateža na Dolenjskem, v bolnišnici na Hochwaldu 22 t m. Bil je star šele 40 let. Umrl je po zelo kratki bolezni, previden s sv. zakramenti. Zapušča ženo in enega otroka, katerima izražamo naše globoko sožalje. Pokojnik naj počiva v miru I — Pri ljudeb višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zažeheno odprtje in s tem trajno polai-šante Zahtevajte povsod »Franz-Joseiovo« vodo. Beg po min *oe pol. tn nar. tdr Sbr 13.485. 2J. V. Itt — Dr. Andrej štampar odhaja v Ameriko. Znani reformator zdravstvene higiene v Jugoslaviji. načelnik socialnega ministrstva v p. dr. Andrej Štampar, ki je uspešno deloval na tem polju že na Kitajskem in si pridobil enake zasluge kot podpredsednik zdravstvenega odbora pri Zvezi narodov, odhaja sedaj v Ameriko. Tja ga je pozvala Rockefellerjcva ustanova, naj bi predelava na več znamenitih ameriških vseučiliščih o higieni. Prvonagrajeni fit m na letošnjem mednarodnem bienalu požiranja kroglic in ne grenkih soli »Darmok je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, tenivač uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom >Darmol<. Dobi so v vseh lekarnah. Reg 25 801/37. — Dihurji proti kuncem. Na znanem hribu Marjanu pri Splitu so se zelo razmnožili divji kunci, ki so temeljito požrli skoraj vse rastlinje, kar je bile Spličanom hudo, ker pomenja zanje ta hrib več, kakor za Ljubljančane n. pr. Rožniit. Zato so kupili v Nemčiji 4 dihurje, ki so jih izpustili na hrib. Uspeh je bil nepričakovan: v 10 dnevih so dihurji podavili nad sto kuncev. Spličani pričakujejo, da bodo diburji v kratkem zatrli vso zajčjo nadlego. Bati pa se je, da se dihurji ne bi preveč razplodili in bi za zajci prišla na vrsto domača perutnina. — Inženirski dom v Novem Sadn. Inženirska zbornica v Novem Sadu je sklenila naprositi mestno občino za brezplačno zemljišče, na katerem namerava zgraditi inženirski dom. — Velike jate divjih gosi in rac so se pojavile v Bosanski Moslavini-Popovači. Race in gosi beže z zamrznjenih madžarskih močvirij. Lovcd v Bosni imajo pogosto izvrsten plen. — Izvoz naše celuloze v Južno Ameriko zelo napreduje. Parnik »Atlantic« je v Šibeniku naložil 600 ton celuloze za Brazilijo, kar pomenja dosedaj največjo pošiljatev. V kratkem bo poslanih v Brazilijo še 1500 vagonov celuloze. — Nn ustju Neretve se množe nesreče parni-kov. Tako je te dni nasedel na peščino italijanski parnik »Rafaelo Angelone«, kar je povzročilo, da je bil ladijski promet na Neretvi za cel dan uetav-ljen. — Drzna tatvina v samostanu. V frančiškanskem samostanu v Makarski so tatovi vlomili v blagajno ter odnesli 50 000 din gotovine. Ta denar 60 frančiškani zbirali, da bi dogradili svojo cerkev, ki jo grade že 6 let Preiskava je dognala, da sta denar ukradla dva Slovenca, namreč Edvard Bratina in Pavel Crkanec. ki sta bila hlapca v samostanu. Pri Crkancu so našli 15.000 din, za ostanek 35.000 din pa domnevajo oblasti, da jih je Bratina izročil nekemu svojemu sorodniku iz Ljubljane, ki je bil ,»red nekaj dnevi v Makarski. Oba tatova sta bila aretirana in sta priznala tatvino. Oba sta izjavila, da sta vlomila z duplikati ključev v blagajno dvakrat in sicer sta prvič ukradla 30.000 din in drugič pa 20 000, obakrat, ko so bili frančiškani v cerkvi pri moltvi. Danes zadnjikrat! Velika iluzija Danes zadnjikrat! Dokument o usodi človeštva in njegovih kast v svetovni vojni. Bogat in aktualen predprogram: Iz zgodovine kitajsko japonske vojne, — autentični prikaz potopa ameriškega vojnega broda »Рапау«, žurnal, vesela menežarija itd. Danes ob 16., 19-15 Ш21-15 url KINO MATICA Tel. 21-24 ВВИ Dekliški krožek prosvete Ljnbljana-mesto ima drevi točno ob 8 sestanek pri Mikliču. Vhod s Kolodvorske ulice, lovarižice pridite vsel Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gospoevetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Otroške nogavice, Karničnik, Nebotičnik. 1 Katehctski sestanek bo drevi ob pol osmih v srebrni dvorani hotela Union. Na dnevnem redu bo razgovor o veroučnem načrtu za ljudske šole. Referira več gg. katehetov. — Pola za razpored šolske mladine pri velikonočni sveti spovedi je na mizi v društveni sobi Katehetskega društva. Odposlana bo cerkvenim predstojništvom 1. marca. 1 šenipetrskim župljanom v vednost. Ker bi se lahko zgodilo, da bi kdo zlorabil šempetrsko Vincencijevo in Elizabetno konferenco za zbiranje darov za reveže, sporočamo, da se mora vsak nabiralec izkazati s pooblastilom, potrjenim od šem-petrskega župnega urada. 1 Splošno pozornost vzbujajo izložbe tvrdke A. & E. Skaberné, ki razstavlja za ženine in neveste razkošno izbiro zaves, blaga za mobilije, preprog itd. 1 Roza Schweiger, dentist-tehnik, je odsotna do 31. januarja 1938. Jugoslovanska knjigama v LJubljani NOVE KNJIGE- Hildur Dixelius, Sara Alelia, roman, prevedel France Vodnik (Leposlovna knjižnica), vez. 80 din. — Anton Coolen — Dora Vodnik, Ttrabanlski rod. roman (Leposlovna knjižnica), vez. 55 din. — Erjavec Fran, Zbrano delo, III. zvezek (Zbirka domačih pisateljev — Domače in tuje živali v podobah, 2. del), vez. 120 din. — Florence Barclay — Blaž Poznič, Rožni venec, roman (Ljudska knjižnica, 63. zv.), vez. 40 din. — Konič Mariniranl RUSI odlične kakovosti v pločevinastih dozah po 24, litra, vsebuje 60, 70 ln 80rib, cena ^ g|QZQ 45 сКШаГЈвУ postavljeno na vsako 2eleznflko postajo kupca, ako se naroči najmanj 6 doz, plačljivo po povzetju, dobite pri ,NASI RIBI* SPLIT, proizvodnja marlnlranih In prekajanih rib Ljubtjana V torek dne 25. januarja Gledališče Drama. Torek, 25. januarja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Šimkovi.) Sreda, 26. januarja: »Gospodična Julija«. »Snubač«. Red A. Četrtek, 27. januarja: »Beraška opera«. Red B. Petek, 28. januarja: Zaprto. Opera. Torek, 25 januarja: »Ilelteja«. (Smaragdno srce.) Rod B. Sreda, 26. januarja; »Linda di Chamouuix«. Rod Sreda. Gostuje gdč Zvo-nimira Župevčeva Četrtek, 27. januarja: »Se-viljski brivec«. Red četrtek Petek, 28. januarja: Zaprto. Sobota, 29. januarja: »Madame Butterfly«. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev Izven. Nedelja, 30. januarja ob 15: »Pod to goro zeleno« Izven. Gostovanje gdč. Zvonimire Žu-pevčeve. Znižane cene. Ob 20: »Truviata«. Izven. Gostovanje italijanskih liričnih pevcev. Prireditvi in zabave Sedejeva družina v Ljubljani. Ob priliki f>0 letnice pesnika Otona Župančiča priredimo spominski večer 6 predavanjem, deklamaeijami in petjem v četrtek, dne 27. t. m., ob 8 zvečer v Rok ode Is k em domu, Komenskega ulica 12, I. Mimica, Pesem polja, povest, 10 din. — Romanova, Stric s košem, 1. povesti za otroke, vez. 18 din. — Dr. Iv. Matko, Mesečno perilo, 26 din. — Lav-rin, Dostojevski-Nitsche-Tolstoj, vez. 80 din. — Edo Deržaj, Rjaviek, povestice za otroke s slikami, vez. 26 din. — Dr Odar A., Katekizem katol. akcije, 5 din. — Dr. V. Fajdiga, Začeti je treba (ob 3 letnici KA za dekleta), 8 din. — Občine dravske banovine v letih 1933—1937, 40 din. — Čapek Karel, Pogovor z Masarykom, yez. 80 din. — Vrane, Boj na požiralniku (Biblioteka za pouk in zabavo), 10 din. — Jakob Ž van, Nova pota —• doneski k protialkoholnemu gibanju, 10 din. — Vse te knjige dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Celje in njegov h 40 kitaristov v velikem filmu pesmi in ljubezni Slavni KorzlShi pevec TINO ROSI MARINELL Premiera Jutri v KINO MATICI — Obstreljon je bil 58-letni kajžar Ivan Kfisrt-ner, kajžar iz Oneka pri Koprivniku na Kočevskem. Strel mu je šel skozi levo stran telesa. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. — Prepovedan tisk. Z odlokom notranjega ministrstva je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Svet sovetu«, ki izhaja v Pragi. — V Gorico in Trat. 4-dnevni avto-izlet po Vipavski dolini od 30. I. do 2. II. Prijave in plačila do 26. I. sprejema »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Zagrebški bančni uradniki zn pokojninsko zavarovanje. V soboto popoldne je bila v zagrebški mestni zbornici skupščina zagrebških bančnih, zavarovalnih, industrijskih in trgovskih uradnikov. Z>liorovanje je postavilo zahteve: Naj se oživi in okrepi akcija za zakonito uvedbo burnega neprekinjenega delavnika; revizija zakona o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev naj se izvede tako, da bo pokojninsko zavarovanje razširjeno na vse zasebne nameščence; karenčna doba za pokojnino naj se za moške zniža na 35 let, za ženske na 30 let. Moški naj dobe pravico do pokojnine vsaj s 60 leti starosti, ženske pa s 55. leti; zamujena leta naj bi se mogin dokupiti; v smislu zakona naj se takoj ustanovi pokojninski zavod v Zagrebu ter nuj se 'akoj izvedejo volitve v ravnateljstvo. — Konkurz dubrovniškegn tramvaja. Kakor znano, je dubrovniJki tramvaj, ki vozi med Dubrovnikom in Gružem. pred leti povozil več oseb. Tramvajska družba je bila obsojena na milijonsko škodo ponesrečencem Dubrovniški tramvai je prišel v konkurz Za upravitelja kon-kurza je bil imenovan dr Sa raka, ki je sedaj zahteval, da «e mu poleg običajnega honorarja prizna tudi stroškovnik 180.000 din za izredno delo. Sprva je bile to odklonjeno, dr. Saraka pa je nato odložil meslo upravitelja Končno pa je ar. Saraka pristal na to, da ostune upravnik konkurza. dokler se ne reši vprašanje njegovega honorarja — Brez tetav deluje »Darmolc. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti Predavanja Svetovne zanimivosti v zadnjih petih letih je naslov predavanja, ki ga bo imel profesor dr. Vinko šarabon v torek, 25. t. m., ob 8 zvečer v Frančiškanski prosveti. — Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bonum« po 3 in 2 din, člani popust. Rokodelski dom. Jutri zvečer ob osmih bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. Anton Cerar-Danilo. Naslov njegovemu predavanju je: Moja pot v Benetke. Vabimo k prav obilni udeležbi k zanmivemu predavanju, ki ga bo imel v vseh krogih tako priljubljeni predavatelj. Prosvetno društvo Sv. Krištof. V četrtek je važno in zanimivo predavanje v dvorani prosvetnega društva. Pričetek ob 8 zvečer. Moste. V sredo ob 8 zvečer bo v moškem odseku predaval g. inž. Sodja o važnem vprašanju. Predavanje bo v dvorani v župnišču. Katoliški možje so vljudno jx>vabljeni k obilni udeležbi I Fantovski odsek Sp. šiškn ima drevi ob 8. v samostanski dvorani predavanje. Predava g. Inž. Jože Sodja. Ljudska univerza v Ljubljani. Prihodnjo sredo, 26. t. m., bo ob 20. predaval prof. dr. Franc Zwltter o jugoslovanskem vprašanju med svetovno vojno. Zanimivo prednvanje bo v mali dvoran' Filharmoničnega društva (Kino Matica). — Vstop prost. