175. s&jim.
i ipffinfl. * tttriffi z. flwjnfln razi
tko m.
1* podpisane te IV nafcopiio« m m vrata.
Posamezna Številke:
v Jugoslaviji vsa dni po Dta t*-vtnozamstvu navadne dni Oln 1, nadele
Poštnina platana v gotovini.
^SovettsU Narod« vtJJ*:			7 fltOlfitro
	▼ Ljubil«*:    |      ?e potti		
§                      ^ ^ ■.. ^	BDki 14*—	I Dte  144 — & »H 36---- Z rt-	f Din 264 — . »-66 —
Bri zBocebftnem povfSaoJu sctiran daft&t aaroentea doplača ti. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   8cv P° nakazn d Na samo pismena —oOfci brez posiatve denaria se ne moremo ozirati.
Po konferenci d Sinail.
V ponedeljek je romunski ministrski
predsednik Bratiarm zaključil posvetovanje zunanjih ministrov Male antante v Sinaji in zastopniki posamnih držav »o se vrnili v prestolice, da poročajo vladam o poteku in rezultatih stnajske konference. Izreči merodajno sodbo o uspehu ali neuspehu končane konference, je težko, ker nimamo pri roki podrobnih poroča, zlasti pa, ker ni še znano besedilo podpisanih protokolov. Toda že iz tega, kar so nam povedale dosedanje brzojavne vesti, je razvidno, da ie bilo več grmenja kakor dežja. Sestanek je bil ne glede na važne dogodke v mednarodnem življenlu   le nekaka redna ministrska seja, ki ni prestopila ozkih in strogo opredeljenih mej svojega delokroga. Prav je imel dr. Beneš, ko je dejal po povratku iz Londona in Pariza, da se je dobro zavedal, da pritlikavec ne sme siliti med velikane. Tudi Mala antanta je od svojega postanka do danes igrala vlogo pritlikavca, ki mu niti Praga, niti Beograd,   niti Sinaja ni pripomogla do zasluženega   ugleda in avtoritete. Lahko bi bilo sicer drugače in morda bi mednarodna politika že davno krenila na pravo pot ako bi velesile izprcmenile svojo dosedanjo taktiko in dovolile po vojni nastalim državam, da se sporazumejo med seboj glede skupnega stališča napram potuhnjenim sovražnim silam. Prava m edino zanesljiva garancija za mir v Srednji Evropi in na Balkanu so one države, ki so se dvignile iz razvalin nemško - madžarsko-turške zveze, kajti samo osvobojeni mali narodi se v polni meri zavedajo, kaj bi pomenila izpremernba današnje politične   konstelacije. ŽaHbog, antanta m" razumela in   ni upoštevala življenjskih interesov teh narodov niti pred vojno, niti po vojni in jih ne upošteva v zadostni meri tudi dandanes. Drugače si ni mogoče razlagati, kako more figurirati v Evropi zveza treh malih držav brez Poljske in Grške, ko Je vendar jasno kot beli dan, da ima vseh teh pet držav  skupen zunanjepolitični cilj, in ta je: ohraniti zemljevid Srednje Evrope in Balkana tak.   kakršnega so začrtale mirovne pogodbe rn cementirali milijoni padlih žrtev. Toda kaj hočemo, ko pa še vedno odločuje sila, ne pa pamet in razsodnost
Na dnevnem redu smajske konference je bilo prvotno več zanimivih problemov. Tako se je govorilo o obnovitvi diplomatičnih stikov s sovjetsko Rusijo, o vstopu Poljske in Grške, o fiksiranju stališča napram Madžarski in Bolgariji, o skupnih političnih smernicah v zvezi z restavracijo Turčije in o sodelovanju Male antante pri reparacij-skem vprašanju. Vse to se je pod pritiskom gotovih odločilnih faktorjev reduciralo pozneje do minimuma in tako so se vršila posvetovanja bolj intimnega
prijateljskega kakor pa strogo diplomatskega in meddržavnega značaja. Zunanji ministri so razpravljali o sanaciji madžarskih financ in so pod gotovimi pogoji sklenili, da bo treba Madžarski pomagati na noge. Plemenita ideja, toda bojimo se, da rodi slabe posledice. Res je, da je dobro gospodarstvo in blagostanje predpogoj za obstoj vsake države, toda baš kar se tiče Madžarske, smo mnenja, da bi morala biti Mala antanta zelo previdna in bi se ne smela prenagliti. Najprej realne dokaze lojalnosti, vse pravice narodnim r-.njšinam, miroljubna politika napram sosedom, zlasti Češkoslovaški in naši državi, najprej za storjene grehe zaslužena pokora, potem bo mogoče govoriti o kaki pomožni finančni akciji. Tudi bi bilo dobro poprej urediti svoje finance, ki še daleč ne odgovarjajo potrebam časa. Pozdraviti pa moramo sklep, da bo odslej v kontrolni komisiji na Madžarskem tudi zastopnik Male antante, ki bi mu pa morali dati na pot primerna očala, da bo lahko semter-tja pogledal tudi za kulise.
Dr. Beneš je poročal na konferenci o mednarodnem položaju in pri tej priliki je bila sprožena značilna misel, da je mogoča zveza med Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo. Štirje invalidi naj bi se torej domenili, kako bi prišli do zaslužene pokojnine. Mala antanta je sklenila, da v slučaju potrebe to zahrbtno nakano prepreči. Vprašanje je seveda, kako. Ako je Turčija sama brez tuje pomoči ugnala v kozji rog ne samo Grško, marveč tudi antanto, smo pač radovedni, na kak način bi tri male državice preprečile eventualno zvezo štirih, po številu prebivalcev neprimerno močnejših držav, ki vrhu tega lahko računajo tudi s pomočjo sovjetske Rusije, kajti znano je, da boljševiki simpatizi-rajo s premaganimi narodi, ker so prepričani, da so oni najbolj dostopni komunističnim idejam. Morda bi na to vprašanje odgovorili poljski in grški politiki, ki še do danes niso uvideli potrebe vstopa teh držav v Malo antanto. Zdi se nam, da bi od zopetnc nemŠko-madžarske zveze v prvi vrsti Poljska imela presneto malo koristi. In zato se ne moremo načuditi, da je njen zunanji minister Sevda zavzel ob priliki sinajske konference tako naivno stališče. Interesi nemški nevarnosti najbolj izpostavljene poljske republike so po njegovem mnenju povsem drugačni kakor oni Male antante. Želeli bi samo. da bi eventualni protidokaz ne zbrisal z zemljevida te slovanske države.
Originalna ideja Grške o ustanovitvi nove balkanske zveze pa menda ne obogati mednarodnega arhiva. Namesto da bi se približali Mali antanti, so atenski politiki iznašli nov lek proti mednarodnemu glavobolu. Romunija, Jugoslavija in Grška naj si sežejo v roko, da
bodo skupno čuvale nedotakljivost neuillske mirovne pogodbe. Analogno bi morala torej obstojati za vsako mirovno pogodbo posebna zveza kot vrhovni paznik, ki bi bdel nad tozadevnim protokolom. Škoda samo, da je preveč mirovnih pogodb in premalo držav, m to je tudi naša sreča, kajti sicer bi morda res dobila vsaka pogodba svojo posebno zaščitnico. Menimo pa, da čim več bo nesložnih in zaspanih paznikov, tem prej bodo jetniki lahko zbežali. Jugoslavija nima nobenega interesa na tem, da bi se odtujila svoji najzvestejši in najbolj zanesljivi zaveznici Češkoslovaški in Domišljala o kaki separatni akciji, četudi na videz z dobrim namenom. Balkanska zveza brez Bolgarije bi bila prezgodaj rojeno dete, ki bi povzročalo materi samo nepotrebne krče; ona je docela brezpomembna, kajti če Mala antanta ne bo kos svoji nalogi, je tudi ta zveza ne reši. Pač pa bi bilo dobro,
ako bi Mala antanta postala nekoliko-večja, in o tem bi lahko prjernišnaft varšavski in atenski rx>fitičm krosi.
Glede Bolgarije je sinajska konferenca zavzela docela pravilno stališče, da je treba počakati, kako se bodo razvili dogodki, in šele tedaj bo mogoče fiksirati končnoverjavne stike. Položaj nove vlade ni tako sijajen, da bi mogla pozitivno računati z dolgotrajnim obstojem. Končno je treba omeniti še zelo važen sklep o solidarnosti Male antante s francosko politiko na zapadu. Ta sklep je dokaz, da se državniki Male antante dobro zavedajo važnosti političnih dogodkov tam, kjer se je pred petimi leti odločila usoda malih narodov, in on je obenem odtehtal vse nedostatke in vrzeli sinajske konference. Dast ta sestanek ni ustregel vsem žefjam javnosti, je vendar vsaj nekoliko razčistil politično atmosfero.
Mezdno itene delavcev Trboveljske družbe.
Mezdna posodba iz leta 1922, s katero se je v svrho avtomatične regulacije plač uvedel indeks, je vstvariia, kot izpričuje enoleten nemoten obrat v premogovnikih Trboveljske družbe, pripravno bazo za urejevanje  dohodkov  potom medsebojnega sporazuma. Indeks se je periiodično ugotavljal na podlagi dveh tabel,   ki sta vsebovali izvestne  vrste   življenjskih in manufakturnih  potrebščin. V tabeli sprejete količine teh potrebščin naj bi predstavljale povprečno potrebo delavca med II. in III. kategorijo. Ker pa sta 3/, delavstva že v prvi in drugi kategoriji rn tvorijo tretjo kategorijo povečini  že  nekvalificirani delavci, četrto pa mladoletni delavci, je bilo na ta način   preskrbljeno,   da je več ali mani dobil vsak odrasti! delavec to, kar se je smatralo za povprečno potrebo. Z indeksom pa mu je bilo zasfgurano, da prejema pri naraščajoči draginji porastu cen odgovarjajoče tudi večje dohodke.
Ena tabela je vsebovala življenske, druga manufa!- turne potrebščine. Prva tabela, ki je predočila mesečno povprečno potrebo, je vsebovala: 6 kg bele moke, 9 kg krušne moke, 3 kg koruznega zdroba, 1% kg sladkorja, l3/4 kg masti, 2 kg soli, 60 kg krompirja. 6 kg mesa, 2 kg fižola, 1 kg ješprena, H 1 elra, 1 1 petroleja in XA kg mila. Druga tabela, ki je predstavljala letno potrebo je obsegala: % pražnje obleke, 114 delavne obleke. % para pražnjih čevljev, \14 para delavnih čevljev, 3 pare koitrpl. perila, 4 pare nogavic, 1 klobuk, 1 spalno sra"co, 1 zimsko srajco, 3 brisače, 4 robce. 12 škateli mastila za čevlje in končno pavšalni znesek za popravila teh predmetov.
V ti tabeli so se vstavile avgusta meseca 1922 takrat vel;avne cene, se je izračunala povprečna potreba na šiht in se temu znesku pribil primeren dodatek mesto potrebnega povišama rodbinske doklade in se dobila minimalna plača za delavca med drugo in tretjo kategorijo. S povišanjem odnosno ponižanjem te minimalne plače se ie dobilo odgovarjajoče minimalne plače v posameznih kategorijah.   Tako >e
znašala minimalna plača v prvi kal. 29.75 Din. v drugi kat. 27.50 Din, v tretji kat. 24.25 Din m v četrti kat. 21 Din. Obdržalo se je še stare rodbinske doklade v znesku 3.75 Din na šiht za vsako ženo |n 3L2S Din na šiht za vsakega otroka. Povišanju teh se je izognilo na ta način, da se je vsakemu delavcu na račun rodbinskih doklad pridjal povprečni potrebi še primeren dodatek, ki pa je ostal za vsakega delavca enak. Ostali so tudi še stari nabavni prispevki za vsakega delavca, ženo in otroka.
Samoumevno se je istočasno s povišanjem minimalnih plač povišalo tudi akord-ne postavke, ker ima vsak rudarski podjetnik interes, da v prvi vrsti dobro plačuje produktivne delavce in so to skoro brez izjeme ravno rudarji, ki stoje v akordnf plači. Teh je pri Trboveljski družbi nekaj nad 50°^ od celokupnega delavstva. Ti zaslužijo po veliki večini mnogo več, kot jim gre po minimalni plači. Kakor vsak industri-ski pod črnile, tnko stremi tudi Trboveljska družba, da s primerno visokimi in pri večji storitvi z navzgor se stopnujočimi akordnimj postavkami vspod-buja k čim večjj delavnosti. V imnrmalnf plači pa so eni delavci, kojTh delo se vz praktičnih razlogov ne da akordirati. Pa tudi te se skuša z stopn'ema zvfŠanlmt premijami zainteresirati na čim večii storitvi.
Razlikovati moramo torej povprečne plače, kj vpoštevajo akordni m minimalni zaslužek in povprečne minimalne plače, ki se tičeio edino minimalnih plač. iBeseda povprečen pa ima še poseben pomen. V zaslužek je tudi vzet na delavca in na šiht odpadajoč znesek zanj in za 1 in pol rodbinskega člana, kot tudi na šiht odpadajoč znesek za 1 in pol rodbinskega člana. Do tega pojma povprečnosti se je prišlo, ker odpade pri Trboveljski družbi na 9000 delavcev (prilično stane) 4500 žen fn 90fM) otrok, torej je razmerje med številom delavcev in številom rodbinskih članov enako 1:1.5.
S povSSct rebrnsrta m aprila meseci tet leta, so se povprečno plače preračunane na bazj zlate paritet pribT:\.!e, oad-roma so presegle predvojne povprečne prače. V dokaz naj sftržijo sledeče številke
Predvojne povprečne plaće: I. fcatego-rija 439 K, II. kat. £55 K, in. kat. 2,77 K. IV. kal. 1.77 K. preračunane za seda ne razmere po korza švic. iranka I. kat (>7.4'i
0, n. kat. 58.22 D, m. Tcat. 45.43 D. IV. kat. 29.03 Drn.   Sedanje povprečne plače:
1. tcat 67.39 D,   II. kat. 52.43 D,   TU. \ 40.99 D. IV. kat. 35.14 D.