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki bo v četrtek 27. junuarja ob 20 v predaval-nici zavoda za elektrotehniko (tehniška fukul-teta) v Aškerčevi ulici II. Poročal bo gosp. inž. Drago Mutanovič o vtisih s kongresa za uporabno razsvetljavo v Parizu. Predavanje bodo pojasnjevale slike. Vstop imajo člani in vsi, ki se zanimajo. Vstopnine ni. Sestanki Dekliški krožek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi svoj redni sestanek, na katerem bo zdravstveno predavanje e Ali še ne veste, da bo priredila drevi ob 8. ljubljanska drama v mestnem gledališču Kadel-burgovo komedijo v treh dejanjih >Šimikovi«? Če hočete preživeti res lep, zabaven večer, pojdite v Slomškovo tiskovno zadrugo in si kupite vstopnico za današnjo predstavo I c Kino Metropol, Celje: »Na HulvaruDuhovita satira na ameriške bogataše v obliki operete, polna temperamentne glasbe. V nemškem jeziku! e Prva kuharska razstava v Celju. Za kuharsko razstavo vladr med občinstvom, posebno pa med gospodinjami veliko zanimanje. Prijavilo se je že mnogo razstavljalcev. Razstava bo zelo zanimiva ne samo za gospodinje, temveč tudi za slaščičarje, hotelirje, gostilničarje in mesarje. Ne zamudite- te poučne prireditvel c Sestanek Fantovskega odseka bo jutri v sredo ob pol osmih zvečer v Domu v Samostanski ulici. Na sporedu zanimivo predavanje. Vabljeni! c Kino Union predvaja danes film po znanem romanu Victorja Marqueritta »La Garçonne*, ki prikazuje življenje dobro vzgojenega dekleta, katerega razočaranje privede na pot moralnega propadanja. Mladini prepovedano! e Odlična prireditev Družabnega kluba v Celju. V soboto zvečer je priredil Družabni klub v Ceiju pod pokroviteljstvom mestnega župana g. Alojzija Mihelčiča svojo vsakoletno prireditev. Letošnja družabna prireditev pa je bila nekaj edinstvenega in je nad vse pričakovanje sijajno uspela. Vsekakor pa moramo pohvaliti društvo Družabni klub, ki se je zavedalo svoje naloge in si dalo s to prireditvijo odličen pečat Prav je, da pomagamo našim revežem na vse načine, Družabni klub pa, ki je odločil čisti dobiček te prireditve siromakom, je s tem postal klub, v katerega bo marsikdo vstopil že zaradi socialnega dela. Družabni klub je s to prireditvijo dal pobudo tudi številnim drugim društvom, dn prav tako tudi ona, če prirede slične prireditve, določijo čisti dobiček revežem. Prireditev Družbanega kluba чо počastili tudi g. minister dr. Miha Krek, župan g. Alojzij Mihelčič, okrajni glavar g. dr. Ivan Zobec, podpolkovnik g. Hra-stelj ter številni zunanji in domači gostje. Polna dvorana Narodnega doma jo z zanimanjem poslušala uvodno Parmovo pesem »V petju oglasimo!« in Gounodovo koračnico iz opere Faust, ki jo je z elnnom in s popolno dovršenostjo zapel pod odličnim dirigentom g Avgustom Cererjem ob sprem-ljevanju pri klavirju g Zvonka Lenardona Celjski oktet. Sopranistinja ga. Marjanca Kalanova, katero je spremljala pri klavirju ga. prof. Marenka San-cin-Plzakova, pa je navzoče s svojim zvonkim in milodonečim glasom navdala z občutki, ki jih dobi človek, ki posluša umetnike. Prav čedno je za-donel po dvorani lep glas tenorista g. Mirka Mo-dica, ki nam je zapel Pavčičevo Serenado In Foer-sterjevo »Pesem iz opere Gorenjski slavček». Koncertna pevka gdč. Štefka KorenČanova nam je s svojim krasnim izšolanim elasom zapela Puccini-jevo »Arijo Mlini iz opero Boheme«. Zadnjo točko pevskega koncerta pa je zaključil Celjski oktet ki je zapel Adamičevo »Llubica vstanl«, narodno »Po crradlni« in Mirkovo »Kolo< Celjski oktet je s svojim nastopom pokazal, da obvlada tudi najtežje pesmi Želimo, da bi se še večkrat pokazal v javnosti. S. 8. Maribor m Lep uspeh Zveze združenih delavcev. V tekstilni tovarni Ehrlich so se vršile volitve obratnih zaupnikov, pri katerih je odnesla zelena lista (Zveza združenih delavcev) zelo lep uspeh. Pri svojem prvem nastopu v tej tovarni ei je pridobila 129 glasov ter 3 obratne zaupnike, obe nasprotni listi pa tudi samo 3 zaupnike. Prav tako sta bila potem izvoljena starešina in tajnik zaupniškega zbora iz vrst pripadnikov Zveze združenih delavcev. m Mariborsko državno pravdništvo v lanskem letu. Lani je bilo prijavljenih državnemu pravd-ništvu 5642 primerov, od tega je bilo obtoženih 1379. Zavarovalni in preiskovalni zapor je drž. pravništvo odredilo v 531 primerih. Obtoženih je bilo vsega skupaj 1086 oseb, od tega jih je bilo 272 v preiskovalnem zaporu. Obsojenih je bilo od obtožencev 1094 oseb, od tega 420 na pogojne kazni, popolnoma oproščenih je bilo 207. m Poravnava Ljudske tiskarne. Včeraj je bil na sodišču v Mariboru sestanek upnikov Ljudske tiskarne. Lastnikom se je posrečilo pridobiti večino med upniki ter jih pregovorili, da so pristali na poravnavo 40% terjatev, plačljivih v teke enega leta. ш Dvodnevni kletarski tečaj bo na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 4. in 5. februarja. Tečaj bo teoretičen in praktičen ter bo trajal oba dni od 8 do 12 ter od 13 do 18 in je brezplačen. Namenjen je predvsem praktičnim vinogradnikom. Zanimanci naj se predhodno prijavijo z dopisnico. m Gostovanje Vladimirja Skrbinška. V četrtek gostuje v tukajšnjem gledališču bivši član, sedaj glavni režiser skopljanskega gledališča, g. Vladimir Skrbinšek, v Krležovi drami »Gospoda Glembajevi«. m Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v soboto, dne 5. februarja zvečer v Narodnem domu družabno prireditev, na katero vabi vse obrtnike in njihove prijatelje. m Podlegel opeklinam. Pred nekaj dnevi emo poročali o tragični nesreči, ki je pri Sv. Ani v Slov. goricah zadela viničarja Valentina Sobra. Ponoči ga je zalotil z družino požar ter so si jedva oteli golo življenje. Ko je skušal iz gorečega svinjaka spraviti svinje, se je sesulo nanj žareSe tramovje. Strašno opečenega so izvlekli gasilci iz ognja ter ga spravili v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati. Zvijal se je nekaj dni v strahovitih bolečinah, včeraj zjutraj pa jim je revež podlegel. m Gregorčičev večer je priredil fantovski odsek na Pobrežju v soboto zvečer. Večer, katerega so se udeležili sami fantje v izredno lepem številu, je v vsakem oziru uspel ter je pokazal, da je organizacija na Pobrežju že krepko vsidrana. m Občni zbor SKAS bo jutri, v sredo zvečer ob 20 v prostorih Delavske zbornice. m Smrt stare meščanke. V Gosposlp ulici 26 je umrla ena najstarejših mariborskih meščank, hišna posestnica in vdova po umrlem urarjo gospa Ana Febrenbach. Dosegla je starost 81' let. Naj počiva v miru! m Na ledu si je zlomil nogo. Huda nesreča je zadela 23 letnega tekstilnega delavca Ivana 2i-žeka. Ko je včeraj zjutraj stopil na dvorišče, je na ledu zdrsnil ter si je pri padcu zlomil levo nogo v gležnju. Reševalci so ga spravili v bolnišnico. m Drzno rokovnjaštvo na Dvoržakovi cesti. V noči na ponedeljek je bil izvršen na Dvoržakovi cesti drzen vlom v urarno g. Pšundra. Okrog 3 zjutraj je nepoznan zlikovec udaril s kamnom po debeli izložbeni šipi ter jo razbil, nato pa naglo pobasal nekaj pokromanih ur, zlatih verižic in zlato žensko zapestno uro ter pobegnil. Povzročil je okrog 3000 din škode. Za vlomilcem manjka za enkrat vsaka sled. m Nepoštene služkinje. Pred okrožnim sodiščem sta se vršili včeraj dve razpravi proti nepoštenim služkinjam. Prva se je zagovarjala 25 letna Marica Fabijan iz Sladkega vrha. Obtožena je bila zaradi tatvine, in sicer jo dolži njen bivâi gospodar trgovec Josip Šef, da mu je odnesla 9900 din in 100 šilingov. Trgovec je pogostokrat opažal, da mu izginja denar iz zaklenjene omare, pa ni mogel dolgo priti tatu na sled. Obtoženka je tatvine le delno priznala Obsojena je bila na šest mesecev strogega zapora, pogojno na štiri leta. — Nato je prišla na vrsto 58 letna Ljudmila Stark iz Segovcev. Služila je pri Ivanu Novaku na Pobrežju ter ga je nekajkrat okradla. Ima na vesti še druge tatvine te*- je bila obsojena kot stara grešnica na poldruge leto robije, po prestani kazni pa ima še dve leti pridržka v prisilni delavnici. m V Mariboru letos 9008 volivcev. Mestni po-pisovalni urad je končal popravo volivnih imenikov. Letos bo imel Maribor 9908 volivcev, za 47 več kakor lansko leto. Število volišč oslane tudi zanaprej 15, in sicer so v I. okraju 3 volišča, v II. 3, v III. 2, v IV. 1, v V. 5, petnajsto volišče pa je določeno za javne uslužbence, ki so usluž-beni v mestu, pa stanujejo v okolici. V zadnjih letih se opaža zanimiv pojav, da število volivnih upravičencev v mestu ne narašča tako, kakor je bilo to v letih 1928 -1933. To je znak, da se ljudje ne naseljujejo več v takem številu v mestu. Pač pa se opaža, da je število javnih uslužbencev, ki stanujejo v okolici ter volijo v mestu, nenavadno poraslo. To je znamenje, da se v mestu zaposleni ljudje čimdalje bolj naseljujejo v okolici. Gledališče Torek, 25 januarja ob 20: »Veronika Deseniška.« Red B. A rtiče Ljudsko gibanje. V minilem lelu je bilo v naši župniji rojenih 20 otrok (15 moških in 14 ženskih). Umrlo jih je 19 (9 moških in 10 ženskih). Porok je bilo It. Smrtna kosa. Dne 17. januarja smo ob veliki udeležbi župljanov spremili k večnemu počitku g. Jone/a Deržaniča, posestnika v Dolenji vnsi. Pokojnik ie bil ugleden in spoštovan posestnik in oče veččlanske družine Podlegel je dolgi in zavratni bolezni v najlepši moški dobi, star komaj 42 let. Naj počiva v miru! Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje. Poroka. V nedeljo sta se poročila g. II a 1 e r Mihael, občinski tajnik v Artičah. in gdč. Mo-j an Mežika. Ženin jc bil vedno vnet član katoliških organizacij. Mlademu paru želimo mnogo sreče in olagosloval Izvoz lesa v Nemčijo Veliko naraâïanje aktivnega klirinškega salda v prometu z Italijo je dovedlo do nove preureditve odnošajev med našo državo in Italijo. Nova ureditev pomeni predvsem udarec za izvoz našega lesa, kar se je čutilo ie takoj v začetku leta, ko je ponehal ves izvoz lesa v Italijo. Nova ureditev pomeni veliko zmanjšanje izvoza lesa v Italijo, kar bo posebno občutno zadelo Slovenijo. Na drugi strani pa so boljši izgledi za izvoz lesa t Nemčijo. Obisk predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča je ustvaril še ugodnejšo atmosfero za povečanje trgovinskih odnošajev med obema državama. Tudi naraščajoči tečaj klirinške marke obeta nov dvig našega izvoza v Nemčijo, kar bo povečalo naš aktivni klirinški saldo, ki bo moral biti likvidiran z večjimi državnimi dobavami v Nemčiji. Na podlagi eklepa mešanega jugoslovansko-nemškega odbora 1. 1987 v Dubrovniku je bilo določeno, da sme znašati izvoz lesa 11% vsega našega izvoza lesa v Nemčijo. V okvirju tega odstotka se tudi izdajajo devizna dovoljenja v Nemčiji. V prvem tromesečju pa je bila razdelitev deviznih kontingentov za les v Nemčiji takale: okrogli hrastov lee 216.000 mark, okrogli lee drugega listnatega drevja 804.00 mark, rezan hrastov lee 1,620.000 mark, rezan les drugih vrst 720.000 mark, rezan les igličastega drevja 1,740.000 mark, hrastov les za eode 180.00 Omark, bukov upognjeni les 186.000 mark, železniški pragovi iz mehkega lesa 50.000 mark. Redna kvota 11% za to četrt- letje je znašala 8,186.000 mark ter je bila torej po gornjih podatkih prekoračena za okoli 60%, kolikor je znašalo prekoračenje v zadnjem četrtletju 1987. Ta prekoračenja gredo naravno v breme kontingenta za prihodnja četrtletja in so zaradi tega temu primerno urejeni tudi plačilni termini. V takšnem položaju zasluži posebno pozornost zasedanje mešanega strokovnega odbora za les, ki se začne dne 26. januarja v Eieenachu. Sestavljeni sta že obe delegaciji za to zasedanje in je naša delegacija že odpotovala v Eisenach (Turingija). Našo delegacijo tvorijo: upravnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine g. dr. Sava Obradovic, naš zastopnik ▼ evropski lesni konvenciji ini Dubravčič, gl. ravnatelj Sipada g. dr. Ulmaneki, glavni tajnik Zveie industrijccv v Ljubljani g. dr. Golia in tajnik Zveze lesnih industrijcev v Zagrebu g. Maks Mautner. Avstrijski šiling se je v Ljubljani in Zagrebu malenkostno okrepil na 8.59—8.69, dočirn je v Belgradu beležil 8.58—8.68. Grški boni so beležili v Zagrebu 24.15—29.85, v Belgradu 29.40—31.10. Nomški čeki so nadalje narasli na naših borzah na 14 40—14.60, nadalje so v Zagrebu beležili za konec januarja 14.355—(4.555, za sredo februarja 14.35—14.55, za konec marca 14.40— 14.60. Devizni promet ie znašal na zagrebški borzi 3,655.138 din, na helgrajski borzi 7,234.752 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 899.927 din. Ljubljana — »ečaji s primom Amsterdam 100 h. gold. . . . 2405.16—2419.75 Berlin 100 mark...... 1736 03—1749 91 Bruselj 100 belg...... 729.14— 134 21 Curih 100 frankov.....996.46- 1003.52 London t funt.......215.26— 217.31 Newyork 100 dolarjev .... 4281.01-4317.33 Pariz 100 frankov...... 142.77— 144.21 Praga 100 kron...... 151.43— 152.54 Trst 100 lir........ 226.24— 229.33 (P* KINO SLOGA Telefon 27-30 Danes premiera velikega glasbenega filma: BAL V METROPOLU Glavne vloge v tem filmu imajo prominentni filmski umetniki: Viktorija v.Balasko Heinz v. Cleve, Heinrich George, Hilde Weisner. Ljubezen bolečina, žalost in sreča so mojstersko podani v tem filmu. — — Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15 url. Proti tiskarskemu monopolu Predstavniki tiskarstva iz vse države, zastopanega po Zvezi organizacij tiskarskih podjetij Jugoslavije, predstavniki tiskarskega delavstva po Zvezi grafičnih delavcev Jugoslavije, vseh faktorjev po Združenju grafičnih faktorjev Jugoslavije, vseh knjigarnarjev in papirničarjev po Združenju trgovcev s knjigami in pupirjem savske in dravske banovine, privatna založništva in založniki, predstavniki knjigovezov, zastopanih po Združenju obrtnikov za mesto in okraj Zagreb, in končno predstavniki Obrtne in Trgovinsko industrijske zbornice v Zagrebu so razpravljali ob udeležbi delegatov iz Ljubljane, Zagreba, Splita, Osijeka, Novega Sada, Belgrada in Sarajeva na svoji konferenci, ki je bila dne 23. januarja 1938 v Zagrebu, o osnutku Uredbe o ureditvi državnih tiskarn kraljevine Jugoslavije. Po obširni razpravi o vsem besedilu imenovanega osnutka so nesporno ugotovili, da ta načrt določa popolno monopolizacijo izdajanja, tiskanja in prodajanja vseh tiskovin za državo, državne in samoupravne urade, dalje enako monopolizacijo šolskih knjig vseh državnih šol, monopoliziranje risank, vežbank, pisank, učil za vse šole in podobnega, in končno posebno izdajanje zakonov, uredb in pravilnikov tako, da se bodo smatrala samo besedila teh izdaj za avtentična. Zaradi tega bi utrpela ogromno škodo zasebna tiskarska podjetja, knjigarne, papirne trgovine, knjigoveznice, založniki in izdajatelji, ki se danes bavijo ■ temi posli in, vršeči to svojo misijo, izvršujejo tudi svoje gospodarsko poslanstvo, obenem pa zaposlujejo pri tem delovanju kulturno ln ročno Mariborski mesarji zborujejo Maribor, 24. januarja. Združenje mesarskih in klobaeičarskih moj: etrov v Mariboru je imelo včeraj popoldne svoj redni letni občni zbor, ki je bil letoe v Ptuju. Občnega zbora ee je udeležilo mnogoštevilno članstvo, tako iz Maribora, kakor Ptuja in pripadajočih okrajev. Vodil je zborovanje poslevodeči podpredsednik združenja induetrijec Tavčar med letom a zdravstvenih razlogov odstopil. Zelo obširno poročilo o položaju m delu mesarske stanovske organizacije je podal agi Ini tajnik g. Julij-Novak. Iz tega poročila posnemamo: Področje združenja se je v preteklem letu zmanjšalo, ker so ee izločili okraji Dravograd, Murska Sobota in Lendava, včlanjeni so v njem še obrtniki iz obeh mariborekib, ptujskega in ljutomerskega okraja ter mariborskega in ptujskega mesta. Obrt je prijavilo lani 21 članov, odjavilo 12; vsega članstva ie 214, ki zaposlujejo 227 pomočnikov in 97 vajencev. Hudo borbo je imela mesarska organizacija proti špeharjem z dravske: ga polja. Špeharstvo se je v zadnjih letih skoraj povsem spremenilo v obrtno prekupčevanje in prodajanje hrvaških debelih svinj, dočim so bili šipe-hareki privilegiji izdani z izrecnim dovoljenjem samo za vnovcevanje zaklanih svinj domače kmečke reje na mariborskem in ptujskem trgu. Mesarji odločno zahtevajo, da 6e tozadevno napravi red. Konjunktura je bila v pretečenem letu v splošnem tako 6laba, kaikor še nikdar. Uspeh organizacije je, delavstvo vseh panog, ki so v zvezi s tem delovanjem. Z nameravanim monopoliziranjem izdajanja, izdelovanja in prodajanja navedenih tiskovin ne bi nastala samo velika brezposelnost v vrstah teh gospodarskih panog, ki že itak niso zadosti zaposlene, temveč bi bilo to gospodarstvo s svojim delavstvom tudi materielno uuičeno, ker bi državne tiskarne uživale ugodnost neplačevanja carine, prevoza, taks, državnih in samoupravnih davščin in bi mogle prevzemati tudi privatna dela. S tem bi se ne oškodovala samo kulturna privatna delavnost, temveč tudi državne finance, ker privatna podjetja ne bodo imela zaslužka in zavoljo tega ne bodo mogla plačevati (Javka, carin, taks in ostalih javnih in samoupravnih dajatev, dočim z druge strani državne tiskarne ne bodo mogle v isti višini odškodovati države in ji zasigurati te dohodke. Iz vseh teh razlogov so primorani zbrani predstavniki organizacij protestirati proti* takemu načrtu uredbe in pozvati vse prizadete, da se priključijo temu protestu, in vrhu tega apelirati na vso javnost, zlasti še na vse kulturne uetanove. Ker so zbrane prizadete organizacije zavzele proti načrtu omenjene uredbe svoje konkretno stališče in ker imajo tudi obrazložene konkretne predloge, bodo o svojem stališču obvestile vse merodajne činitelje in vso Javnost, ministra pro-svete pa bodo prosile, naj osnutek uredbe umakne in naj predloži uredbo šele po zaslišanju vseh prizadetih korporacij, kar naj se zgodi z ustmeno anketo, ki jo je treba sklicati čim prej. da se je mesarjem v krajih izpod 20.000 prebivalcev priznalo pavšaliranje predobnine. Sprejemanje vajencev bi se moralo omejiti, pa tudi njihovi izobrazbi bi bilo treba posvečati več pažnje. Obrtno-nadalievalne šole ne ustrezajo eivojemu namenu. Morale bi imeti, evoje lastno učno osebje, pa tudi evoja šoteka poslopja. Potrebno je preosnovanje zavoda za pospeševanje obrti, zlasti pa njegove poslovalnice v Mariboru. Z zadovoljstvom ugotavljajo mesanski mojstri, da so naleteli pri sedanja občinski upravi v Mariboru na večje razumevanje, kakor pri prejšnji. Nedostatki v klavnici se odpravljajo, modernizirala ве je hladilnica in upati je, da se bodo upoštevale tudi druge upravičene želje mesarskih mojstrov glede klavnice. V ospredje stopa vprašanje nove tržnice. Mesarji bi bili zato, aa se ta zgradi na prostoru sedanjega bogoslovja na Glavnem trgu, čim bi se bogoslovnica preselila v nove zgradbe, ki 6« grade pod Kal-varijo. Predsednik nadzorstvenega odbora g. Radi iz Maribora je predlagal odobritev računskega zaključka ter jxxielitev razrešnice uipravi, kar je bilo soglasno sprejeto. Občnemu zboru, ki je jjokazal veliko stanovsko zavednost mesarskih mojstrov, je prisostvoval tudi član zbornice TOI g. Jos. Berlič. Borza Dne 24. januarja 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80. Curih. Belgrad 10, Pariz 14.40, London 21.6275 Newyork 432.625, Bruselj 73.15, Milan 22.78, Amsterdam 241.25, Berlin 174.30, Dunaj 81.15 (81.65), Stockholm 111.50, Oslo 108.70, Kopenhagen 96.55, Praga 15.20 (13.925), Varšava 82.-, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.565, Buenos Aires 126.875. Vrednostni papirji agrarji Bler. pos. 96—98, 7% Bler. pos. 87.50—88.50, po-ojilo Drž. hip banke 100-101, Trboveljska 225—250. Zaj;reb. državni papirji: 7% invest. posojilo 96—100, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 437.50—438 (436), begluške obveznice 83 denar, dalmatinski agrarji 81 denar, 4% severni agrarji 56 denar, 8% Blerovo posojilo 95.50—98, 7% Ble-rovo posojilo 87.">0—88, 7% posojilo Državne hipo-tekarne banke 100 denar, 7% stabilizacijsko posojilo 93 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 221 blago, Trboveljska 220-250, Narodna šumska 20 blago, Gutmann 60 blago. Tovarna sladkorja Bečkerek 650 blago, Osješka sladkorna tovarna 175 blago, Dubrovačka 400 denar, Jadranska plovba 405 denar. Belgrad. državni papirji: agrarji 57.50—60. voj. škoda promptna 437.50-438.50 (137.50). za konec februarja, marca iu aprila 437 denar (437.50), be-gluške obveznice 84—85.50 (?), dalmatinski agrarji (81.50), 4% severni agrarji (56.50), 8% Blerovo posojilo 95.50—96.50. 