Ako rnimeriatrpo še mmrmaVne (povprečne) plače, velja glede teh sledeč, : Predvoine min. plače: I. kat. 230 K. II. fcat 2.68 K, III. kat. 2.10 K. RT. kat. 1.26 K, preračunane po kurzu švic. franka: I. kat. 47.56 D, IT. kat. 43.95 P. ITT. kat. 34.44 D, T V. kat 20.66 D. Sedanje minimalne plače I. kat. 42.29 D. II. kar. 39.69 D, ITT. kat. .36.19 D, IV. kat. 32.60 D.
Iz zadnjih -številk sled j da so minimalne povprečne plače v prvi fn dmgf kat. pod Pariteto, v tretji m četrt* kategorHi pa nad pariteto.
Delavci Trboveljske dražbe so imeli torej že pred sedanjim mezdnim gib:1 men več aH mani plače, kJ so ustrezate predvojnim- razmeram. Lahko se vsled tega reče, da so sorazmerno od ter/koč setiaaffh socijalnih razmer najmanj prizadeti. 7. Indeksom pa je bilo tud j pres&rbrieno, da to ugodno raz m en c še nadalje csfcrae-
S pogodbo v prošlem lete fe bfto torej po predk1 očem mezdno vprašanje za rudarje Trboveljske družbe ugodno. Faktično je ta ureditev ugodno itčkfkocvata na de-' laven  ?n  dvignila narri    odpadlo storitev tako visoko,   da je ta :?e s*ono dosegla predvojno višino.  PTodrnVcfja  premoga ie rasna fn v vseh preinogovnlki!! TVbovef}-; ske družbe se je ofara* aenjoteno razvflal-popolnoma normalno.
Bfrialo pa se je polefle — to ie ngt>-den čas za stavke, ker cvontnalno radar lahko pomaga pri poljedelskem defu. V či-sopisih je bflo čitati, o vetfkem dotneku. katerega fe imela v prošJern leto Trboveljska družba. Ni čuda, da so se za te novice 7afntCTesirah delavci, osobito pa rrju> vo-cf itelfj. Slednji so prekone s povdarui- > niem gesla: Kdor dobro zasnrzi, lahko tudi dobro plača mnogo pTfpomogti. da so delavci od dne do dne začeli dvomiti o zadostni višini svofrb plač. Deloma ti razlogi, deloma pa gotove vrste stavkom atrija, .kojih simptomi so se pojavili vsako loto so J letos že meseca 'imija povzročili, da je začelo med delavstvom vreti.
15. jtmfja se naj bi na podlagi Indeksa zopet regulirale plače. Ker so se tržne cene že več aH manj ustavile, delavci, prj tej regitkrci?! niso imeh* preikone pričakovali nobenega poviška. In — kratkomalo priznali niso več stare pogodbe, ki je vstvari-la llerno mirno sožfoje med delavstvom in družbo, temveč predlo/ali v obliki kolektivne pogodbe nove zahteve. Ta pogodba je obsegala 17 točk. Z:V>tevali so med drugim znižanje delovn^a Časa v sobotah in za mladoletne delavce v obče na 6 nr, vračanavanje obligatne.ija obiskovan*a rudarskega ali obrtnega tečaja v delovni čas, priznanje 14 dnevnega plačanega d -pusta Itd. Bistvo pogodbe pa so tvorile zafeeve po izdatnem zvršanju prejemkov in sicer z  motivacijo, da v prošlem letu
Dnevnik francoskega župnika.
Z2odov!nsko-pslho!og!čna miniatura. Po ruskem viru priredil L—ov. (Konec)
3. decembra. Menim, da me bodo kmalu sežgali. Peljali so me v cerkev in oblekli so mi mašnikovo obleko, a takoj nato so mi jo besno strgali s telesa. Ne morem popisati strašne ceremonije, s kojo so mi odvzeli svečeništvo, Škof in množica kanonikov so zrli name s strašnimi pogledi... Spominjam se, da se mi je grozen krik izvil iz prsi, a da so ga takoj preglušili gromoviti orgelni zvoki.
— V imenu živega Boga! sem skusil vsklikniti, kanoniki so, grozeči se, udušili moj vzklik z glasnim petjem. Sedaj sem zopet tu v temnici. Ne! zares, duševne muke so veliko hujše od telesnih. Poskusil sem te in one. O, da so me rajše znova deli na tezalnico! Sedaj še mi zvene v ušesih besede izobčenja in prokle tia.
Nekaj dni pozneje. Preteklo je nekaj dni. Pozabil sem število, ker je dan enak dnevu. Po noči vedno iste gnusne »vikazni,   vedno isti kriki, isti glasov^
isto kruljenje, isto žvižganje, ista neznosna tužnost. Ne! nimam več moči, da bi vse to prenašal. Kdaj me bodo vendar že sežgali!
Danes. Skušal bom rešiti svojo dušo. Odločil sem se, da se v vsem spo-korim in vse objavim. Kdo me je napeljal na to blaženo misel? Moj rjaveč. On mi je edini ostal veren. Moje ptice so me izdale — odletele so in se skrile. Rjaveč pa je prišel to noc k meni in mi je rekel:
— Spckori se v vsem, oče Aupetit! Reši svojo dušo. Ne bi bil pošten konj, oče Aupetit. če bi mi tvoja duša ne bila tako draga, kakor mi je tvDje telo.
In hipoma je v moji glavi postalo popolnoma jasno. Kot da je žarka strela prešinila moje možgane, sem vse razumel, vsega se spomnil in se začel jokati, kakor brezpameten. Oblast besov je hkratu oslabela in spoznal sem ves vrtinec zla, zmot in vsakovrstne groze, koder sem se nahajal. Da! v resnici sem davno prodal svojo dušo satan« in zato dobil od njega nekoliko složnih besov pod svoje poveljstvo. Eden od teh se je kadar je bilo potrebno, izpremenil v mo-
jega rjavca in me nesel po zraku na sramotna zborovanja, kjer je b3a Tona velika Belzebubova služabnica. Jaz sam sem opetovano videl, kako je poljubovala črnega koštrtma in lahko bi prisegel, da ta koštnm ni bil nič več in nič manj kot satan. A moi rjaveč, ta ki je stal v hlevu in me je navdal s to srečno mislijo, ni ničesar zakrivil. On je pošten konj in njega ni treba ovaditi. A jaz sam? V kako brezdno sem zabredeil Zato sedaj nestrpno hrepenim no tem, da vse razkrijem rn povem. V moji duši razgraja prava burja. Mesci — kaj pravim — mesci, leta bi ne zadostovala, da razkrijem vse, kar vem. Treba bi bilo ukreniti, da se zame pripravi kolikor mogoče velika grmada. Dobro bi bilo, da bi se ji pridejalo precej žvepla, polena premalo živahno gorijo. Glavno pa je. da čim preje vse razkrijem in svojo dušo očistim. — S pestmi sem začel razbijati po vratih.
— Hej, stražnik! zbudite sodnike! Hočem vse razkriti in se pokoriti za vse!
V ostalem raoje ptice niso krive, dasi so me zapustile in odletele. One se nikdar niso izprcmmjale v bese. Tudi
moje jablane in cvetke niso ničesar zakrivile.
4. novembra. Moje ptice so se danes vrnile. Od njih sem šele izvedel, da imamo danes četrti dan novembra; meni se je zmešalo in popolnoma sem pozabil število. Pozvali so me k sodišču. O sebi sem jim vse povedal in razkril sem jim vse. a o rjavcu jim s premislekom nisem povedal niti besedice, da bi rjavega besa ne spravili v kak stik z mojim rjavcem, ki me je napeljal na srečno misel. O. kako mi je sedaj lehko in svetlo v duši, ker nisem ničesar prikril! A moja osebna rešitev sama mu ne zadostuje, vso svojo župnijo sem zapeljal v greš-nost in spravil v pogubo. Sedaj moram premišljevati o njeni rešitvi ki se pobrigati za njo.
5, novembra. Vso noč sem premišljal o svoji župniji. Menda nisem nikogar pozabil in sem se vseh spomnil. Vse, česar sem se spomniL povem danes sod-nijL Hočem, da se brez izjeme vsi rešijo. Poslal sem že stražnike, da sodišče o tem obvestijo. Kako čudni ljudje so ti sodniki! Kako zadovoljno so poslušali vse, kar sem jim pravil. Kako skrbijo za
vse moje žnpljane! S kakim zanimanjem poslušajo pri vsakem novem imenu! In kako vrli ljudje so stražniki! Da bi le ne pozabil kogarkoli! Ubogi Dumont! ti ne pripadaš k moji župniji A rpak hočem skrbeti za tvojo dušo. Povedal bom. kako si donašal sveče za satanovo službo. Sedaj se dobro spominjam, da si imel kremen in ognfilo pri sebi. Seveda te lx>deio sežgali kakor mene, a zato je rešena tvoja duša.
6. novembra. Vse je izteklo, da bi bi ne moglo boSše. Povedal in razkril sem vse, poskrbel sem za vse. Treba je le še, povedati materi ubogega Jeanaj Rotrou, da je tudi njen. sin prodal svojo dušo satanu,
7. novembra. Ccz uro me bodo sežgali. Sliši se že, kako se ljudje zbirak> in hodijo po trgu. Okoli mene stojijo besi, pripravljeni, da me ščitijo- A jaz, jih bom vse prekanil. Vsaj so še podvrženi moji oblasti in bodo zaman skušali pogasit' mojo grmado. Hei Asiarot, Belzcbub, Lucifer! zlezite v gnilo  slamo, sedite
mirno! ne ganite se!----Na trgu bijejc
plat zvona. Pišem poslednjo vrsto* Stažmkj. gotov sem. odpe^^roel
ki-:.
pogodbo sprejeti tabeli nc vsebujeta vsega onega, kar mora vsak delavec imeti. V prvo tabelo se naj bj vzelo še mleko, jajca In mesto 30 k* krompirja več mesa. ma s:!, sladkorja, nadalje kavo, rfž In razlit* začimbe. Količino mila se naj bi poviielo na IH k*. V tej tabeli se naj bi nndaJJe vp oštevalo tudi kulturne potrebščine, kot izdatki za strokovno afgttizacOA kuHtfh* no o; -ganlzaciio, Časopisje, zabavo itd. Za orn;;o tabelo so zahtevali, da se jim nrfzna
1 pražsja  obleka,  t   par prnžnjlh Se\ Ijcv,
2 n:<ra delovnih čevljev. 6 komadov kompl. pcri!t>, 1 površnik, 1 dežnik in 1 par roka-vi.;. Izračunali 90, da se bi na tej podlagi zvišala minimalna plači povprečno za 8 Oin na SiM, povprce^ rodbinska doklada
dvignila od 5.25 Din na 16*7 Din In povprečnj nabavu; prispevek, to ;c na delavca in 1 jn po! rodbinskega člana od -.44 Din na 13.63 Din na Siht. Povprečno bi vse to pomenilo poviSanie sedanjih nivDrečnih minimalnih prejemkov v iznosu 9.6d Din na 70 Din na šiht ah' 7a 76.7^.
Pričela so se dolgotfalni pogafafija. Družba jc sčasoma pristala na povišanje minimalne plače za 3 Din na šiht. Delav-stvo sc s to ponudbo ni zadovoljilo, je vstrafalo pri svojih vloženih zahtevah in 20. junija ziiitra? stopilo v stavko. Intervencije tisdj delavstvo toliko odnehalo, da ie zahtevalo brez zadržka povišanje minimalnih phč ođ 3-1.30 D:n. 32 Din, 28.55 Din in 25 Pfn na 41 Din. 39.50 Din. 34 Din ;n 29 Din v odgovarjajočih kategorijah — glede oata-lll ioćk, pa naj bi bil meTodajen nadal'cn r»OLek pogajanj. Ker ;e b?!n Trboveljska družba edino pripravljena eventualno pod trotovimi posoli k svoji gorenji ponudbi dodati še T Din ie bila napetost med oonudbn na en; strani in zahtevami na drugi strani se vedno r>revclika in nf bilo izgleda, da bodo nadalina pojraiania boljše uspela, kakor prejšnja. Vsled tesa so se 20. .milja pogajanja končno veljavno ukinila in prepustilo se je strankama, da sami izvojujeta med ccbo.i započet} boj.
Povodom pogajanj se je delavstvu opetovano priporočalo, da se na; z ozfrom na vnlosnc gospodarske razmere v rudarski industriji zadovolji z vspehom. ki je sicer majhen, .^ato pa več ali manj trajen. Povišanje v izmeri, kot zahtevajo delavci, ne bi mogla prenesti drujra rudarska industrija brez posicdic. ki bi bile usodepolne tudi za delavstvo Trboveljske družbe. Vse zaman.
Tako imamo pričakovati, da pride v narodnem gospodarstvu do neprijetnih srresijajev — eno pa mora obveljati; to je načelo, da mora vsak svoje zahteve uravnati po obstoječih socijalnih razmerah in COSpodarskih prilikah!
V pričujočem slučaju pa bi st morali rudarji Trboveljske družba ozirati posebno na razmere v drugih premogovnikih, osobito, ko gre v prvi vrsti za usodo njihovih tovarišev v državnih premogovnikih. In teh Je mnofO. Država ie narvečH rudarski Podjetnik, ker ima točaano v obratu 16 premogovnikov hi sicer: Kreko. Bukine, Majovico. Zenico, Kakanj, Brezo, Mostar, Velenje. Banja luko. Maslovare, Sohačo, U&IJevfk. Vrdnik, Senjski rudnik. Dot Go-ricvlco |n Zabukovco. V nobenem od teh premogovnikov nima'o rudarji onih povprečnih minimalnih pre'emkov. kot so jil imelj do seda} delavci Trboveljske druJlbe Ako se bi zahtevam, ki Jih sedaj ti še stavijo ugodila, nastala bi sc več^i razlika. Ta razlika bi prej ali slej sprožila mezdno gibanje v državnih premogovnikov. Ako bi hotela država ugoditi, bi morala si za več;e Izdatke poiskati kritja in to h| našla edino na ta način, da poviša cene premoru. Te cene so pa že sedaj tako visoke, da ravno še zadržujejo neomejen dotok inozemskega premoga. Ko bi pa cene presegle inozemsko pariteto, bi uspešna konkurenca inozemskega premoga povzročila, da bi držaA a morala obrat v svojih premogovnikih vstaviti. Na tisoče delacev bi bilo na cesti. Skrb za obstanek bi jih gnala sirom naše kral'evine. Prišlo bi jih nebroj tudi v premogovnike Trboveljske družbe in iskali bi dela pod vsakim pogo'em, samo da sc bedno prežive. Place bf antonjartčno padale — rudari? bi uvideli potrebo, da se moraio zadovoljiti z dohodki, k! jih diktira povpraševanje po delu — produkcijske prilike bi postale nato ugodnejše tn en pre-mogovnik za drugim, ki je med krizo počival bi odprl svoje šahte in Stolne in nudil zopet vsem domačim rudarjem vsakdanu zaslužek. Po dobi hudih izkušenj za celo narodno gospodarstvo, za državo in za rudarje bi polagoma zopet prišlo do normalnih razmer. A Škoda, ki bi jo Imenovani faktorji utrpel!, bi bila velikanska in dolgo b« Še celokupno gospodarstvo občutilo hode posledice usodepolnega eksperimenta. Do takih poizkusov torej nc sme priti in celokupna javnost mora obsojati vsak korak, ki bi vstvaril možnost takih težkih kriz!