7% Blerovo posojilo 88 denar, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 100 denar, 7% stabilizacijsko posojilo 94 denar. — Delnice: Narodna banka 7.775 blago (7.760). Dunaj. Kljub majhnemu prometu je bila danes tendenca čvrsta. V kulisi so bili že v začetku vsi tečaji razen bivše Južne železnice in Stega višji ter so tudi kasneje narasLi. Večji tečajni dobiček izkazujejo Felten, Rima in Wa-agner, izgubo pa prioritete Donavsko-savsko-jadranske družne m Stega. V zagradi je bilo znatno [»vpraševanje za prvenstvene delnice kreditnega /.avoria in madžarske papirje, kar je povzročilo dvig tečajev, narasli pa so tudi tečaji kovinskih delnic ter nekaterih specielnih vrednot. Izgube so bile nepomembne. Zaključni tečaji (v oklepajih sobotni tečaji): Donavsko-savsko-jadranska 60.40 (60.73), avstrijjîke stavbne srečke iz 1. 1926 18.40; delnice: Credit-anstalt 299 (296), Narodna banka 169.50 (172), Donavsko-savsko-jadranska 16.20 (15.95), Steg 20.85 (21.20), Steweag 10. Magnesit 88.75 (89), Trboveljska 26Л8 (26.20), Alpine 4Л (19.70), Rima Murany 70 (67.90), Steyr-Daimlcr-Puch 221 (219.50), Scmpcrit 83.40 (82.75). Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Novi zakon o izvršbi Koliko prejemkov se lahko zarubi Novi zakon o' izvršbi in zavarovanju, ki je stopil s 1. januarjem 1938 v veljavo, je prinesel znatne spremembe glede izvršbe na denarne terjatve. Te spremembe bodo z veseljem pozdravili dolžniki, kajti najnižji znesek, ki je nezarubljiv pri uradnikih in zasebnih nameščencih, je znatno višji kakor doslej, ko so veljale omejitve, določene še v prvih povojnih letih. Določbe so tele: I. Državnim civilnim in vojaškim uslužbencem, bodisi, da so aktivni ali upokojeni, je moči za-rubiti tretjino plače in ostalih prejemkov ali pokojnine, vendar jim mora ostati na leto 6.000 din. Ta določba velja tudi za njih rodbine, ki uživajo rodbinske pokojnine, in za nameščence, ki so v drugi javni službi (n. pr. v občinski, samoupravni ali verskosamoupravni), ter za duhovnistvo vseh pripoznanih ver. Pri ugotavljanju tretjine se pri posvetnih in samostanskih duhovnikih poleg stalne plače upoštevajo še dohodki nadarbin in srednji letni znesek pristojbin, ki se jim neposredno dajejo za opravljanje obrednih dejanj. Pri vseh omenjenih osebah se pri ugotavljanju plače ali pokojnine ne prišteje tisto, kar prejmejo v denarju ali v naravi za poravnanje stroškov, povzročenih z njih javno službo. — Pogrebnina se lahko zarubi samo za plačilo pogrebnih stroškov. Podpora ob smrti take osebe je nezarubljiva. II. Kar velja za javne uslužbence, velja tudi za trajno nameščene osebe v zasebni službi. Katero službeno razmerje se smatra za trajno, je v izvršilnem zakonu nasproti dosedanjim določbam zelo preprosto in razumljivo urejeno: za trajno se smatra tisto službeno razmerje, ki mora po zakonu, pogodbi ali običaju trajati vsaj leto dni, ali pa, če je za prestanek potreben najmanj trimesečni rok. V isti meri so zarubljive osebne pokojnine, rodbinske pokojnine in odpravnine, ki jih dobijo zasebni nameščenci, njih vdove in otroci od zasebnih delodajalcev, ali pa osebne pokojnine, rodbinske pokojnine in vzgojnine, ki jih dajejo zavodi ali družbe svojim članom ali njih rodbinam. III. Pri vseh ostalih nameščencih (ki torej niso v državni, javni ali duhovniški službi, niti niso trajni zasebni nameščenci) in pri delavcih, se sme zarubiti tretjina zaslužka ali dnevno mezde, vendar jim mora ostati dvajset dinarjev na dan. Pri ugotavljanju tistega dela prejemkov, ki se ne sme zarubiti, se mora vračunati tudi vse tisto, kar dobiva nameščenec kot kakšno drugo (ne denarno) imovinsko korist (n. pr. službeno stanova- nje, deputati in podobno). Pri tem je vse eno, ali Se določajo prejemki (zaslužek) po času ali pa nkordu. Odbijeta se pa vrednost uporabljenega materiala in znesek plačanih strošlrostovoljec grškim upornikom in umrl v Missolungah na koleri, star nekaj čez štirideset let. Kot pesnik je eden najvažnejših evropskih p<*sn!ških pojavov. AH je bil Othello res črni Zamorec? Junaki, hi jih nikdar ni bilo, navdušujejo pesnike in pisatelje Othello, beneški Zamorec, ki ga je v svoji drami ovekovečil angleški pesnik Shakespeare, je bil baje v resnici docela drugačen človek, kakor pa ga popisuje angleški pesnik. Vendar je njegovo ime postalo nesmrtno, ker ga je pesnik tako popisal. Francoski strokovnjaki so se namreč začeli ukvarjati z mislijo, ali je bil Othello res Zamorec. Iu so dokazali, da se je Shakespeare hudo zmotil, ker je preslabo razumel italijanski jezik. Tisti tragični junak v Benetkah s*> je namreč pisal Othello Mau-rizio. Ime Mavricij pa so že tedaj radi krajšali in so ga zato imenovali rajši »Moro«, kar pomeni črni« ali Zamorec. Tudi Shakespeare je to tako in zato napačno razumel ter je iz Benečana Othella naredil Zamorca. Dandanes je sicer docela vse ejjo, ali je bil Othello črn ali bel, glavno je umetniška figura, ki jo je ustvaril pesnik. Othello in »črni Zamorec« sta dandanes tako zvezana pojma, da si enega brez drugega niti misliti ne moremo, pa najsi učenjaki tisočkrat dokažejo, da je bil Othello bel. Sicer pa učenjaki tega še niso nepobitno dokazali, čeprav ima njihova domneva precej verjetnosti. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi z junaškim Švicarjem Viljemom Tellom, ki je njemu in njegovemu junaštvu na čast nemški pesnik Schiller naredil lepo dramo. In vendar so učenjaki dokazali, da tega Viljema Telia nikdar ni bilo na svetu in da je vse, kar se piše v pesmih o njegovih junaških dejanjih, le plod narodnih pripovedk o junakih. Dasi pa Viljem Teli nikdar ui živel, bo ostal živ vzgled junaštva in ljubezni do domovine. Kemični uspehi na Angleškem Navadno pravimo, da je nemška kemična industrija najboljša v Evropi in da je zaradi tega Nemčija v prihodnji vojni najnevarnejši sovražnik. Kakor pa sedaj poročajo z Angleškega, se tudi angleška kemična znanost more ponašati z velikimi uspehi. Ko so pred kratkim znanstveniki ogledovali največjo angleško kemično tovarno in njene velikanske laboratorije (Impérial Chemical Industrie — Državna komična industrija), je njen ravnatelj Rogers navedel nekaj uspehov tega velikanskega zavoda: Nove tovarne imajo 21 laboratorijev s 100 delavskimi sedeži. Res je sicer, da so na primer Nemci kemično začeli izdelovati prav dobre umetne smole, umetne kremence ier dobre nadomestke za steklo in |>odobno. Toda angleška industrija teh podjetij pa je znala izdelati docela prosojno umetno steklo, »perspex« imenovano. Obiskovalcem so pokazali kakih 70 cm debele cilindre tega stekla, pa so skozi to debelino lahko brali še tako droben časopisni tisk. Tako prozorno je to steklo. To novo steklo pa ima šo to prednost, da je še enkrat lažje kakor dosedanje steklo. Medtem ko se navadno steklo tako rado razbije, se pa angleško steklo nikakor ne da razbiti. Zato je angleško novo steklo kaj primerno, da iz njega vlivajo leče za naočnike. Obiskovalcem so pokazali tudi fotografske posnetke, ki so bili posneti skozi leče tega stekla. Tako se je izkazala angleška kemična industrija glede stekla. Nič manj ni važna iznajdba novih barv za svetlo barvanje volne in pavole ali bombaža. Vsi ti izsledki so zelo pomembni. Koliko pa je angleška kemična industrija našla novih stvari, katerih nikakor noče obešati na veliki zvon, ker jih bo porabila za vojsko. V ognjenih je padel Na ognjenik Etna sta napravila izlet dva delavca, ki sta poskušala skakati čez razpokline v zemlji, iz katerih se je kadilo. Eden izmed njih je pri skoku padel v brezdno in bil 'akoj mrtev, medtem ko jp drugi obtičal na robu, kjer je moral tri ure čakati, da so ga rešili. Tako se je zgodilo že marsikateremu junaku iz tega in onega romana. Vzemimo le junaka iz romana »Grof Monte Gristo«. Dokazano je, da tega in takega grofa nikdar ni bilo, čeprav še danes v trdnjavi If pred Marseljem kažejo celico, v kateri je bil zaprt. In obiskovalci jo občudujejo, medtem ko se za sosedno celico, v kateri je bil v resnici zaprt grof Mirabeau, niti ne zmenijo ne. Tako domišljija in ustno izročilo deluje v življenju narodov, iz česar človek lahko uekoliko spozna dušo tistega naroda. Nove freske v Pompe jih Neapeljski muzej je zopet obogatel za nekaj čudovito dobro ohranjenih fresk, ki so jih izkopali iz zasutih Pompejev. Iz Pompejev je prišlo zadnja leta že toliko prekrasnih umetnin in vendar prihajajo še vedno nove in še lepše. Da je tam ohranjenih toliko lepih umetniških zakladov, ni nobeno čudo, saj se je pred 2000 leti v Pompejih zbiral ves imenitni in bogati Rim. Kakor hitro je napočilo poletje, so se bogati Rimljani, z njimi pa umetniki in znanstveniki, začeli seliti iz vročega Rima ter odhajati na letovišče v Ponipeje ob morju. Rim, ki so blizu njega glasovita Pontinska močvirja poleti okuževala ozračje, je bilo poleti ne le vroče, marveč tudi nezdravo mesto. Zato je vse, karkoli je v Rimu imelo denar in veljavo, šlo iz mesta v hladnejše in bolj zdrave kraje. Zlasti so kot dobro letovišče ob morju sloveli Pompeji, kjer so bogataši gradili prekrasne poletne vile, v katerih so delali takratni umetniki čuda svoje tedanje umetnosti. Zato so i tamkajšnjih hišah pomembne stene, hodniki, stebrovje, tla, freske in mozaiki. Freske, ki so jih sedaj nazadnje odkrili, so nenavadno sveže v barvah, kakor bi bile šele dandanes naslikane. Smisel teh slik je vseskozi vesel in šaljiv in je vse kakor moderno slikano. Iz tega se vidi, da sta šala in dovtip vse čase enaka. Tako na primer vidimo na eni taki freski postarne rimske dame, ki prihajajo k tedanjim čarovnicam, da jim prerokujejo srečo. Prav kakor dandanes dame rade hodijo k vedeževalkam, da jim prerokujejo iz kart. En mozaik nam kaže še sliko iz tedanjega pouličnega življenja: veselo karikaturo pouličnih godcev. Na tej sliki je dobro ohranjen in čitljiv še slikarjev podpis: bil je Grk Dio-skurides. 