! TcMspifce M Ano?
KOČEVSKO PISMO.
Mi Kočevskem, to ie na narodno-rne-šanem svetu od Čabra do Črnomlja, pa cd pred vrat Žužemberka tja do Kolpe, obstojata v glavnem le dve stranki: koče-varska Bauernoariel in pa Narodna radikalna stranka. Obe imata svoje voditelje v Kočevju, živahnem trgovskem in industrijskem središču, ob danem od 24 nemško-slo venskih občin, in vsaka izdaja svoj list. (»Gottscheer Zeitung« in Radikal«.). Pri adnjih državnozborskih volitvah sta se pobotali in »Bauernpartei* Je nakazala svoje pristaše, da glasuiejo za radikalno stranko, kar fe v slovenski javnosti vzdignilo precej prahu.
Vse kaže. da se je razmerje med kočevskimi radfkalj in bauernpartajlovci v zadnjem času zopet poslabšalo. In to po krrvd! banempar tajkrvcev. »Bauernpartei« kot Izrazita nemško-naciionama stranka zbira namreč v svOft sredi vse nemško-na-cftonahie več ali mani pangermansko navdahnjene Uttdl, ki Jih ?e vzgojila zadnja tridesetletna Šulferajaska m »Sfkfaiaritlna« t!oba. Tj ljudje hnafo odločujoč vpliv v stranki. Stari Kočev.irtf. vzrasH še pred to dobo simpatiziralo z radikalno stranko in na stare Kočevarje, katerih vodja ie bfl pred kratkim umrli Alojzi! Lov, dajo ko-g »všltt kmetje zelo veliko, dočlm »mladih« z dr. Arkotom na čela. ne smatrajo za preveč resen političen faktor. Vsled tega so začeli »mladi« bo: proti »starim*, ki gre tako daleč, da skušajo z različnimi za-kalisnimi sredstvi Še celo družabno izoli-ratl. To početje na njenm prljateiUh radi-kama stranka seveda rada ne gleda. Po Intervettolii radikalne stranke se ?e nadalje dovoRfo Kočevarjem ustanovitev »Oesang-vereln-a«. Seveda so se ga polastili takoj »mladje. Ta pr«t, ki ga je ponudila radikalna stranka »mladim«, p? ti zlorabl;afo v cisto navadne politične in nacionalne namene: hodijo namreč vsako nedeljo iz mest-.* na kmete. kier pojejo nemške nacijo-nable *n kOcevarske pesnr!. ki privabijo kmečko lindstvo, ier pade marsikaka beseda ali dvoumen govor, seveda nacionalno pobarvan, ter skušajo tako navezati stike z ljudstvom ter si mesto starih pridobiti zaupanje. Da to radikalom n\ všeč. je jasno, ker s tem izpodrivajo tudi nje. Naravnost diskreditujoče pa je postopanje, ki
dokumentirajo »mladi« v lokalnih vpra-š^nilli mesta Kočevja, Pred vsem so silno nrot! »Dijaškemu Domu«. To je slovansko društvo, ki poseduje lepo hišo in posestvo
ter bo oskrbovalo do 80 dijakov kočevske realne gimnazije, s čimur ie zasiguran njen obstoj Ko je »Mestna premoženjska uprava«, ki upravlja kakih sto milijonov vredno mestno premoženje, daal renovirati gimnazijsko poslopje, ki spada tudi pod njeno upravo, so »mladi« poštah, na stare silno nevoljni, češ, da stari s kočevskim denarjem podpirajo .slovenske« naprave. Ko je duševni vodja »mladih« neki Robert Gangimaver izlicitiral mestno lovišče, ie »Premoženjska uprava«, fcj o licitaciji Se obveščena nj bila, priiavila svoje lastno lovišče na svojem zenililščn, ker ima Gangimaver posebne lovske manire, ki jih je dokumentiral v lovišču MozeTj, so padli mladi z vso silo po starih sklical-; svoje pristaše na poseben shod ter zahtevali, da se do 31. julija v nPremo7.en:sko upravo« razpišejo volitve, češ. sicer se bodo oni uprave kar polastili. Očeta tega^ener^ičr.egac jn obenem smešnega, a za mlade ev. nevarnega koraka smatrajo Ganglmavria in dr. Arka, ki je na shodu razlagal juridično utemeljenost takega koraka. Seveda se volitve na diktat kočevarsklh nadjonalcev ne bodo razpisale, a od razpisa pa do volitev je še velika razdalja, ker bodo preje za razčistiti gotova važna voiilna vprašanja. Mladi nacijonaiei gledalo zlasti »Merkantilno banko« v Kočevni po strani, in nič mani jih ne boli dejstvo, da je vele-financa v rokah združenih ^»starih« in Slovencev, ki zastopajo spravljivo stališče skupnega delovanja v blagor vseh. Vsled tega so mladi pogruntali, da se bodo slru-šali čimpreje polasttti mestne občine tn z njo »Mestne hranilnice«, ki ima za 45 milijonov vlog. Zato forsirajo vzpostavitev ge-rentsrva. Polastiti se hočejo tudj ^Mestne premoženjske uprave«, ki reprezentira vrednost kaldh 100 milijonov zlasti v gozdovih. Oprti na ta dva faktorja upajo vpeljati v Kočevje svojo lastno banko ali zanesljivo podružnico, da tako dobe velefl-nance v svo'e roke. To je torej načrt »mladih«. To delovanje in razdiranje obstoječega pa krlče vse trezne elemente brez razlike narodnosti v Kočevju na plan. Kaj mladi znajo, so pokazali pri »Splošnem Nakupovalnem Društvu*, kj so ga pod vodstvom velebatiernpartajlovecev Gangl-mavrja in Roma spravili od cvetočega podjetja na kant. Zadeli bosta skupaj dve ide;i: ideja mirnega sor;tla in sodelovanja v blagor vseh in Ideja nemŠkonacHonalne nestrpnosti.
POSVETOVANJA NEMŠKE j VLADE.
— Berlin, 31. julija. (VVolii.) Včeraj popoldne je državni kancelar sklical v svojem uradu konferenco vodstva strokovnih organizacij, uradništva in vlade, ki je po-drobno razpravljala o težkem gospod3rsko-pofltlčjnoai položaju. Kancelar je pojasnil mo/nost posojila, prilagoditev državnih dohodkov naraščajoči brezvrednosti denarja in tenkemu problemu prehrane. Zastopniki delavski uuruženj so priporočali ukrepe, ki bi omogočili stabilne finančne razmere in ustvarili podlago za zboljšanje gospodarskega Položaja sploh.
— Beriiu. 31. julija. (K.) Med pogovorom državnega kancelarja s državnimi tajniki pristojnih ministrov Je veliki župan mesta Berlina Boss na Celo deputacije mestne občine včeraj ponovno podrobno predoči 1 sedanio bedo v Berlinu Veletrgovini Je treba potom zadostnega odobrenja de-
viz omogočiti, da v zadostni meri preskrbi berlinski trg z živili. Državni kancelar Je izjavil, da so katastrofalni padec marke v veliki meri zakrivili Francozi, ki plenijo v zasedenem ozemlju velike vsote denarja. Sedanje razmere na trgu gredo z% tem. da se zniža inozemski kurz marke. Na to je dr. Ctmo pojasnil, kako namerava vlada potom zvišanja davkov in posojila preprečiti nadaljnjo inflacijo.
FAŠISTI NAPOVEDUJEJO ITALIJANSKIM KLERIKALCEM BOJ. ■j* Rim, 31 Julija. (Izv.) Vrhovni fa-šjstovski svet je izdal manifest, v katerem konstatira hitri razmah in napredek faši-stovske organizacije, ki se je pomnožila od 300.000 na 500.000 dobro organiziranih In discipliniranih članov. Vrhovni rvet pro" glasa Don Stana In njegovo stranko z« sovražnika Mussolinieve vlade ter na povedu e boi na nož. Kot sovražniki vlade se proglašajo tudi iinitazfeUfiau sociiaUatL
Kritični položaj v paritetni kopiji.
Italija noče več popuščati. —
jugoslovensk
— Stila k, I. avgusta. (Izv.) Po poročilih, ki sr> danes po polnoči prispela na Reko iz Rima. je paritetna komisija včeraj nadaljevala svoja oficijelna pogajanja.
Pričakovana rešitev reškega problema ni sledila. Od ital. strani nagla-šajo, da je Italija v dosedanji pogaja-fijia šla do skrajne meje popustljivost^ da ona sedaj pušča Jugoslavijo v položaja, da pride o od njene štreni gotov] predlogi, ali pa de izjavi, da so nemogoča vsa nadafjna pogajanja glede u redi iva reškega problei
<wr> Tjamn^^T,^ tpm '       — BcrKn. 31. Julija. (Tzv.) Po poroCElh
na pjstaji Krelensea labtavata 44 mrtvih, Dosedaj so ngotovifl 24 osebam iden;*tc<o. V boln.co je bilo prepeljan.h 34 oseb težko ranjenih, med &m\ * sntr n.i ncv2rno.
Vtisi v Budimpešti o
Madžari nezadovoljni s skle
intr
— Budimpešta, 1. avg. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Huszar je v razgovoru tsisvil, da je konferenca Male an-Uate v Sina}} velike važnosti ki velikega interesa za Madžarsko. Madžarska je interes'rana, da pride do sporazuma z .Malo antanto.
— Budimpešta* 31. julija. (Izv.) Madžarski politiki so nezadovoljni z rezultati sinajske konference. To splošno nezadovoljstvo dobiva izraza tudi v članih madžarskega tiska, ki skuša z osorčen ostjo protestirati proti sklepom konference v zadevi madžarskega posojila. Tisk zavrača zahtevo Male antante, da se i i dovoli kontrola nad Madžarsko, kar bi pomenjaio vmešavanje v notranje razmere. Oficijelni tiskovni biro pa lansira v inozemsko javnost vest, da je Anglija pritisnila na dr. Beneša v vprašanju madžarskega posojila in da je selanji sklep sinajske konference
Reško vprašanje odvisno od ega stališča.
— Rim, 3L julija. (Izv.) Jugcslo-venska in itali.iaiis.ka delegacija r>aritet-nc komisije ste se danes sestri na oficijelno sejo.
Na tej seji je jug .slovenska delcga-cj'a pojasnila staliISe beociadske vlade.
Tu prKakoješOh d.i pogajajtfi ne bedo dolgo tra-ula, verjetno Ie še do konca rreseca «-:-• ^u>:a.
V iiaiija.iakii« krogin ii^avliaii), da je mr.ogo odvisno cd jngosioveiiske ^e-!egac*je, če bo konferenca Imela pozItiA--ne a!l regntivr.e rezrartr.te.
T'aUja Že na Lonierenci v Opatiji Šl« do 5;:ra;:Tli rreta r>onu«sritfvo5t?.
sir,ajski konferenci.
pi konference. — Madžarske it> ■
le modus, s katerim skuša Mala srnama braniti svoj dosedanji prest l v Sredn 1 Evropi in prikrit? kapitulacijo pred madžarskimi zahtevami.
— Budimpešta. I, avgusta (Izv.) Potom londonskega »Daily Heraloar so Madžari forsirali poročilo o sestavi novega srednjeevTopsVega bloka. Ta blok držav naj bi fundira! kot pretiutež Mali nntanf*. Blok imajo tvor:ti Turc'ia. Madžarska in BolcrarsLa. Poročilo o tem bloku ie baje tako vplivalo na Malo antanto- da je zavzela na sinajski konferenci poinirljivejse stališče napram Madžarski. V dobro informiranih kro-STih trdijo, da se že vodijo pogajanja med Turško, Madžarsko in Bolgarsko in da ta podajanja podpirate Anglija in Italija.
Politične vesti.
isfracija Italijasiskeoa prestoloiiaslett?. prsfi Jugoslaviji.
— Zader, 31. julija. (Tzv.) Včeraj je na svoji jahti prispel v Zader italijanski prestolonaslednik Umberto. Zadrško itaJijanstvo mu je priredilo najsveča-nejši in najporapoznejši sprejem. Svečanosti so imele kolosalen obseg. Po mestu se je vil dolg sprevod manife-stantov, ki so nosili razne nadpise z protijugoslovansko tendenco in ki so vzklikali: »Doli z Jugoslavijo!« Značilen je bil napis: >-DaImactia pozdravlja kraljeviča nade!« V Zadru se je včeraj vršil tudi kongres takozvane ^Lega Navale*, ki ima imperijalistično začrtan program z devizo: popolno gospodarstvo Itall.re nad Jadranom! Tega kongresa se je oficijelno «delež?l tudi italijanski prestolonas'ečrJk Umberto. Prestolonaslednik je pa dalje obiskal tudi razna društva in organizacije, kakor tudi privatnike, ki so pred vojno delovali proti Hrvatom in Srbom.
Sinalska konferenoa.
— Sinaia, 31. julija. (R. O.) Na zadnji seli konference je bilo v razpravi tudi vprašanje madžarskega posojila in se je določil pismeni sklep, da se reparacljski komisrji predlože pogoji Male antante za dvignjenjc zastavne pravice in da se ustanove pogo.U kontrole, da Madžarska posojila ne vpo-rabi v oboroževalne svrbe in tudi ne v propagandistične svrhe. Glede akcije napram Nemčiji se je doseglo soglasje, da Mala antanta popolnoma soglaša z akcijo velikih zaveznikov.
obeske volitve v Srbiji.
— Beograd, 1. avg. (Izvir.) Polhoma se je pričela razvijati ostra volilna b-srba za občinske volitve v Srbili, ki se vrse dne 18. avgusta ti Glavna in liuta borba se vrši med demokrati in rađikaH, Občinskim volitvam pripisu;e;o veliko politično važnost, kaiti -te volitve ima:o pokazati pravo slfko, kako zaslombo ?ma:o politične stranke med narodom. Onosicijonalne stranke skušajo po važnejšffl mcstHi orza-nizfrat? skupne bloke Drot- radtkarfll stranki.
VelnVo nanhnan^e ?a frid občinskih volitev vlada posebro za Beograd; Tn se je ustanovil med domokrati in ostalimi strankami meb^anski blok. ki je sestavil kandidatno listo z nosilcem in?. Savčičem demokratskim poslancem.
Med radikalnimi vrstam; ie zavladalo veliko osorčenjc, ker se le Stojan ProtlS s svojimi neodvisnim] radikali prldruBI me-ISanskemn bloka. Sto:an ProrJČ je dobil pr| zadnfih skupščinskih volitvah v Beograda nad 600 glasov. Ti glasov? bodo odločiH. Zadnjič je bila zelo mala diferenca med demokrati in radikali. Z gotovost5o pričakujejo zmago meščanskega bloka tn postane, kakor zatrjujejo demokratski krogi, mestni župan lnz- Savčič, ki je kot strokovn"?V -elo priljubljen.
EJ, pifefe9 Privoščr si par uric odirora m poMif ▼ nedelfo t ! DoL Logatec k otvoritvi Sokol-i t—1        sketfa doma! :
miHfrsffl Narodne
me.
— Beograd, 1. julija, (izv.) Na zadnji seji je ministrski svet razpravljal
tudi o glavnih točkah bodočega programa narodne skupščine, ki se ima po končanih parlamentarnih počitnicah dne 20. septembra sestati na jesensko zasedanje. Delovni projrram do konca leta ima v slavnem obsegati tele točke:
1. Zakon o srednjfli šolah in sred-nješotsklfi prolescrjlh,
2. Zakon o službeni pragmatik! za uradnike in nameščence državnih železnic.
3. Zakon o organizaciji sodišč io o sodnikih.
4. Zakon o proračunu za 1. 1923'24.
5. Zakon o centralni upravi.
6. ZpJion o ureditvi mestnih občin,
7. Zborovafni tn društveni znkon in
S. Tiskovni zakon. Ta zakon izdeluje posebna komisija. Načrt zakona ima biti v najkrajšem času definitivno izdelan.
Mm* !?rgzi&nfa Hardinga.
— San Francisco. 31. julija. (K.) Danes ob 4.15 zjutraj je bilo stanje prezidenta Hardinga resr.o. Potrjuje se. da ima Har-ding nevarno pljučnico.
Pet njegovih zdravniLov je izjavilo, da gre za živl:cnje In smrt, pripomni!! pa so, da je njegova konstrukcija taka, da bi rao~ gel krizo preboleti.
Domači zdravnik prezidenta jc izjavil, ako bolnik zamore kljubovati prvim napadom bolezni, da bo pljučnico prebolel.
— San Francisco, 31. julija (K.) Zdravniki prezidenta Mard!nca izjavljajo, da je njegovo stanje resno, ker .so se na desnem pljučnem krilu pojavili karukterističs-i znaki pljučnice. Zadnji boletin o stanju prezidenta pravi, da je še vedno re«m» in da jc opasati močan pritok krvi k pllučr.m.
STANJE SE IZBOLJŠUJE?
— San Francisco, 31. julija. (Reu-ter.) Po zadnjem poročilu o stanju pre-stdenta Hardinga se jc pojavilo po polnoč5 }Tbc*?šan;e.
SESTANEK DR. SFNEŠA Z GROFOM BETHLENOM.
— Dunaj, 1. avgusta, (Izv.) Na svojem povratku v Progo se ima po poročilu *Neue Fre*e Presse* sestati dr. Beneš z grofom Bcihienom na Dunaju kot nevtralnem mesta. Po iz;avi dr. HeneŠa je miela Sinajska konferenca popolen uspeh. Kon-icrenca \c najpre e sklenila, da se privoli v dvignjenie zastavnih pravic v zadevi madžarskega posoiila in da se imajo pozneje oblika in način ostalih garancij, k mirovni pogodh; določiti.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V NEMČIJI.
44 mrtvih, 34 težko ranjenih-
— Kassel, 31. juhla. (Tzv.) Danes zjutraj je skočil na postali Kreiensen s tira brzovlak flamburg-.Munchen. Nastala ie velika železniška katastrofa, ki je zahtevala več Človečkih žrtev. Vzrok katastrofi še ni popolnoma ugotovljen.
I
— Vprašanje   dOpObiitTf   1 lađe, Beograd, 31. avgusti. (IsvJ Pr vana   definitivna   dopolnitev vlade d^ danes še ni sledila. Z B   ta Se ni prlšl kraHevo odobreaie ministrske Ustd ki jo je bil predložil Pašič. Za danes do-poldne   K   sklicana seja ministrske g i svetdf ki ima definitivno r«   ti to vp matije. i3rczdvo;nno je samo dejstv« . da mir.Uver  pravde   dr.  I-~.:a   *-\ '. resnici definitivno izstopa  iz kaV"
Za ministra agrarne rerorme predlagani p.osL Simonović je odkio.1'1 st»'^j-.,i t-ga porticlja iz zdravstvenih oz.rav.
= Odhcl dr. Nirč'čtt na Bled nes je prispel ztmani minister dr, K I čić iz Sinaje v Beograd. Minist si svetu je predloži! obširneiše noročilo o konferenci Malo antante. Zn.':ar;i rc s.tcr odpotuje danes ali jutri na B da poroča Nj Vel. kralju d sinajski k terenci.
— Oestop voinaga mn;. ,ra. Pc- p -ročibh namerava irđnisti r vojne i1 rnor-narice. general F^^vč po uvcljavljei u zakona o ustrojstvu vojske in moroa<-r^ce odstopiti m bo prevz Iz t
g-CT!era!ttegn štaba Za niegovega naslednika se smatra generala Tncak -^'iča ali Smiliantča.
= Odhod Paš?čc r Inozemstvo« Radi nerešenega vprašanja do^ ' -kabineta se zavlačuje odhod PaSSča v inozemstvo. Odhod Ima slcd:ti takoj P 1 poročila zunanjega mini^fa o srna ki konferenci. Kakor poroča današnja S -moirpravax, ima odpoto'-Tirv'o P*5^ićs slediti v na;kraišem času. Irllnlstrski predsednik Pašič ostane ^* inozeinstvti nad mesec dnu Večii del odmora ^_ Pašič v Marijanskih Lažnih.
— Potovanje ministra dr. Marko* v^a v Švico. Beosrad, 1. avgusta. (Izv.) Vašemu dopisniku je odstopivši minister pravde dr. Laza Markovih iz-javil, da odpotuje na vabilo ženevske univerze v Švico, kjer bo imel več pre davanj o ustavni in upravni ureditvi na-se države. Dne 25. in 26. avgusta t. 1. priredi dr. MarkovSč na ženevski univerzi dve predavan.i o ustavni ureditvi kraljevine SHS.
= Imenovanje našega poslanika za Prago. Kakor smo že včeraj kratko omenili, je sedanji pomočnik zunanjega ministra pooblaščeni minister Ljuba Nešić definitivno imenovan za poslanika v Pragi. Novi poslanik odpotuje v najkrajšem času iz Beograda na svoje službeno mesto.
= Dr. Markovlć — novinar. Pred svojim odbodom v &vico že prevzame dr. Markovu; posle direktorja davnega organa radikalne stranke »Samouprave*. Radikalna stranka namerava svoje jrlasilo reorgamzirati in reformirati. »Samouprava« bo izbajala na večjem formatu. Dr. Marković bo dajal listu glavne smernice idej narodno - radikalne stranke.
= Vohunska afera. Zagrebška volumska afera, o kateri ;e zagrebško in ostalo časopisje objavljalo scnzaciioral-na in pretirana poročila, se bli7a sv mu koncu. Na podlagi zbranega materijala je beogradski preiskovalni sodnik odredil, da so se takoj spustili na svobodo vsi obdolženi razun dveh, ker proti njim ni bila podana stvarna obtožba. V nadalini preiskavi sta ostala le Danica Androlić in pa musliman Sule-man Abdagič, proti katerima je utemeljena obtožba radi vohunstva in veleizdaje.
— Vprašanje bolgarskega izhoda na morje. Zunanji minister Kaifov je raz-govarial te dni z dopisnikom »Timesa« o perečem vprašanju izhoda na Egejsko morje. Dejal je med drugim: Bolgarija utemeljuje svojo pravico do izhoda na Kgcjsko morje s čl. 4S ncuiilskc pogodbe. Svečane okolnosti, pri katerih je bila pripravljena in sklenjena ta pogodba, je opravičevala nado, da bo Bolgarija dobila kot odškerdnino za njene velike žrtve (?) nekaj pozitivnega, nc pa samo dozdevni privilegij. Po večme- c-nem naporu se je zaveznikom posrečilo mirnim potom rešiti tnrško-grški spor. Nihče se ne raduje bolj iskreno kakor Bolgarija, da je urejen konflikt, ki se tiče tudi njenih mej in je povzročal velike težkoče. Bolgarija iskreno želi miru in upa. da tudi v slučaju, če konferenca v Lausanni nc bo rešila vprašanja bolgarskega izhoda na Egejsko morje, velesile ne bodo pozabile na to in bodo v kratkem na primeren način in pravočasno ustregle bolgarski zahtevi Bolgarija mora za vsak slučaj ponovno poudariti, da vsi dosedanji predlogi ne zadovoljujejo njene težnje in ne nudijc nobene garancije, da bo to vprašanje ugodno rešeno. Gotovi krogi so predlagali, naj se Bolgarija sporazume glede izhoda na morje neposredno z Gri..o Načelno tej izjavi ne nasprotujemo, ne verujemo pa, da bi ta akcija imeli uspeh, zlasti ker je Karagač oddan Tur-
4L«v. 174.
»SLOVENSKI   NA RUD« dne z: avgusta rez3.
uran. CPte^n
Seja ljubljanskega občinskega sveta.
Klerikalna teorija o kuluka maglstratnih uslužbencev* — Pričetek proračunske razprave.
LJubljana. 31, julfla. 1923.    7,285.89 Din. Proračun za drugo glBefripac
potrebščin 340.813 Din. kritje pa 355331 Din, torej prebite 14518 Din. Proračun je bB sprejet Spreleti se bili le nadaljnl proračuni mestnih podjetij. Mestna klimi*
ca izkazale potrebščin 425.100 Dta. .....Im
©rlprega 786.800 Din.
Daljša debata se je rartfta cel ma> čmro dohod arstvenega urada.
Obč. svet Lfkozar (dem) je grajal okolnost, da se ▼ kočijah ▼ožilo revidirat razne mitnice. Po pet IJodl revidira eno mitnico.
Revizijo mftotc so zagovarjati obč. svet Tokan in obč. svet dr. Stanovnik. Referent Moškerc Miha Je zagovarjal pravice skontracljske komisije ter hotel ugotovit!, da dohodarstvent urad že nf bB od 1896 skontrlran. O reviziji tega urada pa Je molčal.
Za tem so sledili razni nujni predlogi klerfkalnfh obč. svetovalcev, na kar Je župan ob 20. zaključil seja
Pred zaključkom seje Je obč. svet Pran Rnprtfc (nar. soc) odločno protestiral PTOtf tem tu da občmskf svetovale? Se do danes niso prejeli pravtino Izdelanega pro-računa m ne morejo Imeti vpogleda v finančno stanje občine, ker je magistrat razdelil le med nekatemike nekaj eksempla-rov. Zahteva, da se do prihodnje seje Iz-roče fcrvodf proračuna vsem občinskim svetovalcem.
Prihodnja seja nadaljnje glavno proračunsko debato. Kolikor amo Informirani izkazuje proračun za II. polovico leta 1923. nad 9 milijonov potrebščin, Deficit znaša nad 3 mffPone.
Brez velikega zanimanja galerije je občinski svet priče! danes proračunsko razpravo. Zanimivo je, da vodilna večina tii mogla predložiti vsem občinskim svetovalcem po en efcsetnpiar definitivno izgo-TovUenega proračuna. Na strojepisu pisane provizorične izvode so prejeli samo ne-Vaternfkf. Med razpravo dnevnih točk }e tderikalnf leader, ki igra prvo vijolino v rboru večine, razvijal teorijo o gasilskem \uhiku, kateremo bi morali biti podvrženi vsi magistra tni uslužbenci, ker jhn je većina zvfšaia plače. Tekom proračunske razprave so klerikalci napovedali velika jazkrftia o gospodarstva prejšnjega občinskega sveta. Neki klerikalni član skontra-cijske komisije je danes prvi odkril gorostasno okolnost, da baje dohodai sivem* arad nota bene ni bf! skontrlran od 1. 1896.
Župan dr. Li PerfS je ob 18.30 ril za 18. uro določeno redno javno s€jb občinskega sveta. Naznanil je, da se Je ravnatelj rogaSkoslarlnsicega zdravfHšča dr. $ter zahvalil za pesniku Stritarju od občine naklonjeni prispevek v znesku 1000 dinarjev. V mestni stalni zdravstveni svet ie Društvo Slovenskih zdravnikov delegiralo dr. Jos. Tičarja in dr. Matijo Ambro-?iča. Na mesto odstoplvšega obč. svet. Igu. Mihevca je delegiran v odbor za mestno elektrarno in plinarno soc dem. obč. svet Celesnlk.
RAZNE TEKOČE ZADEVE.
V občinsko   zvezo je bOo na novo
sprejetih 27 prosilcev.
Mestni občinski svet ft dalje sMenfl, da vloži priziv na ministrstvo notranjih zadev proti suspenza delovanje sedanjega mestnega šolskega sveta od strani pokna-ftnske vlade. Priziv navaja tri razloge.