130 kilometrov dolgi kanal skozi Ameriko, ki bo napajal najbolj suhe kraje severne Amerike. Voda bo prihajala iz glasovitega jezu Boulder, ki je narejen ob reki Kolorado. Največja trdnjava na svetu Singapore, največjo angleško pomorsko trdnjavo, bodo prve dui meseca februarja v dejanju preskusili. Anglija bo namreč tiste dni tamkaj priredila velikanske vaje armade, letalstva in mornarice. Te vaje naj preskusijo, ali je ta največja angleška trdnjava res neranljiva. Vodstvo teh velikanskih angleških vojaških vaj bo v ta namen zbralo tam blizu 27 vojnih ladij, med njimi križarke, rušilce in podmornice, kakor tudi veliko ladjo, ki bo nosila letala. Vse te ladje bodo prišle od vzhodnoiudijskih brodovij. Dalje bo ua teh vajah sodelovalo kakih 100 letal, ki jih bodo zbrali od vseh strani, od meje Iraka do vzhodne Azije. Vojaštva bo poleg malajskih in indijskih polkov sodelovalo še 10.000 mož drugih čet Pri tej veliki priliki bodo prvič zagrmele velike baterije z 38 cm in 45 cm topovi, kakor tudi nove protiletalske baterije. Vse lo dragoceno in strašno orožje bo tedaj prvič preskušeno na terenu. Ko bodo vaje končane, bodo nato dne 11. februarja slovesno odprli novo mornariško oporišče, Angleška pehota razprostira po cesti takole žico, ki baje najbolj uspešno ovira tank pri napredovanju Št. 38. Med razbojniki Ko eo torej razbojniki pregledovali, kaj je v mošnji, je Gurth naglo pograbil cepec in z njim tako oplazil poglavarja razbojnikov, da se je pri priči sesedel. Potem je še brž stegnil roko, da bi pobral mošnjo, pa so ga razbojniki prehiteli ter ga zgrabili. »Pes!« je kričal poglavar. »To ti pošteno povrnem. Še poprej pa preiščemo stvari razde-dinjenega viteza. Na vezenem mošnjičku so res vtkana hebrejska znamenja. Tale dedec je menda res govoril po pravici. Če je torej Jud odpustil vitezu, mu lahko odpustimo tudi mi, zlasti ker je nam v marsičem precej podoben.« »Zakaj pa lo?« . je povprašal eden izmed razbojnikov. »Daj, saj je reven in razdedinjen, kakor mi. Svoj vsakdanji kruh ei služi z orožjem in sovraži tempelskega viteza Brianda. ki je tudi naš sovražnik.« »Prav,« so dejali razbojniki. »Ali pa naj tudi tale tiček odide, ne da bi ga malce oskubli?« »Nak, ta pa ne, če ga boš mogel pobiti na tla,- je spregovoril poglavar enemu izmed možakov. Gurthu pa je velel: »Ali morda znaš vihteti gorjačo?« »Menim, da bi moral ti to najbolje vedeti,« je kratko odvrnil Gurth. »Res, prav pošteno si znal udariti. Pa se še enkrat (»skusi tamle z mlinarjem. Ce njemu vzdržiš, lahko odideš z vsemi svoiimi zlatniki vred.« Oba ttorilca sta se postavila drug zoper drugega, razbojniki pa so si v veselem pričakovanju meli roka. General G a m e I i n, ki je postal generalštabni šel vse francoske narodne obrambe Najstarejša katoliška cerkev v Ameriki razdejana Kakor poroča vatikanski »Osservatore Romano«, so pred kratkim mehiški boljševiki zažgali in docela razdejali najstarejšo katoliško cerkev na ameriški celini. To cerkev je zgradil že španski osvajevalec Cortez leta 1520 v Vera Cruzu. Ko so prihiteli katoliški verniki, da bi staroslavno cerkev rešili uničenja in ognja, so jih boljševiki pri gašenju s silo ovirali. Mrliča snedle mačke V neki hiši v Breslavi v nemški Šleziji so našli okostje 58 let stare Jožefe Haase, ki je že 8. novembra umrla, zadeta od srčne kapi. Ker pa je ženska živela sama zase, je nihče ni pogrešal. Z njo vred so bile v njenem stanovanju zaprte tudi štiri mačke, ki so bilo med tem časom brez jedi in pijače. Ker je bila žival lačna, se je lotila trupla svoje rajne gospodarice ter so jo do golih kosti oglodale. ki je zgrajeno znotraj nove trdnjave. K tem slovesnostim je napovedan tudi obisk treh ameriških križark, zaradi česar je na Angleškem velike veselje. Angleško časopisje naziva trdnjavo Singapore največjo in najmočnejšo pomorsko trdnjavo sveta. Da je ta trdnjava namenjena le obrambi, je najboljši dokaz to, ker je celih 4600 km oddaljena od Japonske in 2600 km od Formoze, ki je najbližja japonska postojanka. Vsa trdnjava pa je veljala nič manj kakor 3 milijarde dinarjev in še ni vse končano. Mornariške naprave bodo dokončali šele prihodnje leto. V Singaporu bo napravljen plavajoč dok za popravljanje ladij do velikosti 50.000 ton. Poleg tega bo v Singaporu tudi tako imenovani »suhi dok«, ki je samo še eden na svetu večji od njega. Zaradi službe božje v ječo Sodišče v Darmstadtu na Nemškem je pred nekaj dnevi obsodilo na 4 mesece ječe zakonsko ženo Kaiser iz Dreieichenhaina, ker se ni hotela udeležiti uradno zapovedanega tečaja za protiletalsko varstvo, češ, da je tečaj ob takem času, da bi se ne mogla udeležiti zapovedane službe božje. Državni pravdnik je celo predlagal kazen 7 mesecev ječe zaradi sabotaže državnih zakonov. Velika svatba judovskega rabina V Podkarpatski Rusiji na Češkoslovaškem se je pretekle dni slovesno poročil newyorški judovski rabin Bernard Leifer s hčerjo podkarpatskega rabina Kanelo Weissa. Po stari judovski šegi je bila poroka ob solnčnem zahodu, torej ob petih zvečer. Končano je bilo že v popolni temi. V Bilki, kjer je bila ta judovska svatba, se je zbralo kakih 3000 povabljenih svatov. Vso ženitnino so posneli tudi v zvočnem filmu. Poročalo je osem judovskih rabinov. V začetku tega tedna se novoporočenca vrneta .v Newyork. Družinska plača na Angleškem Londonski list »The Star« poroča, da se v zdravstvenem ministrstvu pripravlja postavni načrt, naj bi oženjeni nameščenci in delavci dobili večjo plačo v sorazmerju, koliko je njihova družina velika. Pobudo za ta načrt je dala velika tvrdka, katera že sedaj izplačuje vsem oženjenim delavcem in nameščencem, ki imajo več kakor po tri otroke, za vsakega nadaljnjega otroka po pet šilingov doklade na teden. Ker en angleški šiling velja 12 dinarjev, dobi delavec za vsakega otroka na teden 60 din doklade. Komunisti motijo vatikansko radijsko postajo Kakor poroča katoliška »Corrisjpondenza«, so komunisti zadnje čase poskušali motiti oddajo vatikanske brezžične oddajne postaje, zlasti pa njene oddajne postaje na kratke valove. Motili so njena [>oročila, kakor tudi njene zveze z inozemskimi zastopniki Svete stolice. Motnje eo se komunistom nekaj časa posrečile, nakar je vatikanska postaja odgovorila s tem, da je uvedla posebne naprave, ki jih je izumil Marconi. S jx>močjo teh novih naprav pa je docela nemogoče, da bi komunisti še inogli motiti. >Eno cigaro na dan mu je zdravnik dovolil.* PO SLOVENSKI DOMOVINI Skolja Loka Poroka. V nedeljo sta se poročilo gdč. Marinka Potočnik, hčerka pokojnega trgovca iz nunskega predmestja, te r g. Albin C e r -k veni k z Viča, poročnik tukajšnjega planinskega polka. Poroka se je vršila svečano v farni cerkvi, kjer so mladima uovoporočence.ma delali špalir častniki tukajšnje garnizije. Mladina no-voporočencema, ki sta deležna v Loki splošnih simpatij, iskreno čestitamo. Vzorno delo gasilcev. Na dan godu Nj. Vis. kraljeviča Tomislava »e je tukajšnja gasilska četa udeležila svečane sv. maše, nato pa je bil 62 redni občni zbor. Iz poročil tajnika F. 1'irea, poveljnika Pavla Bizovičarja in ostalih funkcionarjev se je videlo, da se je v loško gasilstvo zopet vrnil red in nemoteno delo. Sklenjeno je bilo letos kupiti p r a p o r, ki ga bodo svečano blagoslovili z veliko prireditvijo na glavnem trgu, in sv. mašo ter ljudsko veselico. Opozarjamo že sedaj na to prireditev, kajti njen do-nodek bo ves namenjen za nabavo gasilnega avtomobila, ki ga je novi odbor s predsednikom g. šušteršičem Ivanom stavil za glavno nalogo letošnjega leta. S tem, da je zbor izvolil g. ftušteršiča za predsednika", je popravil krivico, ki mu jo je storil prejšnji režim, ko ga je nasilno odstavil z njegovega mesta Gasilcem želimo obilo uspeha in sreče pri njihovem delu. Kranj V proslavo rojstnega dne Nj. Vis. kraljeviča TomLslava se je udeležila v nedeljo gasilska četa v Kranju korporativno sv. maše ob pol enajstih. Gasilske čete v Treteniko in v Naklem eo imele v nedeljo, dne 23. t. m., večie zborovanje. V Naklem so ob tej priliki razdelili več odlikovanj za dolgoletno delo vam je v službi gasilstva. Na Bregu pri Kranju so priredili v isti namen gasilci v Gasilskem domu slavnostno akademijo. Na sporedu so bile deklamacije, govor ш lepa igra »Gasilec je najboljši«. Požari v Kranju in okolici v letu 193?. V našem mesta je bilo lansko leto pet požarov. Skoda je znašala 50.500 din. V okolici Kranja je bilo devet požarov. Pri vseh okoliških požarih je znašala škoda približno 275.000 din. Po gasilcih obvarovana škoda za okoliške in mestne požare v lanskem letu znaša 3,306.500 din. Mokronog Dne 19. ХП. 1937 je tukajšnja šola priredila zeio lepo uspelo božičnico. Obdarovanih je bilo 112 najrevnejših šolskih otrok z oblekami, blagom, perilom ie crouvalom. Tudi vei drugi otroci eo prejeli majhno darilce v obliki zvezka ali svinčnika m bonbonov. Prireditev je bila omogočena zaradi velikodušne podpore banske uprave, občine Mokro nog, tovarnarja g. Kalina, Kola jugosL sester v Mokronogu, domačih trgovcev, goep. 6odnijskega predstojnika, g. kaplana in podjetja »Bata« v Borovem. Pred božičnim drevescem 60 naši malčki deklxmirali in zapeli božične pesmi. Po uvodnih besedah g. šol. upravitelja je nagovoril etarše i« mladino g. župnik Sladic. S prelepo »Sveta noč, blažena noč« je bila proslava končana. Prav toplo ee zahvaljuje vsem darovalcem in učiteljetvu za eo-detovanje šolsko vodstvo. . * — „l * . , St. Jernei Gorelo je v torek zjutraj pri hižarju in mizarju Slugi na Dol Brezovici pri Št. Jerneju. Pogorelo je dvoje gospodarskih poslopij; hiSo so le e težavo re-SilL — Pogoreli Sluga je imel gospodarska poslopja ie nedavno zavarovana, a ko je zavarovalnina potekla, je žal ni obnovil, tako da je sedaj brez vsakih sredstev. — O Tarokih požara doslej še ni ničesar anamega, Hripa je tudi tetoe precej razširjena po nali far i, a smrtnih žrtev doslej še ni zahtevala. Je pa todi letošnja mokrotna in razmeroma tocpla zima zelo ugodna za širjenje sliônih epidemij, Vagon koruze je prejela te dni naša občina m jo razdeJljuje ubožnejšim slojem po 1 din 15 par. Tttdi naročila za krompir sprejema občina in bo na razpolago naročnikom za spomladansko sajenje. — Upajmo,'da bo občinska uprava tudi še dalje skrbela za prehrano svojih občanov, ker je zaradi slabe lanske letine pomanjkanje živeža ponekod že kar občutno in pri nekaterih družinah ljudje že sedaj, sredi zime naravnost stradajo. Mozirje Kmetijski letaj. Kmečka zveza je priredila za Mozirje in okolico kmetijski tečaj. Pri otvoritvi tečaja so bili navzoči poleg drugih tudi g. Steblov-nik Martin, predsednik Kmetijske zbornice, g. Štru-eelj, načelnik okrajnega kmet. odbora in g. Te-sovnik, predsednik okrajne kmečke zveze. Uvodno predavanje je imel g. Ludovik Puš iz Ljubljane, ki je govoril