Občnski svet je dalje votfral naknadni kTedh za zgradbo 17. stanovanjske frtše na Prulah ▼ znesku 3.300.000 K. Sklenjena je bila dalje delna prezidava mestnega zavetišča za onemogle. Občinski svet je zavrnil priziv Viktorja Kalana radi drvarnice na dvorišču hiše St 52 na Poljanski cesti. Dodeljena je bila I. Cižmau in E. Pod-krafškn parcelacija parcel na Mirju v svrho zidave stanovanjskih hišic. Finančnemu odseka se je odkazal predlog za zeradbo ograje m hišice na centralnem šolskem vrtu in igrišču v Trnovem.
Občinski svet je ukinil potni no učiteljem na Barju z motivacijo, da tudi drž. uradniki ne dobivalo take pristojbine, če stanujejo Izven LJubljane. Gre proti naprednim ač'teftem.
"RAZPRAVA    O  GASILSKEM KULUKU.
Obč. svet. Josrp Pire (kler.) kot poročevalce upravnega odbora mestnih voženj je predlagal, da se morajo vsi uslužbenci rn profesionisti, nastavljeni na mestni pristavi, pritegniti h poklicnim gasilcem ter imajo sestaviti »gasilsko četo« na pristavi. Poročevalec je zahteval, da bodi ta služba za vse uslužbence obvezna v smi-
statutov. (Klic obč. svet Josipa Turka: Praga prisilna delavnica!«)
Obč. svet. dr. Milan Leme? (kom.) je v imenu kluba NDS od V! o ml ta predlog klerikalcev. (Klerikalci poparjeni!), ker se delavci temu upirajo.
Obč. svetnik dr. Tvau Stanovnik (kler.) je skušal teoretično zagovarjati klerikalni predlo?:, če? da je umesten. S poviša*t'em plač maplstratnemu osobju — kar odgo-varja stališču socijalne pravičnosti — ima magistrat pravico zahtevati od uslužbencev vestno in dobro vršltev službe. DetavCf mestne pristave imajo dolžnost vršiti pošteno od chčtfte zahtevano delo! (Dr. Le-mež: »To ie kultrk, kar predlagate!« Klici: Občinski kurak! Občinski kuluk!«) Stanovnik: »Mestna občina kna pravico zahtevati od mestnih uslužbencev za plačo Pošteno in vestno delaU (Klici: »Ne kuiu-ka!c)
Obč. svet. Fran Rupmk (nar. soc.) je bil proti predlogu, omenjajoč, da ima mesto Zagreb samo 16 poklicnih gasilcev. Th-otestiral je proti takim In sličnim predlogom, ker bi se lahko zgodilo, da hI večina enega dne primorala radi povišanja pteč tndl mestne nradn^ke k temu, da bi moralj vselej hiteti kot gasilci na pogorišče. Klici odobravanja: »To je točno! Tako je! Dobro je!« »Dovolj imamo izdatkov za te poklicne gasilce!«
Obč. svet. Ivan Podbevšefr (nar. soc.) *e navajal stvarne razloge proti predlogu, ker uslužbenci za plačo vrše vestno določeno jhn delo. Občina drugih del ne more zahtevati.
Govorit? so še proti predlogu obč. svet. Glavan (soc.) rekoč: »To ne grel«, obč. svet. Cepelnlk (soc.) ki se bon za čim dal;še znižanje delavnega časa (Klic: Tri-nrni delavnik!«) obč. svet. Mikošlč (kom.) protestirajoč, da se ne sme s silom gnati uslužbencev v gasilski poklic.
Obč. svet. dr. Stanovnik (kler.), videč nezadovoljstvo, je retirhral ter fezjavff: »Stvar nai se vrne odseku!« (VeHk smeh v zbornici!) Podžupan, ogorčen, je začel brati levite komunistom: »V odseku glasujete za predlog, v zbornici pa nastopate proti!« (Klici proti Stanovniku: »Slo Je pod roko!«)
Župan 5e dal predlog dr. Lernefa, da se stvar vrne odseku, na glasovanje. Predlog te bil sprejet (Veselost! Obč. svet. Josip Turk: »Ulice se pa le bojite!« Dr. Lemež zadovoljno: Situacija je rešena I«)
PRORAČUN ZA DRUGO POLOVICO LETA 1923.
Sledila je za tem razprava o proračunih nekaterih mestnih podjetij za drugo polovico leta 1923. Vsi proračuni so bfll
sprejeti.
Mestni pogrebni zavod. Bilanca za prvo polovico izkazuje dohodkov 43.751.91 Din, izdatkov 36.466.03 Dm, tedaj prebite
ltalj. vojska na Triglava.
Včeraj je posebna izdaja »Orjune« razširila po Ljubljani vest, da je oddelek italijanske vojske 25. julija zasedel vrh Triglava in dohode do njega in na ta način stopil na jugoslovensko državno ozemlje. Vest je vzbudila veliko senzacijo. Od svoje strani smo o dogodku zaznali podrobnosti, ki jih objavljamo, da se v celo zadevo vnese mirno po-smatranje in da po nepotrebnem ne prispevamo k obmejnemu incidentu z Italijo, ki bi utegnil imeti dalekosežne posledice. Očividec nam poroča, da je 25. julija prispel na vrh Triglava večji oddelek alpinov z namenom, da oficijelno in v imenu italijanske vojske zasede vrh Triglava. Zasedba je bila mišljena kot protiakcija na »zasedboc Triglava po »Orjuni«, ki se je izvršila 15. julija* ko so morali italijanski vojaki obstati na provizorični meji. Na vrh so lezli popolnoma tiho, kljub polni bojni opremi Sli so po Kugvjevi poti. najprvo aipinci-vojaki, nazadnje pa alpinci-god-beniki s flavtami in basu Kakih 50 m pod vrhom so se ustavili in začeli pomenkovati. Po kratkem posvetovanju so odposlali na vrh močno predstražo, da poizveduje, ali se nahajajo v bližini srbski vojaki in ali bi streljali v slučaju prekoračenja državne meje. Od prisotnih turistov pa so prejeli obvestilo, da se srbski oddelek nahaja na Kredarici in da bi mogel v eni uri prispeti na vrh. Te vesti so se aipinci vidno ustrašili. Medtem je priJezel do Aljaževega stolpa tudi alpinski kapetan ter vojake začel bodriti, da teče provizorna meja po vrhu Triglava in da tvori shramba za knjigo in štarapiljko tozadevni provizorični mejnik. Jugoslavenski turisti so protestirali preti takemu tolmačenju provizorične meje. ki teče po Časopisnih vesteh baje 20 m pod vrhom (tako naši turisti!). Kapetan jim je odgovoril, da ne poznajo rapallske pogodbe! Obenem je naprosil naše turiste, naj sporo-če Orjunašem. ki so 15. julija zabranili dostop italijanskih vojakov na vrh »Tri-coraac, da bodo aipinci prisiljeni napraviti v ponovnem slučaju kazensko ekspedicijo do Aleksandrove koče in se tamkaj primerno osvetiti. Med tem pogovorom so prilezle do Aljaževega stolpa kar tri stotnije alpinov m zasedle vrh ter postavile seveda tudi po dohodnih poteh. Zadnji so prisopihali alpinci-godbenikL Kmalu je celo družbo zavila gosta megla. Godba je zaigrala alpin-sko koračnico, ki jo je spremljalo petje alpincev-vojakov. Aipinci so bili Italijani, med njimi pa je bilo tudi precej Nemcev iz Tirolske in tudi nekaj Slovencev iz zasedenega ozemlja. Oblečeni so bili slabo, oboroženi pa od nog do glave, s karabinkami, z bajoneti in z ostrimi naboji Ker se je bližal čas, ko so imeli dospeti Srbi, je dal kapetan povelje za odhod. Prej pa je bataljonski trobentač zatrobil proti zapadu in javil Italiji, da stoje alpini na budni straži svetih italijanskih mej. Po ti ceremoniji so se začeli med vzklikanjem »Evviva il re, evviva IJtaliac premikati navzdoL Tako poročilo očividca. Izvedeli smo, da se nahaja letno taborišče oddelka alpin-cev v Zadnjici in da ostanejo Se cel mesec v Trenti. Ni torej izključeno, da se bodo italijanski vojaški oddelki povzpeli še ob eni ali drugi priliki na vrh Triglava,
V interesa varnosti naših planincev, pa tudi radi Javnega reda zahtevamo od vlade, oziroma od pokrajinske oblasti v Ljubljani, da nemudoma ugotovi točno provizorlčno mejo m da o tej meji izda slovenski taristovsJU lav-
Ce fe
italijanska vojska prestopila državno mejo, tedaj jo ie treba po predpisani diplomatični poti opozoriti na prestopek. Predno pa začnemo s kako prott-akcijo, ie treba avtentične objave naše provizorične državne meje na vrhu Triglava. Prepričani smo, da v tem slučaju odpadejo incidenti, pa tudi vznemirjanja, ki jih taki incidenti vzbujajo v slovenski javnosti!
Vlada oziroma kompetentna državna oblast naj nujno odloči, kod teče meja in kdo ima pravico dostopa na obmejne vrhove. Potem bomo lahko sodni o incidentu ter zavzeti stvarno in pošteno stališče, ki bo odgovarjalo našim naciionalnim čustvom.
Gospodarstvo.
Dnevne vesti.
—g Novosadska Masovna borza 31. jtu. Na produktivni borzi notiralo: Đačka pšenica 78/82, 1—2%, 11 vag. 370—362.50 nova bačka 78/79 kg. 2% primesi, 100 % kase 5 vag. 356.25, stara bačka 77/78 kg. 2—3* ponudba 370, srbska nova 78/79 kg, 2—3 pariteta Beograd, dupi. kasa 25 vag. 350— 342.50, bački ječmen 64/65 kg, l vag. 300, banatski 63/64 kg, 1 vag. 287.50, bačka koruza 9 vag. 287.50—285. pšenična moka »O« bačka 1 vag. 582-50. »2« ponudba 550. »S« ponudba 500. »6« 1 vag. 450, »6« za avgust 2 vag. 435. Tendenca neizpremenjena.
—g Dobava papirja in drugih pisarniških potrebščin. V pisarni intendanture ITT. pomorske obalske komande v Tivtu (boka Kotorska) se bo vršila dne 27. avgusta d. ob 11. uri dopoldne prva ofertalna licitacija za dobavo različnega pisarniškega papirja in drugih različnih pisarniških potrebščin. Natančnejši podatki s predmetnimi pogoji so interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani —g Dobava belega mila. Pri direkciji uVžavnih železnic v Subotlci se bo vršila dne 27. avgusta 1923 ofertalna licitacija za dobavo 1500 ks belega mua za pranje. Specijalni pogoji za dobavo mila so interesentom na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljublfani.
—g Kmetijski pouk po dežerr: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca avgusta sledeča predavana: V nedeljo, dne 5. avgusta: 1.) V Ajdovcu, po maši v sofi, o krmi in sadjarstvu, Kafol; 2.) V Novi vasi pri Lescah, o kmetijstvu, Gn-stič; 3.) V Libetfčah. o poljedelstvu. Wer-nlg. V sredo dae 15. avgusta: V Štrek-IJevcu v šoli, o odbiri semena, Konda.
—g Obrtno-nađaljevalna šola r Mariboru ln v LJubljani, V šolskem letu 1922 in 1923 se je v Mariboru vršil pouk, Ljubljana pa }e bila brez pouka za vajence. Število učencev je bilo S2C>, od teh 624 vajencev in 212 vaiienk, ki so se poučevali v 20 razređfh. Večje število se je moralo odkloniti ker iz gmotnih razlogov ni kazalo otvoriti nadaljuih razredov v Mariboru. V LJubljani se je pa kratkomalo zaprla šola za vajence v preteklem letu. Za bodoče šolsko leto je pa vprašanje, kako bodo prizadeti činUelii rešili zadevo — za kritje učnih stroškov, da ne bodo vajenci zapet brez šolskega pouka v Ljubljani. Leta 1909 smo imeli v Ljubljani za mehaniško stroko 166 učencev, za stavbinsko 178, za trgovsko 168 skupaj 512 učencev na obrtnona-daljevalni šoli v Ljubljani. Letos pa imamo samo pri strorrih tov. čez 180 vajencev, tako da število vsled vajencev fn vajenk presega čez 900. Edino v grafični in trgovski stroki se resno dela, da se pouk ne ustavi ter bodo podjetniki kot društva pri-spevaM večje zneske za krttje šolskih stro-j škov. Za vsa drusa podletf? pa ne bo drugega izhoda, da plača podjetnik (mojster) za vsakega vajenca ra leto za vzdrževanle obrtno-nadaljevame Šole v Ljubljani po 50 Din na leto.
—g češkoslovaško zrakoplovstvo. Po sporočilu iz Prage se bode letos tudi Češkoslovaška republika udeležila aviatične razstave v Goeteborgu z letali lastne konstrukcije in izdelave. Češkoslovaška letalna industrija bo razstavila vojaška in prometna letala. Znatna usivariuioča sila in pravilen smisel pomena aviatike mlade Češkoslovaške republike ie dokaz, da ie v prvih štirih letih svojega obstoja v splošnem srednjeevropskem vrenju zamogla osredotočiti toliko energije, da le ustvarila lastno aviatiko — celo lastne tipe in se v vTsti starih evropskih držav izpostavila s svojimi letali na razstavi v Goeteborgu sploini strokovni kritiki. — Smo nadvse radovedni na čehoslovaško razstavno ekspedicijo. V ostalem ne bodo mnogim Češkoslovaški piloti s svojimi letaki nepoznani, kajti pri lanskih aviatičnih tekmah v Curihu so se na mednarodnem forumu prav dobro izkazali. — Vsekakor razumemo prirojeno voljo in težnje Čsl. aviatikov po potrebi konstruktivne in Izdelujoče samostojnosti, kajti to zahtevajo v primeru z ostalimi državami popolnoma drugačne razmere in teritorialen položaj države same.
—1 Veliki Internaclionalnl šumarski selm v Ljronu. Od dne 6. — 21. oktobra t. I. se bode vršil v Lycnu eden največjih in najznamenitejših šumarskih sejmov, na katerem se bo moglo videti vse gozdne proizvode v najpopolnejši in na j vestne j iz-gotovitvi ter vse vrste strojev In orodij ca njih predelava Ta petnajstdnevna šumarska razstava se vrši pod pokroviteljstvom ministrov trgovine In Industrije, poljedeljstva in kolonij. Naše poslaništvo v Parizu ie donosi alo poseben poziv vsem našim trgov-sko-obrtniškim zbornicam, naj zainteresirajo naše industrijske kroge, da bi se udeležili te razstave Velikega pomena In zelo potrebno je, da vsa naša večja gozduoindu-strliska podjetja a čim vidnejšo udeležbo za razstavi manifestirajo šumsko bogastvo zase države in visoki razvoj naše lesne industrije. Za natančnejša obvestila se Je obrniti na: Agence Comraerciale Privilegiče du Rovaume des Serbcs, Croates et Slovtees 37. Rne Sala. 37. Ljroa. (France).
V Ljubljani, dne 1.
— Angleški strokovnjak v Beograd«. Že več dni proučava angleški general Men-che prometne razmere naše kraljevine. General Mencbe ftmgira kot prometni strokovnjak za Društvo narodov in ima nalogo proučiti prometne razmere Srednje Evrope. Tekom zadnjih dni je imel general Menche dalje konference z ministrom saobraćaja dr. Velizarjem Jankovi čem in njegovim pomočnikom Avramovičeni. Zanimal se je za organizacijo prometa naše države in organizacijo prometne službe na železnicah in na rekah. Njegove konference so informativnega značaja. Danes zvečer priredi vlada na čast generalu Menchu banket. Jutri odpotuje general Menche preko Zagreba v Gradec
— Gosp. veliki župan dr. Lukan se je vrnil iz Beograda in sprejema stranke od petka dalje. Sprejemni dnevi ostanek) kot doslej torek, sreda in petek.
— Za rektorja na kr. veterinarski visoki šoli v Zagrebu za leto 1923/24 je izvoljen profesor dr. Peter M. G j u r i ć.
• Za zgradbo sokolskega doma Sokola L na trgu »Tabor« je upravni odbor Narodne tiskarne v svoji seji 26. julija naklonil znesek 3000 dlaarjev. Naj bi temu zgledu sledile druge' korporacije.
— Izpit za rezervne podporočnike so prestali v Novem Sadu nastopni slovenski diiaki-avijatičarii: Bogomil Vrhunec Anton Reisner, Stane Trček, Ivan Pirnat, Ivan Šenk, vsi iz Ljubljane: Rudi Rudolf, Ludvik Gruden, Anton Vergelj, Avgust Stalovskv. vsi iz Šiške: Vekoslav Fabič. Tonček Fafi-jan. Drago Simončič, Tone Sinronič, Viktor Gračner, Albin Draksler, Rudi Horvat, Wal«. ter Horak, Anton Rojko, France Jancžič, vsi iz Maribora: Jože Pavček, Novo mesto, Ciril Sadar, Celje, Jože UrŠlč, 5t. Jurij ob j. ž., Stane Ruter, Slovenj Gradec, Ivan Vr-bič, Ribnica, Franjo Martelanc Kočevje, Alojzij Piceli, Kočevje, Davorin Tratnik, Idrija. Ludvik Mlakar, Udmat, Tonček Roječ, Stična.
— Smrt dveh uglednih mož. iz Maribora nam pišejo: Umrl je ruski glasbenik Valentin Čibulovskij. Svoj čas je bil v Moskvi gardui kapelnik. Tekom vojne je prišel v taborišče Strniščc m od tam v Maribor, kjer je marljivo deloval na glasbenem polju. V soboto je bil še v kavarni, v nedeljo je ostal doma in v ponedeljek zvečer je umrl baje vsled zastrupljenja krvi. Pogreb bo v sredo popoldne. Za to smrtno vestjo je prišla kmalu drue:a: umrl Je g. Jeruei Ankrst, rodom Ljubljančan, bivši geueralštabni major. Zbog svojega prijaznega obnašanja je bil zelo cenjen kot častnik in v nai nevarnejših urah Maribora se ie krepko uveljavil v našo korist. Po vpokojitvi ie prevzel zastopstvo Delniške pivovarne v Mariboru in sodeloval je uspešno tudi pri gradbeni akciji v iV.ariboru. Preobložen je bil z delom in prijemala se ga je bolezen, da se ic moral napotiti v bolnico k operaciji, kateri je podlegel. Časten mu bodi spomin, njegovi rodbini pa naše sožalje. — Dostavljamo še, da je bil Čibulovskij star 35 let, Ankrst pa 42.
— Gasdski kuluk. Prejeli smo iz vrst občinstva: Zakaj je bil prediaaau v občinskem svetu gasilski kuluk? Zato: i.) da se s lem čim preje uniči prostovoljno gasilno društvo, katero noče slepo slediti klerikalcem, ampak hoče ostati res prava uadstran-karska Kas. organizacija; 2.) ker sedanje pokhcno gasilstvo nikakor ni voljno opravljati dveh služb, namreč svoje profesioni-stovske delo in poleg ;-ga še gasilsko deio. Ono hoče vršiti ali eno ali drugo službo, nikakor pa ne obeh, in nekateri nastavljeno! baie ie prosijo za premestitev v druge oddelke, ker so siti absolutizma, ki vlada v gas. uradu. Da bi se jdi potolažilo, se je hotelo gasilsko službo raztegniti tudi na ostale mestne delavce in proiesijoniste.
— Zakaj so komunisti glasovali proti kuluku? 1.) Ker so ga polomili že z glasovanjem za ustanovitev poklicnega gasilstva in njegovim nesocijalnim statutom. 2.) Ker so ga polomili tudi že z glasovanjem proti spremeiiiuam pravil prostovoljnega gasilstva .kateremu so s tem tudi naložili neke vrste kuluk, katerega pa baje prostovoljno gasilstvo ni voljno prevzeti; 3.) Ker so njihovi pristaši radi takega nepremišljenega postopanja komunističnih obč. svetnikov z ogorčenjem zapuščali komunistične vrste; 4.) Ker so se vsled tega komunističnim občinskim svetnikom lele odpirati oči in so spoznali, da obč. svetniki nimajo le dolžnosti prikima van j a klerikalnim predlogom, ampak moraio predloge preje vsaj površno pregledati.
— Povišanje poštnih pristojbin. Z današnjim dnem je poštna uprava povećala pristojbine za pisma in dopisnice v inozemstvo, in sicer se je povišala pristobina za dopisnico od 1 Din na 1.5 Din, za navadno pismo pa od 2 Din na 3 Din.
— Smrtna kosa. Umrla ie v Dolnicah pri Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo 29. julija t. L gdč. Marija Satler, gojenka IIL letnika meščanske šole v Škotji Loki. Naj v miru počiva!
— Smrtna kosa. Umrl ie včeraj ob 5. popoldne po daljši bolezni poštni nadkont-rolor Leopold W i s j a n. Pogreb se vrši v četrtek ob 5. popoldne iz Šiške, Celovška cesta Št. 67 na pokopališče k Sv. Križu.
— Odkritje novega spomenika v Beogradu, Te dni je bil v Beogradu v Kara-gjorgje-parku na svečan način odkrit spomenik narodne obrambe. Odkritju so prisostvovali diplomatični kor, vojaške in civilne oblasti in številni vojaški veterani.
— Odkritje spominske plošče Davorinu Trstenjaka na Humu pri Mariboru, ki Je bilo napovedano na 9. avgusta je moralo zagrebško poverieništvo UJU preložiti zaradi tehničnih ovir in na Izrecno željo občinstva na drugo polovico septembra. Odkritje se bo vršilo na najslovesnejši način.
ji
avgusta /93S.
— Razpisane so pošte v. tjt&Tđi v Prekmurju, na Bledu, v Dubrovniku, Los) url Zidanem mostu m pri Sv. TieUcJ ▼ Slovenskih goricah.
— Francoski dar beogradskim kom. Kot poročajo iz Beograda. Se ska vlada potom svojega poslanika tzrofiki novoustanovljenemu udruženju sekunden** zdravnikov splošne državne bolnice knjižnico, obsegaj očo 400 del o zdravstvu. KapV Žmca obstoja is popolnoma novih povojnih izdaj in vsebuje dela glasovitih trznonsknl medicinskih pisateljev.
— Zdravstveno stanje mtn rjntiBj« ne. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane n! časa od 22. do 28. JtrJTpi izkaznic to-ta ste*, tfstiko: Umrlo je 12 oseb, 5 moškega to C ženskega spola, (tujcev 5). Smrtni vzroki* jetflce 1, pljučnica L ošpice 1. zastruptje^ me rane U rak 1, drugi naravni %nrtnfr vzToki 6, slučajna smrtna poškodba L Med tem časom se je rodilo 28 otrok. 17 moškn* ga in 10 ženskega spola (mrtvorojeoec rJL-Naznan''ene nalezUrve bolezni: ikrUrica 1 slučaj, ošpice 1 -slučaj In otroTOkrn čica 1 slučaj.
— Naša Jugoslovanska men Šča. Nekdo, ki se zanima za razvoj azila morskih kopališč, predvsem pa onega v Deški, nam piše; Kje ležijo naša morska kopališča, vidimo na prvi pogled, ko se ozremo na zemljevid Jugoslavije. To so: v Hrvatskem Primorju Kraljevica, Orkvenica* Selce, Novi, ter kvarnerska otoka Krk ta Rab. Iz mnogih ozirov se mi zdi najprimernejše morsko kopališče Bačka na otoku Krku. Obmorsko mesto Đačka leži na vzhodnem obronka bačkega zaliva, kateri se v velikem loku zajeda v lepo rodovitno skoraj 1 km široko obdelano dolinico. Domačini so zelo prijazni, sprejemajo tujca kot gosta, mu gredo na roko In ga ne izkoriščajo. Morska obal je prekrasna To so ie davnoj uvideli naši bratje Čehi, ki so si H pred vojno ob najlepši točki na obali postavili obširno kopališko zgradbo, svojo sa>~ s ta vrači j o itd. Kopališče Bačka je danes vi vsem Kvarneru in na otokih najbolje obt~ s kano. Ni dvoma, da se bo Baska razvila v". moderno morsko kopališče in rdravtlilče. ker ima vse predpogoje za ta MoJa žejjs bi bila., da bi si primeren prostor ob lepi obali zasiguraH tudi Slovenci ln si zgradift vse potrebno za naš obisk tega prekri ga morskega kraja. Poklicana so v to ho v prvi vrsti naša mesta Liubtlana, Maribor, Ptuj, Celje red. V njih naj se dvigne akcija za zgradbo slovenskega kopališča in zdravilišča v Baškl
— Na naslov železniške Gotovo bo ustreženo cetokupn? Javnosti*) zlasti pa nedeljskim izletnikom, ako oar tem mestu ponovno prib[jexm\ da razmero na naših železnicah niso take, kakršno lahko bile in morale biti. V mislih imamot potniški promet ob nedeljah in praznftJhi ki posebno kriči po temeljiti reviziji en gorenjski progi. Ljubljana, ki Je vrhu tegn obiskuje vedno več tujcev, danes ie nf vett mesto, ki bi ga bfk> mogoče v tem ozlroi zapostavljat! ah prezreti. Naravno M, dnu občinstvo ob nedeljah in praznddh biti «s* prosto, zlasti v naše drvne gorenjska km-* je. Naval na železnico Je ob teh dnevnV ogromen. Ne glede na to <pa zagrebška đW rekcija ne računa z dejstvi fn jc prcskTbens izletnikom samo en vlak tja (ob 6.4) m aaW zaj (prihod v Ljubljano ob 21.45.) Ostali vlaki za izletnike sploh ne pridejo v por štev, kajti odhajat! Iz Ljubljane ob T/L do-! poldne je odločno prepozno, vračati se onr 4 pa prezgodaj. Zato je razumljrvo, daje naval na ta edini vlak v obeh siueieb fav redno velik fn malo manjka, pa bf aa nw-rali voziti po boljševišVl metodi na strehah. Gneča na kolodvorih je v nedeljo tsw ko velika, da si občinstvo z veliko težavo ipribori pot do blagajne in vlaka. Nad pok* vico potnikov mora med vožnjo ostati n vagonih ali pa celo zunaj na stopnjlcah* kar je vsekakor nenormalen fn nepotrebea pojav. Prometnih sredstev fn železniškega osobja imamo dovoli, kriva ie samo dtrekJ ciia. ki noče upoštevati fnteresov občin* stva. Cas bf že bil, da se merodajnf organt zganejo fn poskrbe vsaj za en fzletufški vlak na Gorenjsko tja in nazaj. Ob nedu* Ijah in praznikih je to neobhodno potrebno^ Ako ne letos, upamo, da se, bo to a^Psafl vsa I prihodnje leto.
— »Popravek«. V poročilu o nstoBOb* nju mariborskega knezoškofa v št 172 Je tiskarski škrat storil krivico Glasbeni tiči: Citati se ima: »Mučen trtis je (ne napravil) nastop Glasbene Matice«.
— iz mariborskih zaporo* jm pobcgnM dne 27. t. m. na osem let radi ropa in tab» vine kaznovani Sebastijan Celinšek. Pobe#i nil je oblečen v kaznjeniško obleko.
— Celjske vesti. — Občinski svet fcnaj danes v sredo izredno občinsko selo. V te| seji se bo razpravljalo vprašanje elektrifikacije celjskega mesta. — Radi tatvine soj bili pred celjskim okrožnim sodiščem ob-i sojeni: tovarniški delavec Jos. Maze j Is To*j polšice pri Šoštanju radi tatvina usnja a Vošnjakovi tovarni v Šoštanju na dva meseca težke ječe; Franc Kumer, delavec ni št Petra na Kronski gori radi tatvine koleerf v Doliču na tri mesece težke Ječe in lTletal pekovski vajenec Anton Plevčak od S< Križa pri Slatini radi tatvine obleke ln tej narja svojemu gospodarju na tri mesece težke leče. — Zlet Celjske Sokolske župo saj vrši v nedeljo IZ avgusta v Trbovljah. <3 Policijska vest V Mariboru sta Pri okrožni sodni j i zaprta Karol Vogrln fn Franc Saš*) katera sta v mesecu junija tndl v Delja ta okolici pokradla nekaj obleke in raznih dru* gib stvari. Prišla sta takrat baje od nekod iz Savinske doline. Eventualni oškodovanec naj se zglaši pri policijskem oddelku u Celju, soba št 12.