o važnosti stanovske in strokovne izobrazbe, za njim pa je predaval Šolski upravitelj Kotnik iz Rečice ob Savinji, ki je podal gospodarski zemljepis Jugoslavije. Predavanja so vsako sredo in petek od 2 do 6 popoldne v dvorani cerkvene hiše, in sicer do 4. februarja. Predavanj se udeležuje stalno okrog 100 ljudi. Vedno večje zanimanje za ta tečaj pa dokazuje, kako naše ljudstvo stremi za gospodarsko prosveto in kako so taki tečaji neobhodno potrebni in koristni. Rečica ob Savinji Občinski proračun. Proračun za leto 1938.39 znaša 216-463 din. Proračun se bo kril s 45% do-klado na državni davek. Ostali važni viri dohodkov so še: računski presežek nad 30.000 din, ne-iztirjani davki iz prejšnjih let okrog 40.000 din ter trošarina in takse. Sodni uradni dnevi. V proračun se je vnesla tudi potrebna vsota za vzdrževanje sodnih uradnih dnevov v Rečici ob Savinji, počenši s 1. aprilom tega leta. Upamo, da nam bo višja oblast šia v tem pogledu na roko in našo tozadevno prošnjo ministrstvu toplo priporočila. S tem bo namreč ustreženo dolgoletni želji naših občanov, da ne bo potreba za vsako malenkost hoditi v Gornji grad ter da se bodo manjše sodne zadeve lahko opravile kar na sedežu domače občine. Zadrnga splavarjev je imela preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor. Pravo veselje je zavladalo med splavarji, ko jim je župan gospod Blekač sporočil, da je polovična vožnja ob povratku iz južnih krajev splavarjem za letos že dovoljena. Občine našega okraja eo se namreč že meseca novembra obrnile z vlogo na noša slovenska ministra glede polovične vožnje. Sedaj je zadeva vendar enkrat že v začetku leta ugodno rešena, ne pa, kakor se je to prakticiralo prejšnja leta, ko je bila ta ugodnost izdana šele proti jeseni, tako da splavarji od tega niso imeli nikakc koristi. Gasilsko slavje na Jesenicah Velenie Pokopali smo Stropnikovega Ivana iz šaleka. Komaj 24 let mu je bilo, pa lahko po pravici in e ponosom rečemo o njem, da je dopolnil veliko let. Bil je domačim vzoren sin in brat, v fantovskih vrstah pa zgleden fant od fare. Ko je prišel pred meseci bolan od vojakov, je silno vdano trpel. Pogreb mu je dal spričevalo o njegovem fantovstvu. V solzah sta se poslovila od njega Vrtanškov Gustl in Vožičov Lojze Gasilska četa je počastila rojstni dan visokega pokrovitelja kraljeviča Tomislava z lepo proslavo. Na sporedu je bila deklamacija, govor in igra »Ljubezen do bližnjega« Obisk je bil lep. Ob tej priliki omenjamo, da je novi gasilski dom že pod streho! Kon'ice Preko odra Društvenega doma je šlo že mnogo predstav, vendar je od vseh doživela največji uspeh Grogorinova igra »Kralj i neha«. Odigrane so bile štiri predstave pred popolnoma razprodano dvorano. Največji obisk je bil pri zadnji predsitavi, pri kateri so bili glavni gledalci šaleka mladina. Vsega je videlo igro 1750 ljudi K četrti ponovitvi je prišel g. avtor Gregorin osebno. Pred koncem igre se mu je ob odprtem odru, na katerem eo bili vsi igralci, zahvalil za pomoč pri vajah in za osehni obisk g. režiser Sarlali, nakar mu je najmanjša igralka 3-letna Turkova izročila šopek s slovenskim trakom. V zahvali je g. Gregorin izrazil svoje zadovljetvo z igralci, njih izvajanjem in ostalo tehnično izvedbo. Med ljudmi je veliko zanimanje za igro, radi česar se bo ponovila na evečnieo. Glas o veličastni izvedbi predstave ee je daleč razširil. Mnogi jo hočejo ponovno videti. Obetajo se obiski iz prav oddaljenih krajev. — Ko je ta Gre-gorinova igra tako razgibala ne eamo ves konjiški okraj, marveč še celo daljne kraje, se je porodila misel, da se priredi še drugo njegovo veliko delo >V času obiskovanja« in sicer na prostem. Liutomer V nedeljo, dne 30. t. m., pridejo k nam gostovat igralci in pevci malonedeljskega »Slomškovega prosvetnega društva«. Ob 15 nastopijo v Katoliškem domu z novim venčkom narodnih pesmi ln nato z novo 1. Oblakovo sodobno in zanimivo igro >V temoti«, tridejansko dramo iz kmečkega življenja. Preteklo nedeljo je içra napravila globok vtis pri Sv. Juriju ob Ščavmci. Ker je to društvo menda edino v okraju, ki še nima lastnega prosvetnega doma in zbira prav zdaj v ta namen, ga hočemo z obilno udeležbo podpreti v njegovem plemenitem stremljenju. Studenec ari Sevnici Jeseni so začeli popravljati cesto oziroma klanec skozi vas Studenec. Delo je zaenkrat toliko na- Eredovalo, da ee zope' lahiko vrši redni promet, pomladi bo pa treba delo nadaljevati. Zbirka za novo Baragovo semenišče v Ljubljani je končana. Nabrali smo okoli 1600 din, kar je izredno veliko za tako majhno ia revno faro, kakor je Studenec. — Nt PonMcvah je umrla Ana Zupančič. Svetila ji večna luči Središče ob Dravi VojaSkl begunec v rokah pravice. Orožniška patrola pod vodstvom komandirja g. Franca Bizjaka je dne 15. t. m. prišla na svojem službenem obhodu tudi v gostilno g. Lovrenca Kosija. V gostilniški sobi opazita orožnika sumljivega tujca, ki je bil ravno zapoelen z dobrim obedom. Ker se ni mogel legitimirati, eta mu orožnika začela temeljito izpraševati vest. Našli so pri njem revolver z 8 naboji in 2 vitriha ter nekaj denarja. Izkazalo se ie, da je ta postopač že dolgo zasledovani vojaški begunec Jurij Tomažič, ki je meseca decembra pobegnil od 19. art. polka v Cačku, m je v tem času zakrivil več vlomov in tatvin koles. Tudi v Središče ee je pripeljal na kolesu, ki ga je ukradel v Koprivnici. Orožnika eta nevarnega ptiča oddala pristojni oblaeti, kjer ga čaka zaslužena kazen. Našim orožnikom pa želimo še več takih uspehov, eaj se med pcetopači, ki nas dan za dnem nadlegujejo, gotovo nahaja dosti takih, ki zaslužijo, da pridejo pod ključ. Zagorje Z občinske uradne deske smo posneli, da je do konca meeeca vložiti naslednje prijave: Za priti obalno (doslej je vloženih le okrog 10 prijav, da ne bo nepotrebnih kazni, obrtniki pozorl), za rent-nino ter prijave za kolesa. Do konca tega meeeca je dalje dvigniti pri davčni upravi karte za služkinje. Z ozirom na hudo kazen opozarjamo, da no zamudit« * nabavo! Volivni imeniki so razgrnjeni do konca tega meseca med uradnimi urami na občinskem uradu. Volivce opozarjamo, da ee pravočasno pozanimajo, so U vpisani ali nel Jesenice, 24. januarja. V nedeljo dopoldne je bil ua Jesenicah pri industrijski gasilek' četi prirejen pomemben gasilski praznik v počastitev rojstnega dne visokega pokrovitelja vsega gasilstva Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. V zvezi s tem praznikom je gasilska zajednica podelila poveljniku in članom industrijske gasilske čete 9 odlikovanj in so bili zapriseženi številni novi člani. Ob 8 sta se obe industrijski gasilski četi z .Jesenic in Jovornika udeležili sv. maše v savski cerkvi. Po sv. maši je bil zbor vseh članov pred industrijskim gasilskim domom, posebna deputa-cija pa je odšla na kolodvor, da pozdravi delegate gasilske zajednice. Gasilske čete so bile strumno postrojene pred gasilskim domom. Slavja industrijske gasilske čete se je udeležil tudi generalni ravnatelj KIT) g. C. Noot, ki je na tovarniških tleh pozdravil došlegt predsednika dravske gasilske zajednice dr. Kodreta in inšpektorja inž. Dolenra ter ostale došle delegate. Sledila je zaprisega novih članov, katero je izvršil jeseniški kaplan gospod Križman. Po prisegi je zbrane goste in gasilske tovariše nagovoril gosp. poveljnik Lukman in jih pozdravil v imenu zadržanega predsednika. Posebej je pozdravil predsednika gasilske zajednice in predstavnika slovanskega gasilstva gospoda dr. Kodreta, generalnega ravnatelja K1D gospoda C. Noota, jeseniškega kaplana Križmana, prokuri-sta KID gosp. inž. Petrovčiča, inšpektorja gasilskih čet gosp. inž. Dolenca, ostale delegate od zajednice in župe, zastopnike tiska in vse zveste gasilske tovariše. V svojem govorn je omenil rojstni dan visokega pokrovitelja kraljeviča Tomislava, v katerega počastitev je prirejeno slavje. Pokazal je novim članom vzore gasilstva in tovariškega dela. Pri gasilstvu nihče ne išče plačila, temveč je to idealno delo za pomoč bližnjemu. Nato je spregovoril predsednik dr. Kodre, ki je omenil, da se je prav rad odzval vabilu na to slavje, ki ga prireja gotovo ena najbolj vzornih gasilskih čet in odlična industrijska gasilska četa v zajednici. Govoreč o vzorih gasilstva je posebej poudaril, da mora biti zavest slovenskega gasilca najprej slovenska, da more potem biti močna jugoslovanska. Potem je dr. Kodre v imenu zajednice razdelil odlikovanja. Gosp. poveljnik K. Lukman je dobil srebrn križec za zasluge v gasilstvu, najstarejši gasilski tovariši činkovec, Krušič. Merlič, Andrej-čič, Zwischenberger, Novak Gregor in Novak Tone, Velepič, Tavčar pa kolajne kot priznanja za dolgo zvesto delo. Odlikovane« Anzelc Franc pa je malo pred tem umrl in je bilo to priznanje izročeno svojcem. Za odlikovanja se je zahvalil g. poveljnik, ki je poudaril, da smatra svoje odlikovanje za odlikovanje zvestega dela obeh industrijskih čet in deli svojo počastitev s svojimi zvestimi tovariši. Po tem oficielnem delu v okrašenem gasilskem domu je bila v tovarniški kazini prirejena zakuska. Ob tej priliki je industrijska gasilska četa izrekla zahvalo odhajajočemu četnemu inženirju g. Seebacherju in mu v priznanje in za spomin poklonila malo darilce. Gospod poveljnik je posebej naglašal vestno delo inženirja, ki odhaja sedaj na drugo službeno mesto, kjer mu želi v imenu vseh gasilcev najboljšega uspeha. Inž. See-bacher se je zahvalil za priznanje in želel novemu inženirju g. Brîifachu, da bi mogel za koristi gasilstva delati še bolj uspešno po vzorih odličnega predsednika g. Lukmana. Ker je bil napovedan ravno preboj visoke peči, je gosp. generalni ravnatelj povabil delegate, da si ogledajo plavi in plinske naprave. Gospod gen. ravnatelj je ostal i delegati zajednice tudi pri kosilu. Popoldne pa si je dr. Kodre v spremstvu ogledal gasilski dom in gasilsko četo pri Sv. Križu nad Jesenicami. Ta gasilski dom je najvišji v državi in leži 1000 metrov visoko v gorah. Športne novice doma in drugod Pokrito tenis igrišče je dobil Belgrad. Prvo pokrito tenis-igrišče je bilo predano svojemu namenu v soboto v Belgrad i. Tej slovesnosti je prisostvoval med drugimi minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Miletič, maršal dvora g. B. Colak-Antič in dr. Ob lej priliki eo bile odigrane štiri double igre z naslednjimi rezultati: Radova-novič-Grujič:T. Kukuljevič-Lukič 6:2, 7:5; Rado-vanovič-Jovanovič:T. Kukuljevič-Mogin 7:5; Rado-vanovič-Lukič:T. Kultuljevič-Grujič 6:4 ter Radova-novič-Kumanudi:Mogin-T. Kukuljevič 6:3. Lovelock — doktor medicine. Olimpijski zmagovalec na 1500 m pri zadnji berlinski olimpiadi, Južnoafrikanec Lovelock, je te dni bil promoviran v Londonu za doktorja medicine. Svetovno prvenstvo т namiznem tenisu v Londonu, kjer se je pričelo včeraj tekmovanje za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, sodeluje 250 igralcev iz 16 držav. Nasprotniki, ki se bodo borili v zanimivih borbah, so porazdeljeni v dve skupini : I. skupina: Anglija, Nemčija, Inska, Letonska, Avstrija, Poljska. Amerika. Walee. II. skupina: Egipt, Belgija, Francija, Holand-ska, Jugoslavija, Litva, Češkoslovaška in Madžarska. Pokal brani Madžarska, ki bo naletela v svoji skupini na zelo nevarnega nasprotnika v Češkoslovaški. Še hujših borb je pričakovati v prvi skupini. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Reka (smučarska sekcija). Članski sestanek, ki bi moral biti v Četrtek, 27. t. m., odpade, pač pa naj »e članstvo polnoštevilno udeleži občnega zbora v sredo, '26. t. m. oh 20 v gostilni Konsuin, Ulince, Tržaška cesta. Pridite prav vsi! Načelnik. Zveza slovenskih lalikoatlet»klh klubu» v Ljubljani. Redna seja ho danes, v torek, dne 25. t. m. oh 20 v kavami Miklić. Naprošeni so vsi odborniki, da sigurno prisostvujejo. Dnevni red: naše stališče do /.veie v Zagrebu, naše stališče na bodo® .skupščini, spored dola v letu Ш8 iJi organizacija atleitike v dravski banovini. Ljubljanski klubi: Ilirija, Planina, Primorje, Korotan, Hernies, Sloga, Svoboda se naprošajo, naj pošljejo po dva opoluomočena delegata. — Predsednik. JSK Primorje, Ljubljana. Tem potom obveičamo v«e aktivno člaustvo, da se vršo redni treningi v telovadnici na učiteljišču vsak toTek in četrtek od 17.45 do 19. ure. Crose-country treningi se vršijo na našem igrišču vsako nodeljo od lft. ure naprej. — Načelnik. Foto vetere 7-a svoje člane bo priredilo tudi leto« Onrodnje društvo SPI) v svoji društveni foto temnici na Aleksandrovi cesti 4-1. Prvi foto večer bo vodil g. pTof. Ravnik Janko, ki bo obravnaval praktično povetavanje. Vaje se pričnejo v petek, dne 28. t. m. ob 'JI. nri v društvenih prostorih. Intereseutje naj se predhodno prijavijo v pisarni SPD, ker more na enem večera sodelovati le šest oseb. NENADOMA NAM JE DANES POPOLDNE UMRL NAS DOBRI M0Z IN OČKA, GOSPOD DR. IVAN MODIC VlftJI SODNI SVETNIK V POKOJU, REZERVNI KAPKTAN IN ODVETNIK POGREB BO V SREDO, DNE 2«. JANUARJA 1938, OB POL STIRIII POPOLDNE IZPRED MRTVAŠKE VEZE LEONISCA NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U У LJUBLJANI. 24. JANUARJA 1938 BRNA ROJENA GACNIK. ŽENA НЕ1Л MODIC. STN - JELKA POR. CERNE J, HCI - DR. DARKO CERNE.!. ZET IN OSTALO SORODSTVO SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). ObveSčamo me atlete, d« je ob torkih trening ob pol sedmih zvečer na klasični gimnaziji (Tomanovi ulica). Ietotam danes sestanek vseh v Ljubljani bivajočih dolgoprogašev. Važno zaradi bližajočih 6e gozdnih tekov. Atlete izvedo Ljubljane bomo obvesti H o vsem potrebnem pismeno. V«i. ki Imajo veselje do te panoge, naj se javijo pismeno na naslov: SiR Ilirija, Selenburgova nllca 7, Uradna vremenska poročita Tujsko prometnih tvet Slovenije. JZSZ, SPD po stanju x dne M. I. IMS Rutefc-Planica, H?0 m: —t, sončno in mirno, osrenjen sneg, v višjih senčnih legah pršič, 85 cm, drsališče in skakalnice uporabne. Kranjska uora, 810 m: —2, barometer и« dviga, sončno, mirno, osrenj. sne«, v višjih senčnih legah pršič, 50 em, sankališče in drsališče uporabno. Dovje-Mojstrana, 650 m: —5, sončno, mimo, snega 18 cm l'riif. moi m; pršič, 110 om. Hlett, 301 m: —2, barometer pada, »nnčno, mirno, sron, 20 em, na jezom drsališče deloma uporabno. Pokljuka - Sporthotel, 1.Ш m: —2, sončno, JO em pršič« na 100 podlaga. Senjorjev dom, 151! m: —I, senčno. 16 cm pršiča na 125 podlage v senčnih legah, «mat sneg т sonč. legah. Koča port Kopo, 1377 m: —4, sončno, vetrov., aren, ir,n. Rimski vrelec. ,1,V>m: —t, sončno, mirno, sren, 55 eni. Dodatno poročilo t line it. I. itSH: Sv. Kril nad Jeićnicami, 1Ш m: —A, sončno, mirno, 40—45 cm osreitlenega- snega т sdtičnih legeb, v višjih senčnih logah pršič. Jezersko, 890 m: —A, sončno, mirno, 1« «m pršiča na «i em podlage. Dom nn Mrzlici, 111» m: —4, sončno, «lom ae«sedeTi<-ga snega. ZFO 1. slovanske smuč. tekme Zveze fantovskih odsekov Prijave Cehoslovahov Češkoslovaški Orli ло že prijavili svojo reprezentanco za 1. slovanske smučarske tekme /FO. Pod vodstvom br. Novotnyja, tehničnega referenta v smučarskem športu češkoslovaškega Orla, pridejo k nam ti-le tekmovalci: Vit ï'ousek, Bohumil Kosour, Emil Sladeček. Prvenstvo, ki bo prihodnjo nedeljo v Krkonožih. I») odločilo, kdo še pride z njihovo reprezentanco. V poštev prihajajo bratje: Vaclav Rypl, Miroslav Barton in Alojz Hanuš. Obžalujejo, da zaradi nezgode pri treningu ne bo mogel sodelovati eden najboljših smučarjev — tekmovalec češkoslovaške republike brat poročnik Franti-šek Zajiček. Češkoslovaška orlovska smučarska reprezentanca dospe preko Avstrije na Jc-senice; točen dan prihoda nam še sporoči jo. Člane Zveze fantovskih odsekov, ki se nameravajo udeležiti tokem, oj>ozarjamo, da se takoj prijavijo, ker prijavni rok že poteče. Ravnajte er točno po tozadevnih okrožnicah. Prav tako opozarjamo vse udeležence, ki se hočejo poshižiti našega posebnega vlaka za Planico v nedeljo, dne 13. februarja, da se najkasneje do 29. t. m prijavijo ZFO. Programi Radio Ljublianat Torek, ii. januarja: U Solsk« ura: (11 asbo.no predavanje: Jurij Fleišinan (g. Pavel Kozina) — 12 Češka lahka glasba (plošče) — 12.45 Poročila — 1.1 Napovedi — IS.'JU Opoldanski konoert Radijskega orkestra — lf Kosi Ivan igra na eitre — 18.10 Judovska duševnost (g. Fr. Tomeglav) — IS Napovedi, poročile — ID.Sil Nae. ura: Ktična vrednost smučanja in njegov vpliv na veakdanje življenje (g. Jurij Piccoli) - 19.50 Zabavni ivoftnl tednik 20 O. Zupančič: >Veronika Učbeniška« (izvajajo člani Narodnega gledališča v LJubljani — 22 NniKivedi, poročile — 22.15 Zn oddihi (iirrn Radijski orkester). Sreda. Jt. januarja; 12 Oitrc, mandoline, balalajke (plošče) - 12.45 Poročila — IS Napovedi — 1,1.20 Rad. šramol — IS Mladinska ura: Rog čuvaj Irsl;ol kr' žev pot in Jimaga naroda (člani rad. igr druSine) — 18.40 Indnstrija premoga v Sloveniji (inšp. g. Rilovedi, poročila. Drugi programi» Torek, it. januarja: Rcli/rad: 20 Koralni koueert, 20.46 Kom. koncert, 21.50 Veliki orkester. Zafireb; 20 I*ra, 20.» Klavir, JO Sopran in orlweter, Л!.Л1 Rusl.e pasmi — Dunaj. 1S.40 Mod. balada, 20.10 Igra. 31 Izmenjava Italijan, in avstrij. programa, 22 Ples. glasba — HudimpcSta: 20.28. Plošče, 21.4« Trlo. J.l.iv, .laz/. — Trit-Mllani 2] Izmenjava lini. in nvslr. programa. "2.W Orgle — Rim-Rari: 17.15 Ples. glasba. JI Roslanifova igra Cyrano de Rergerac« - 1'гпџа: 21.05 Ork. konc. — Varšara: 20 Auberjevn komlč. opera Fra Plnvolo« — Rcrlin: 19.10 Rossinljeve skladbe, j» Orkester, sek-«tet, šramel in solisti — Hamburg: 20 Angleški: orkestralna glasba. '.».'.JO Zabaven večer 7,a angleške mornarje -- rratislava■ 20 Beethovnova onern -Fidelio. — Strasbourg: 31 ..VI Orkestralni koncert. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovonjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelilna vršilce po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. Tepžhe (tekače) od 15 din. predposteljnike od 28 din naprej, preproge velike od 1*0 din, kokosove tekače, zavese za okna. posteljna pregrinjala, blago za prevleke pohištva nudi veliko izbiro najceneje nova speci-jalna trgovina Г. 1. GorlCor, Llubliana, Sv. Petra c. 30 Pregrinjala kol zaslon- izgotavljamo takoj po nizki ceni ! Mizarski pomočnik vesten in posten — išče službo, vajen furniranega dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1090. Poštena prodajalka prikupna in delavna, 21-letna, išče službo kjerkoli pri blagajni, pisarni ali skladišču. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Poštena prodajalka« St. 1112. (a) Glavnega knjigovodjo in ealdakontista, izvežbane-ga v kartotečnem knjigovodstvu, sprejme veliko podjetje na Gorenjskem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hiter delavec« 730 (a) Služkinjo veščo meščanske kuhe — sprejme uradniška družina. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1. februar«. St. 1070. (a) Prodajalko Išče - cvetličarna v Primorju. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo »Slovenca« pod št. 1076. (b) Notarsko uradnico izvežbano. veščo stenografije, sprejme notarska piRarna v Ribnici. Ponudbo upravi »Slovenca« pod št. 856. (b) Strojno ključavničarski pomočnik se sprejme za Izučenje predilca. Prednost imajo vojaščine prosti samski sinovi železničarjev. Učna doba je brezplačna. Ponudbe je poslati do 29. t. m. upravi »Slovenca« pod »Predilnica«. 1111. (b) Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. - Musar Jože, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. (b) II Pohištvo i Kvalime spalnice ln kuhinje prodaja najugodneje pohištvo Malen-šek. Celovška cesta 258. Glasba ^^^^^mpni K t. ZAHTEVAJTE BREZPIAČEN KAMlUG Г1Е1ПEL HEROLD & " MARIBOR si 102 Preklic Obžalujem kar sem neresničnega govorila proti Ceciliji Globočnlk ln Tinki Bajer in se zahvaljujem, ker sta odstopili od tožbe. Posebej se zahvaljujem Tinki Bajer. Rok ln Kati Plesnik, Blejska Dobrava. (o) II Kupimo Vsakovrstne zlato kupuje po najviâjib cenah OEKNE, Juvelir, Ljubljana Woltova ulica št 3 8 JffffffffBfl Pletilni stroj dobro ohranjen, 10-70 — naprodaj po zelo nizki ceni. AleSovec, Cankarjevo nabrežje t. (1) K NaJbolJBl trboveljski premog brci praha koks, suha drva I. Pogačnik Mirienil Telefon ao-lt »Kappel« pisalni stroji nemški kvalitetni izdelek. Najboljši material, lahek tek, najmodernejša konstrukcija. Večletno jamstvo. — Tudi na obroke. V vseh velikostih in cenah pri gen. zastopstvu Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 nasproti hotela »Meran« Trafika J se proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1113 ПИВМПП)! ПШШВ! Enonadstropno hišo v Rudniku, prodam proti gotovini. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 943. (p) Dve majhni hiši naprodaj v St. Vidu nad LJubljano. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 1102. Hiša ugodno naprodaj. Zemlje 1200 kv. metrov. 30 rodnih sadnih dreves. Franc Vilfan, Vevče 37, p. Dev. Mar. v Polju. (p) Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra 4t 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlS ln vil. Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Stanovanja Stanovanje nudimo pošteni ženski s pohištvom. Slomškov trg St. 12, Maribor. (e) Dražba lova Pri okrajnem načelstvu v Radovljici bo v četrtek, dne 3. lebruarja 1938, ob pol 12 dopoldne dražba občinskega lovišča občine Bohinjska Bistrica, ki meri 3400 ha. — Izklicna cena je 2500 dinarjev. Občina Boh. Bistrica Razglas Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglaša na osnovi § 117 zak. o mestnih občinah, da so osnutki proračunov mestne občine ljubljanske za leto 1938-1939, in sicer: 1. Mestnega zaklada; 2. Mestne delavske zavarovalnice; 3. Pokojninskega fonda nameščencev mestnega tramvajskega podjetja; 4. 6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila; 5. Meščanske imovine; 6. Regulacijskega fonda; 7. Delavskega doma; 8. Internata in gospodinjske šole »Mladike«; 9. Ustanov sestavljeni in da bodo vsi ti osnutki 5 dni, to je od 25. do vključno 29. januarja tega leta razgrnjeni med uradnimi urami občanom na vjiogled v posvetovalnici (strokovni knjižnici) na mestnem poglavarstvu. Vsak član mesta, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje v mestu neposredni davek, ima pravico staviti k osnutkom proračunov svoje pripombe. Te pripombe je predložiti podpisanemu mestnemu poglavarstvu v istem roku, t. j. v času od 25. do 29. januarja tega leta. Mestno poglavarstvo Ljubljana, 18. jan. 1938. Predsednik: dr. Adlešič Juro, 1. r. Zahtevajte povsod naš list! Pri hrlpl, prehladu, nahodu poskusite novo sredstvo VUTOX ki Vam more pomagati in Vas osvoboditi težav. Dobiva ae v vseh lekarnah. Reg. S. P. br. 044 z dne 22. X. 1937. V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino ca »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobit* razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 eiu-tral do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030. Kupujte lepa in trajna darila novoporočencem TRGOVINA H. NIČMAN, LJUBLJANA Vam nudi vsakovrstne kipe, krasne križe za obesiti in postaviti, cele garniture svečniki od Din 60'— dalje, slike najrazličnejie velikosti in kvalitete. Cene izjemno nizke. Postrežba točna in solidna. Vsemogočni je poklical k Sebi svojega zvestega služabnika, sina, brata, strica, prečastitega gospoda FRANCA ŽITNIKA župnika in duhov, svetnika v Stopičah Spremili ga bomo na njegovi zadnji poti v torek, dne 25. januarja 1938, v Stopičah Šmarje, Ljubljana, Maribor, Kamnik, Božjakovina, 25. jan. 1938 Josip, oče — Jože, dr. med., brat Marija, Francka, Pepca, Ana, Rezka, sestre, in ostali sorodniki Po mukapolnem trpljenju nas je danes zapustil v 78. letu svojega plodonosnega življenja naš najskrbnejši in iskrenoljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod Martin Vrečko posestnik, stavbeni podjetnik itd. v Žegru, odlikovan z redom sv. Save in Jugosl. krone Materi zemlji bo izročen v torek dopoldne. Žegar, Maribor, Pilštanj, Rogaška Slatina, Imeno, Ljubljana, dne 23. januarja 1938 Globoko žalujoča rodbina Vrečkova Maurice Leblane: 19 Izredne pustolovščine Arsena Lupina. ©tok tridesetih krst Utrujenost in lakota, ki sta jo začeli mučiti, nista pustili Veroniki mnogo razmišljati. S|>omi-njala se je samo tega. da ni prinesla iz vasi nič živeža in da ne ho imela kaj jesti. Kljub temu se ni vznemirjala, ker se je odločila, da ho, kakor hitro se ho razpršila megla — in to bo kmalu — zažgala velik ogenj s kanglami bencina. Mislila je, da bo najboljši prostor na koncu otoka, na križu, kjer se je dvigal dolmen. A nenadoma se je je polastila strašna misel: ali ni pozabila škatlice z vžigalicami na mostu? Prebrskala je žepe, a je ni našla. Vse iskanje je bilo zaman. Toda to je ni preveč vznemirilo. Občutek, da je ušla sovražnikovim napadom, jo je napolnjeval s takim veseljem, da se ji je zdelo, da se l>odo vse težave odstranile same od sebe. Tako so minevale ure, neskončno dolge ure, ki sta jih megla in mraz ob bližajočem se jutru napravila še strašnejše. Počasi se je nebo zjasnilo. Stvari so postajale vedno boli jasne Videla je, da se je most sesul v vsej dolžini. Razdalja petdesetih metrov je ločila oba dela otoka, ki ju je vezal spodaj le oster in nepristopen greben. Rešena je hila. Ko pa je dvignila oči na nasprotni hrib, je zagledala |>rav na vrhu pobočja prizor, ki ji je izvil grozen krik. Trem drevesom, ki so bila najbolj naprej pomaknjena in ki so spadala v gozd Velikega hrasta, so bile obsekane spodnje veje. In na teh treh golih deblih so se dvigale tri sestre Arcbignat. z raztegnjenimi rokami in nogami povezanimi z vrvjo, ki se je vila pod cunjami kril in šla nato do glave, ki so io na pol skrivala črna pokrivala. — Bile no križane. VI. VESELKO. S pogledom, obrnjenim od nizkotnega prizora, ne da bi se brigala zato, kaj bi se zgodilo, če bi jo videli, se je Veronika vrnila v Prieuré. Samo en cilj, le eno upanje je imela: zapustiti otok Sarek. Sita je bila groze. Gledala bi tri trupla, tri zadavljene ženske, ali ustreljene in celo obešene, če se ji ne bi upiralo. Ta môra, to je bilo preveč. Pretirana sramota, bogoskrunsko delo, ki je presegalo meje hudobije. In nalo je mislila nase, na četrto in zadnjo žrtev. Zdelo ee ji je, da jo je usoda pritirala k tem dogodkom, kot tirajo obtoženca na morilni oder. Kako ee ne bi tresla od strahu? Poskusila se je tešiti z besedami: »Vse ee bo razjasnilo... Vsega tega je kriva vojska, f. Nepotrebne besede! Poskusi razmolrivanja, ki so ga njeni možgani komaj sledili. Uničena je bila od premočnih pretresljajev in zaradi tega je začela misliti in čutiti tako, kakor vsi sareški prehivalci, ki jih je videla umirati, onemogla kot oni: ista groza jo je pretresla, obdajala ista mora. Katera eo Ia nevidna bitja, ki jo zasledujejo? Kdo je imel nalogo napolniti trideset krst? Kdo je poguhil vse prebivalce nesrečnega otoka? Kdo je stanoval v jamah, kdo je trgal ob jxuiocnih urah posvečeno omelo in rastline sv. Janeza? Kdo je rabil sekiro in puščice? Kdo je pribil na križ ženske? f.'emu? Duhovi teme, hudobni duhovi, duhovniki izumrle vere, ki so žrtvovali krvoločnim bogovom može, ženske, otroke... »Dovolj! dovolj! Blaznim!« je rekla z močnim glasom. ■»Oditi morami Mislit! moram, kako l>oin prišla iz tega pekla.c Ko je zopet začela iskali hrane, je v očetovi pisarni nenadoma zapazila na dnu omare list papirja, ki je predstavljal isti prizor kol zvitek pa- jxirja, ki ga je našla v zapuščeni koči pri Mague-nocovem truplu. V enem predalu je našla risalni papir. Razgrnila ga je. Več s krvjo Začrtanih prizorov je bilo. Nad prvo glavo je bil napis V. d' II. Spodaj je bil podpisan Anton d'Hergemont. . Njen oče je napravil torej risbo... Njen oče je torej poskušal dati trpinčeni ženski podobo svoje hčerke... >Dovolj, dovolj!* je ponovila Veronika. »Nočem več na to misliti... Nočem premišljevati.. .< Oslabljena je nadaljevala s preiskovanjem, a ničesar ni mogla najti, s čimer bi si utešila glad. Tudi ni ničesar našla, da bi napravila ogenj. Megla se je razpršila in znamenje bi gotovo zapazili. Poskusila je e kresanjem dveh kremenjakov. Slabo ji je šlo in ni uspela. Tri dni se je vzdrževala z vodo in z divjimi jagodami, ki si jih je natrgala med razvalinami. Veselko, ki jo je večkrat obiskal, je ni mogel spravili v dobro voljo. Jezna je bila na žival in jo odganjala od sebe, kakor da bi bil kriv on, da je ' Francov pes. Najmanjši šum jo je stresel od nog do glave in jo oznojil. Kaj so delali ob Velikem hrastu? Kje eo se pripravljali, da napadejo. Zgrozila se je ob misli, če pade v roke tem strahovom, da je lepa in da jih bo lepota in mladost mogoče zapeljala... Toda četrti dan ji je iskrica upanja dala pogum. V predalu je našla precej močno lečo. Izkoristila je toplo solnce, osredotočila vse žarke na kos papirja, ki se je končno vnel in s katerim ji je bilo mogoče prižgati svečo. Mislila je, da je rešena. Odkrila je celo zalogo sveč, s katerimi je ohranila plamen do večera. Proti enajsti uri je oborožena šla proti koči z namenom, da bi tam zažgala. Ozračje je l»ilo jasno in sij bi videli z obale. Ker se je hala, da ne bi videla tragično prikazen sester Archignat, katerih Kalvarijo je obse- vala svetla luna, je sla od Prieuréja dalje proti levi, kjer je bila hoeta. Plahoina je šla in se zadevala ob korenine. Ko je dospela na odprt prostor ne daleč od koče, je bila tako utrujena, da se je morala usesti. V glavi ji je šumelo. Od tam ni mogla več videti kraja mučenja. Toda ko je nehote obrnila oči proti griču, je imela vtis. da se je premaknil nek bel obris. To se jo zgodilo sredi gozda na koncu poli, ki je v tej smeri šia skozi skupino dreves. Podoba je šla zopet mimo in Veronika je spoznala, četudi je bila razdalja velika, obris oblečenega bitja, ki se je držalo med vejami drevesa, ki je bilo na eamem in višje od drugih. Spomnila se je besed sester Archignat: »Ko se bo približala poliva luna, bodo šli na Veliki hrast in utrgali posvečeno omelo.t Ih kmalu se je spomnila opisov, ki jih je brala v knjigah, ali jib je pripovedoval oče in zdelo se ji je, da je bila navzoča pri enem takem druidskem obredu, ki je zelo vplival na njeno otroško domišljijo. Tako se je čutila onemoglo, da ni bila gotova, ali je čudni prizor resničen. Štirje drugi obrisi so se postavili pod vznožjem drevesa in «o dvignili roke, kakor da bi hoteli loviti listje, ki je padalo. Blisk se je prikazal. Zlat srp velikega duhovnika je odrezal šop omele. Nato je šel s hrasta in pel postav je zdrknilo vzdolž vhoda. Šli eo okoli gozda in prišli na vrh griča. Veronika ni mogla odtrgati svojih plašnih oči od teh bitij; nagnila je glavo naprej in videla tri trupla obešena na mučilna drevesa. Od daleč eo bila krila pokrival podobna krokarjem. Pred žrtvami so se postave ustavile, kakor da hočejo izvršiti nerazumljiv obred. Končno se je veliki duhovnik odtryal od skupine in s šopom omele v roki je šel navzdol po pobočju griča proti kraju, kjer je bil prvi mostni steber. Za Juqoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič 12212212