— Trap/o ponesrečenega Črvflardbjft vajenca Frana Janeliča so potegnili včeraj zvečer ic Ljubljanice, nedaleč od muaty kjer se je utopiL Prepeljeno je btio v aaa% vainico k Sv. Kri trota
<&TTSTT *;
»5 !O V P N S K l   N A Iv C) D«  đne *. avgusta iyi'3
Hev. 174.
— Nesreča pri delu. 66-1 etni drvar Ore-{or Peteršink na Janževem Vrhu pri Vuh-rcdu si je pri žaganju drv odžagal 4 prste ia levi roki. Prvo pomoč mu je dal zdrav-tik iz Marenberga. Prepeljali so ga v Maribor z vlakom na koroški kolodvor, odkoder ga je prepeljal reSilni voz v bolnico.
— Žeparji na železnicah. Ferdinandu Singcrju i« Ljubljane je bila med vožnjo Ljubljana * Zidanimost iz žepa ukradena Ustnica s 5000 dinarji. O prebrisanem ie* parju ni sledu.
— Rudniška nesreča. Rudarja Alo> sija Eržena, doma iz Kaplje vasi, je včeraj pri kopanju v Knneljskem rudniku pod* sula plast zemlje in ga sinrtnonevarno po« škodovala. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnico, vendar ni upanja, da bi okreval. Eržen je star 28 let,
— Rekord aretacij zagrebške policije. Zagrebška policija je tekom predvčerajšnjega dne aretirala brez racije 53 oseb. — Dnevno se aretira v Zagrebu do 30 ljudi, pri racijah 50 do 60 oseb.
— Tatvina na Bledu. Alekseju Mfičen* ku je bil dne 27. t. m. na Bledu ukraden siv suknjič, v katerem se je nahajalo 1500 dinarjev gotovine, nadalje 800 francoskih frankov, 4 funt štcrlingi, 100 turških lir ter razni dokumenti, glaseči se na ime tvrdke »Jakar*.
— Lep film v kinu Tivoli. Te dni se predvaja I. del znamenitega nima »Otroci temet. Delanje se vrši v Neapoljn, prizori so posneti ft mračnega življenja nižjih slojev velikega mesta m prepleteni z dlvnlmi naravni mf slikam L Osebe so psihološko povsem Izpopolnjene m duševni proces preprostega tovarniškega delavca, ki je Ie ljubom! do sestre izvršil več zločinov, osvaja gledalca. Njegov originalen pobeg na ladjo, policija za petami fn čudovito naključje, ko sreča bogato Američanko, kf se zaljubi v njegovo okornost m originalne manire in ga skrile v svoji garderobi, ljubezensko nagnenje kapitana, njegova blazna zaljubljenost, neomejena moč ljubi ene ženske in končno tragična smrt nesrečnega kapitana, vse to je v filmu Izredno zanimivo. Velik iržftek obeta tudi 11. del.
— Koncert v kavarni » Emona« se vrši vsak dan razen nedelj m praznikov ob 8. uri zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester. Vstop prost.
— Ljubljenec strojepiscev Jc edjooto rSTOEVV ERt zastopstvo Ljubljana, ŠcJen-burgova ali-ju «S L
— Kino Tlvofl. »Mož Iz Neaplja«, L del velefilma »Otroci teme« se predvaja samo še danes in jutri. Film je kolosalna atrakcija ter je nenadkrilihr v krasnih naravnih posnetkih, kakor Je tudi vsebinsko ln režijsko na višku. Ne zamudite sezacijonal-nega filma!
— Kino Matica, Krasen pustolovski tn kriminalni film »Gnezdo podgan«, slika iz dna življenja v 5 dejanjih. Nad vse interesantne slike Iz bojev c zločinci ter temnimi elementi. Danes v sredo se predvaja zadnjikrat Od Jutri dalje se predvaja vele zanimiv in razkošno opremljen film »Hiša pod snegom«.
— Cenjenim meerentom. — Povodom kongresa učiteljstva v Ljubljani v dneh 5. In 6. avgusta priporočamo, da se gg. re&tav-raterji .trgovci m obrtniki poslužilo z bisera« v našem nsrn. Ua tel j stva do j de do 5000 iz raznih krajev m le v interesa Inserentov, da opozarjajo nase.
— Plemenitim srcem. Starši z 8 nepreskrbljenimi otroki, ki nimajo niti najpotrebnejše obleke m hrane ni so v skrajno obupnem gmotnem položaju, se obračajo do vseh plemenitih src s prošnjo, naj jim priskočijo na pomoč in vsaj nedolžni deci nekoliko olajšajo težko Življenje. S hvaležnostjo se sprejemajo vsakovrstna darila, ka-kar stara obleka, Čevlji, hrana itd. Pojasnila v uredništvu našega lista.
— Jajca so draga, meso le drago, zato rživajte »Pckatete«, ki so enako redilne, ka-sor meso. So najcenejše, ker ae zelo naku-hajo.
sladkih red. Poleg pestrega zbora paviljo-našic sodeluje pri veselici godba dravske divizije, bratski orkester »Sokola L« in razni drugi godci. Petja in plesa bo obilo. — Vstopnina k veselici le 1 Din. Narodne noše dobrodošle. Zdravo! Prireditveni odsek »Sokola L«
— Sokol v Semiču priredi dne 19. avgusta t L lavno telovadbo združeno z ljudsko veselico na prostem z bosatim sporedom. Prost se vsa bližnja bratska društva, da se po možnosti udeležijo navedene prireditve, da pokažemo nasprotnikom ob meji Kočevski narodno društvo, ker Jim vedno bol) raste greben vsled ščuvanja od raznih Radičevih gardistov. Torej 19. avgusta vsi v Semič, ki hočejo par uric preživeti v lepi Bel okraj ini med vinskimi goricami. Vožnja po Železnici polovična. — Zdravo!
Dopisi.
Sokolstvo.
SOKOL I. IN NJEGOVA MLADINA. Mnogo mladine le odšlo sedaj o počitnicah na deželo, a vendar jo je še precej ostalo tu. Da se ta ne odtuji društvu in ne za rde na slaba pota, jo je povabil »Mladinski odsek Sokola L« na Tabor. Ta se zbira mladina vsak dan, se zabava tn igra. med odmori pa K pripoveduje aH cita nadzOTovatelj primerne povesti m pravljice in če je pridna, jo popelje v glasbeno sobo (paviljon) kjer ae zapoje inarsikaka pesmica. Naraščaj se zabava z balincanjem ali pomaga starejši deci ugibati uganke, reševati razne naloge i. dr. O popoldnevih popeljejo vodnice oz. vodniki mladež večkrat v okolico ali v vodo. Narašča) pa hit) se dalje. MinoH teden je oddelek moškega naraščaja napravil dva-dnevni pcšlzlet skozi Iški Vintgar v Velike Lašče in od tam preko Turjaka nazaj v Ljubljano. To so vam bili veseli in že se menijo o drugih sličnih izletih. Žen. naraščaj pobiti te dni na Vel. Planino m Kamniško Bistrico. Gotovo bodo i te se vesele vrnile ln hotele tekom počitnic še kam. Tako skrbi Sokol I. za svojo mladino. Ta je vesela in zadovoljna — zadovoljni pa so tudi starši, ker jkn Sokol L s tem lajša skrb za zdravje in razvedrilo njih dece. hi zadovoljen je tudi Sokol I. a še bolj bi bil, če bi se mu vsestransko priskočilo na pomoč posebno sedaj, ko je podpore najbolj potreben,
a
— Sokol Jezica, Naš II. javni telovadbi nastop sc vrši to nedeljo, 5. avgusta. K tepim običajnim telovadnim točkam pridete j o po eno posebno točko društva Sokol Uubljana IL Št Vid in Jezica. — Odbor.
— Sokol L V ponedeljek 6. avgusta ivečer je javna telovadba na trgu Tabor, Po telovadbi se vrši istotam velika narodna veselica pod vodstvom prireditvenega od-xka »Sokola I.« Vodniki-vodnice paviljo-■ov že tekmujejo s svojimi nacrti. Tabor lobi praznično narodno obleko. S srčki in ligeljčki bodo preprefeni šotori, srčki in na-teljčki v avbah in pecah bodo kretali tuđi «b paviljonskih mizah polnih sok «— dobrih
— Pohorje. Pišejo nam z merod*ijne strani: V štev. od 28. Julija Vašega cenj. lista se nahaja notica: Mariborske vesti: »Opustošenje Pohorja«. Ker so podatki v tel notici neresnični, blagovolite objaviti sledeči članek: Pohorje, katero šteje po svojih obsežnih gozdovih med največjo tu najdragocenejšo zakladnico našega naroda, je ohranilo ta značaj do danes ter ga tudi v bodoče ne bode spremenilo, ker vsakemu poznavalcu našega Pohorja je znan konservativni gozdo-gospodarski značaj njegovega prebivalstva. Najdejo sc tudi tu izjeme, radi katerih se pa še ne more govoriti o opustošenju. Lesna trgovina ua Pohorju je z malimi izjemami v rokah domačinov, okoliških posestnikov in lesnih industrij cev .posebno v delu, katerega pozna pisec gorenjega članka. Ostanki pragozdov na Pohorju so izginili v preteklem stoletju za časa obratovanja steklaren. Značaj pragozda kaže le majhen oddelek pri Sumiku, kateri se bode z ozirom na varstvo prirodnih krasot ohranil tudi v prihodnje v tej obliki Sicer pa vzgoja pragozda, katere si želi na Pohorju pisec članka v Slov. Narodu z dne 28. julija 1923, nikakor ni vzor urejenega gozdnega gospodarstva, še man) pa lastnika gozda in napredka na narodno gospodarskem polju. Obstojati morajo torej pri najbolje oskrbovanem posestvu začasne gotlave, katere se pa spreminjajo tekom let, večkrat Je pa treba za to tudi celega de setletja, v lepe, mlade in plemenitejše šu me. Posebno v bližini Maribora se pretvarjajo sedanji največ nizki bukovi gozdi v če-tlnaste visoke gozde. Ni se pa bati, da bi vsled te več ali manj redne sečnje s a pohorskem gorovju nastale sedaj aH v bodočnosti »hude ure« za Maribor, nasprotno gotovo je, da išče in najde njegovo prebivalstvo pri vsakem poletu v osvežujoče okrilje pohorskih gozdov popolno zadoščenje in ga dobi tudi v bodočnosti.
Kongres UJU v Ljiljani.
— Centralna kongresna pls-rna UJTj bo ob priliki kongresa UJU v Ljubljani stalno poslovala na južnem kolodvoru. Tam se bodo dobivale vse potrebne informacije. Na to posebno opozarjamo stranke, ki so oddale prenočišča in k ibi želele kakih pojasnil. Do sobote se dobe pojasnila v pisarni poverjeništva UJU v Učiteljski tiskarni.
— V slučaju dežja se preloži javna telovadba, ki jo priredita obe Sokolski ljubljanski župl v ponedeljek zvečer na trgu Tabor na torek zvečer ob isti uri in se vrši v ponedeljek koncert »Glasbene Maticec v hotelu Union. Občinstvo opozarjamo, da Je javna telovadba namenjena občinstvu in da se vrši po telovadbi istotam narodna zabava pri paviljonih, kjer bodeta svirali dve godbi.
Turistika in sport.
— Krst Trdinovega vrha. Slovensko planinsko društvo (podružnica za Dolenisko m Belokrajino, priredi dne 15. avgusta 1923 na glavnem vrhu Gorjancev, izvršujoč voljo naroda pri razkritju Trdinove spominske plošče (dne 5. junija 1921) in odobritev po notranjem ministrstvu z dne
1. julija 1923. krst Trdinovega vrha ob 11. uri po znamenju z rogom ter vabi vse ljubitelje Gorjancev in častilce pisatelja Trdine v bližnji in širši okolici za priče in botre tega zgodovinskega dogodka. Spored: Krst, govor, petje, godba, planinska zabava (janci, pijača, kupico vsak seboj) V Novem mestu: vozovi na razpolago: odhod z mosta peš in na vozovih ob 4 uri zjutraj. Podrobnosti bo odbor pravočasno naznanil. Ce bo neugodno vreme, se bo vršil »Krst« v nedeljo 19. avgusta 1933. — Odbor.
— K. S. K* Celovec : iliri ja. V četrtek
2. t. m. ob 18. uri se vrši na igrišču Ilirijo nogometna tekma med Ilirijo in K. S. K. iz Celovca, koroškem L razredu pripadajočem klubu. V moštvu K. S. K. igrajo trije reprezentančni igralci Koroške (branilec Maver, sr. napadalec Kopetzkv in 1. krilo ModriČ). Ilirija nastopi v isti sestavi kot proti Vardar j u 29. 7.
— Športni klub »Primorje« priredi v nedeljo dne 5 .avgusta 1923 ob 11. uri dopoldne v novem mestnem kopališču na Ljubljanici ob priliki slavnostne otvoritve kopališča medklubovo plavalno tekmo s sledečim sporedom: 1.) 100 m dame, 2.) 100 m seni-orJJ sprint, 3.) 50 m dečki, 4.) 4Xl00 dame, 5.) 50 m juniorji, 6.) 4X50 predpisana moška štafeta (prsno, stransko, hrbtno, sprint), 7.) 300 m dame, 8.) 400 m moški prosto, 9.) 200 m možkl prsa, 10.) 100 m moški stransko, 11.) 100 m molki hrbtna 12. skoki: a) skok na glavo naprej s zaletom, b) skok na glavo naprej s prigibom, c) salto naprej, d) skok na glavo nazaj z mesta, e) salto nazaj, f) delfin, g) Auerbach z zaletom, h) poljuben skok. 13.) VVaterpolo. Tekmuje se po pravilih J. P. S. Pravico do tekmovanja imajo člani športnih klubov Jugoslavije. — PrlJavnJna znaša za osebo in točko Din 1.—, za štafeto Din 5.—* za VVaterpolo Din 10.—. Prijave s prijavnlnami vred Je najkasneje do sobote dne 4. avgusta 1923 ob. 14. uri uoslati
na naslov: Saksida Vladimir, Ljubljana. Konjušna ui 12. 1. Naknadne prijave sl sprejemajo do 5. avgusta t, 1. ob 10. uri na tekmovalnem prostoru proti dvojni prstoj-bini. Zmagovalcem v posamnih točkah se podelijo priznanice.
— Klub kolesarjev m motoclkl's'.ov »Darja« priredi ob priliki 10-letnice dne 15. avgusta Jubilejno kolesarsko dirko, otvor-jeno za vse dirkače člane klubov, včlanjenih v Jug. Koturaškem Savezu na progi Ljubljana - Grosuplje - Krka - Zatična -Višnja gora - Ljubljana - Kranj _ Bled. Razpisanih je 6 nagrad za lahko in 3 za težko kategorijo. Prijaviti se je do 12 avgusta, g. Nardinu Mirko, Ljubljana. Goapo-svetska cesta 14.
— Prvega tabora ljubljanske skantske organizacije v Kamniški Bistrici se je udeležilo 39 dečkov, 7 deklic, 6 gospodov (višji kontrolor Zelenik, inženjeri a Pa jer in Brezigar, brata Pavel in Josip Kunaver in profesor Vedral) in 4 dame. Taborovanje trajajoče 14 dni, je uspelo nad vsa pričakovanja. Mladina, kakor tudi odrasli, se je oddahnila v svežem planinskem zraku, zarjavela od solnca In se vrnila duševno in telesno čilejša na svoje domove. Brez vsakih prednaznani! prirejeno taborovanje Je tudi moralno koristilo skautski stvari, saj so skoro vsi premnogoštevilni izletniki posetili tudi domovanje malih ljubiteljev prirode te brezdvomno so odnesli najboljše vtise. Tudi svojci taborečih. ki so ob iskrili svoje ljubljence, so vsi veseli in zadovoljni, da so vpisali otroke v tako organizacijo. Pa tud' preprosto ljudstvo je vzljubilo mlade idealiste in jim šlo povsod na roke. Torej naj živi In se razširja skautska misel — Č. L. i
Društvene vesti.
— G. Z. javnih nameščencev ima nujno sejo širšega odbora v četrtek 2. avgusta U. ob 20. v dvorani »Kasino«, I. nadstropje, levo. Poročal bo g. poslanec proL Reisner o novem uradniškem zakonu, ki je tako težko prizadel državne nameščence brez izjeme. Pristop je dovoljen vsakemu trezno mislečemu tovarišu, ki je pripravljen sledirj poročilu z vso duševno mirnostjo in brez politično strankarske primesi. Predsedstvo.
— Žirovnikov zbor v Vidu nad Ljubljano priredi svo.emu ustanovkeliu g. Janku Zirovniku o priliki praznovanja 50 letnice kulturnega delovanja jn odlikovan.a z redom Sv. Save spominski dan, na katerem mu pokloni diplomo, delo našega narodnega umetnika Gasparija. Vso zavedno javnost, osobito pevska in druga prosvetna društva najlepše vabimo na ta praznik; želimo pa zlasti, da stanovski tovariši počaste slavnost.
— Podružnica Jugoslovcnske Matice v Višnjigori priredi 5. avgusta t. 1. v Polju pri Muljavi vrtno veselico. Ker je čist: donos namenjen narodnemu cilju, se vabi občinstvo k obilni udeležbi.
— Kongres srednj.u slojev. V Bernu se bo vršil čine 18-, 19. in 20. scplembra t. 1. kongres srednjih slojev vseh držav. Natančnejše inlormacije dajeta švicarski konzulat v Zagrebu in pripravljalni odbor kongresa: Ccngres interna iional cies clas-ses movennes, Bern, Biirgerhaus.
— Narodna čitalnica v Slovenjgradcu priredi 5. avgusta t. 1. popoldne ob 3. v mestnem logu pod Druškovičevlm kozolcem ljudsko igro »Rokovnjačic Po igri velika ljudska veselica z izbranim sporedom. Na programu je poleg drugih zanimivosti srečolev in ples. Pri prireditvi sodeluje salonski orkester iz Slovenjgradca. Ker je čisti dobiček namenjen nabavi knjig za tuk. knjižnico se prosi in pričakuje številnega obiska. Okoliška društva pa se naprošajo, da ta dan ne prirede kakih prireditev.
— Prostovoljno gasJno društvo v Sp. Šiški priredi na »Kotnarjevo nedeljo* dne 26., avgusta 1923 na vrtu gostilne M. Va-Ijavca V Sp. Šiški veliko vrtno veselico z raznovrstnim sporedom. Za zabavo bo kar najbolje preskrbljeno. Društvo priredi tudi kegljanje na dobitke, ki se prične dne 12. avgusta 1923. na kegljišču gostilne M. Va-Ijavca. Okoliška društva se na to prireditev opozarjajo. Odbor.
— Slovensko zidarsko la tesarsko diu* štvo. 25-letnico obstoja društva proslavlja v nedeljo, dne 5. avgusta Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani. Spored slavnosti: Dopoldne ob 10. uri slavnostni občni zbor v srednji tehnični šoli (telovadnica). Po občnem zboru bo obhod po mestu. Ob 12.30 skupni obed. Po obedu odhod na veliko veselico, ki se prične ob 4. popoldne v vseh prostorih hotela Tivoli. Na sporedu je godba, petje, ples, srečolov, ribolov, šaljiva pošta itd. Ker je društvo s svojim strokovnim in vzgojnim delom veliko storilo za našo domačo obrt in trdi 2a narodno stvar, pričakujemo, da se bo slavno občinstvo v čim večjem številu odzvalo našemu vabilu in posetilo prireditev.
ALEKSIJ REMTZOV:
ZVITA ŽENA.
Iz knjige. »Ruske ?ene% ki ie izšla v Ruski biblioteki. Založništvo »Treh mask«. Miinchcn.
Po božjem zakonu bi morala Vera vse žive dni živeti z IIjo.
In Vera je tudi I mozem živela dolga leta v ljubezni in slogi.
Toda zakon ni pisan z« srce: zaljubila se je z Nikito. Dolgo ie premišljala — 2i' i-mo samo enkrat! Končno je začela z Nikito. Vse je prikrila. 2e raste otrok pod njenim srcem, llja nc sluti ničesar.
Tako so živeli v treh kakor po zakonu.
Nikdar pa ne vemo, kje je nastavljena past. —
Dja je odpotoval po svojih poslih. Ne« kaj se ni zlagalo, vrnil se je nepričakovano. Vstopi v sobo — mislil je, da bo prcsericiil svojo ženo, bil pa je sam Še bolj presenečen, ko je videl pri ženi sedeti prijatelja Nikito v intimnem objemu.
Ali se mu je samo dozdevalo?
Ne, nekaj ni bilo v redu. In Ilija se boji samopriznanja in vedno misli, ali je resnica, da ga je žena varala. Ilijo nI moči spoznati Razdražen je in vedno išče prepira.
Tudi Ver« f»leda temno — saj ni čudo!
Konec je bilo veselega življenja.
Fa tudi življenje samo bi bi'o šlo po vodi. toda Vera se ni dala.
»šla bom,t je govorila, »k obhajilu m sc bom spovedala..«
»Radi mene*
/lija je bil razumen in jc vedel: človek se lahko zaleti in greši. Ko sc pa izpove, je vse pri starem.
V spovednici je Vera vse priznala.
Pater Spiridon ie bil dober in pravičen duhovnik. Poslušal je in rekel: »«£uj. Vera Vasiljevna, bolje kot post in spoved bi bilo. da možu vse priznaš in mu odkriješ resnico.«
Lahko je reči »Priznala — toda zadevo je treba previdno prijeti, da se sam ne vjo* roeš in da tudi drugega ne potegneš s sabo.
Vera ni bila taka. hitro si fe nekaj izmislila.
Ne da bi dolgo odlašala, je po maši odšla v tobakarno in kupila strahovito masko z dolgo sivo brado, strašno masko!
llja pride po službi domov in jI čestita radi obhajila.
»Ne vem.* pravi Vera, »kaj bi počela s Koljo: Ne jenja jokati. Moram ga U9tra* siti.«
»Kaj hočeš storiti?«
»•Vzemi masko na obraz, ko te vidi Kolja, se ustraši in bo nehal jokati.* In dala jo možu strašno masko s sivo brndo in po tih orna odšla v otroško izbo.
Vera jc vzela Kol"«o v naročje in mu šla nasproti. »Proč od tod. stari, ne dam ti ga, ne dam ti ga! NI tvoj otrok, stari! Otrok ima drugega očeta!«
Otrok je od strahu popolnoma ob« molzni J.
Poizvedbe.
— Lastnik se naj oglasi! K starinar ju Iv. Kraškovicu na Sv. Jakoba nabrežju sta prišli dne 17. t- m. dva neznanca in mu ponudila 4 srajce in 4 spodnje hlače v nakup. Ker se jc Kraškovicu zdela stvar sumljiva, je poklical policijo. Nznanca sta pa med tem pobegnila, pusteč perilo na licu mesta. Lastnik ukradenih predmetov ae naj oglasi na policiji.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj, 31. Julija. (Ura'no vremensko poročilo). Danes zjutraj Je bilo v Avstriji večinoma jasno, čez dan pa se je nebo deloma pooblačilo .zlasti nad Dunajem. — Temperatura je  dosegla dopoldne splošno
35* (Dunaj 28» Inomoat 20°). Na Češkoslovaške m je ves dan deževalo. V Italiji le znašala temperatura že zjutraj nad 25*. Pričakovati je slabše vreme, zelo oblačno, morda že jutri det In pojemanje vročine.
SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA«!
Razne stvari.
RAVA RUSKA POGORELA. Iz svetovne vojne znano mesto v vzhodni Galiciji Ravo Rusko je te dni aničil požar. Zgorelo je do tal 100 hiš, 2 cerkvi, sinagoga in sploh ves notranji del mesta. £koda se ceni na več sto milijard poljskih mark.
POSLANIK JONNART IN MSGR. GASPARI.
Pariška »L* Opinion« pripoveduje: Po* slanik francoske republiKe pri Vatikanu Jonnart je obiskal pred svojim odhodom iz Rima papeževega državnega tsjnika Gaspa* riia In nvj rekel v slovo:
»Prisei sem. da vas zadnjikrat pozdra* vim. Midva se ne bova videla več.«
»Kako to, gospod Jonnart,« je odgo» voril Gasparri. ?>midva sc bova vendar videla v nebesih!«'
»O nc!« ie vzklinil francoski poslanik.
»Kako to? AJi nočete priti v nebesa, g." Jonnart?«
»Hočem, hočem monsi^nor: Jaz pridem v nebesa, ampak vi nc! Ste me prevečkrat« — napravil je z roko pomenljivo gesto —
»vlekli in nos. . .c
DCGODPA S PIJAVKAMI.
Budimpeštanski listi prrobčuteio komično tlr^oiibo, ki so ie povzročile pijavke med fpotniki drugega razreda nočnega br-zovlaka. Na postaji Nivrvhaza je vsiopil pozno v noč v drugi razred, kjer ste bile med ostalimi potniki tudi dve zelo e!c*?riTrt-uj mladi da-t;?, dobrookrogel potnik z lesenim in dobroohitlm zavojem. Meninič te-birič ie zavoj položil v prtljažno stojalo ter sc zlekml >po praznem sedežu. Med drdran?em brzovlaka so kmalu zaspali vsi potniki. Sred.' prostrane ravnine pa se je nenadoma začu! obupen klic: »Joj! Jo;me-ne! Na pomoč! Umoriti me hoče!«
Potniki so skočili s svojih sedežev. Bulili so oči, kaj Je, a niso prav razločili, ker je bila svetilka zamrežena. Potegnili so za signalno zavoro. Vlak se je vstavil.
V Jcu»?e so prišli sprevodniki. Odvili so svetilko. Bil je čuden prizor. Dam; ste krčevito z rokami držah* vrat. Ta ni ste bile dve pijavki, ki ste se že b:!i vsesr.'.i v krvno žilo. Tudi osialj potniki, kakor sam lrst" nik, so opazili na svojih vratovih pi'nvke.
V bl!.?n'em kupeju se voz^č-f zdravnik je piavke odstran"!. Zavladalo ie Splošno veselje. Samo tam v kotu so opazili nckejra lepo okrogle ga veleposestnika, ki je temeljito smrčal, a se za dve pijavki niti ni zmenil, ki ste mu na vratu srkali kri. Zbudili so ga in mu pokazal; lepi živalci. Ta je flegmatično pristavi: »Tako operacijo si dovoljujem večkrat! Hvala lepa!« Spal ie dalje.
Preiskali so nato zaboj. Opazili so, da se je morala med vožnjo Izbiti na eni strani grča, tuko je nastala luknja, skozi katero so ziezlc pijavke na posamne potnike.
Lastnik ni imel dalie nikakih ovir in zlih posledic. Pojasnil je potnikom: »Zbiram Pijavke. Nosim jih v Budimpešto, kjer jih prodajam. Vsaka pijavka en dolar!« Zelo ma je bilo žal, da je izgubil sest pijavk.
40 zračnih polkov v Rusiji.
Pariški listi poročajo, da je komisar Znamenski, ki je pridcljen poveljstvu so* vjetBkega zrakoplovstva, sporočil svetu ljudskih komisarjev, da so eksperimenti novega zrakoplovnega tipa na štiri motorje uspeli izborno. Poskušnja vožnja med Mo* akvo in TiPif',nfnm   .davnini mestom Tur-
kestana. sc  ie Utvtiila «' pe        \  '.   ' teg
sc je sovjetska vlada odločV * za ggradbo razsežnega zrakoplovstva. Načrt določa štiri seri;o po 10 zrakoplovni' IkOv 1 deset bi prićclo delovati .".< >o:nla<li leta 1924. Vsak polk bi imel d skupini, in M<.er ma p<-t zrakoplovov, druga pa 15, Napadalni oddelki bi Itell po najv Sj zrakoplovov. Vsak polk bi imel v r^rervi 30 do 40 zrakoplovov raznih tipov Mošrva bi bilo v vsakem polku od 1300 do 2000. Prvi tak polk v Moekvi jc le sestavljen, manjka mw le še oddelek i.. bardiranje. Zrakoplovi se Izdelajo v R siji pod vod* stvom nemškega inženjerja Otona Glanza. •   » #
* Velikanski vlom v r:tM;i.u. V sredo 25. trn, je bil brveden v Berlinu v prostorih dvornih iuvciir,cv Rosenrha! &t Sin velikanski vlom. Titovi so odnesli rasnih dragocenosti za okoli 3j m .^J mark. Vlom ]e eden nupreJrznejse in najraii.ii-ranejše izvedenih kar jih beleži berlinska kriminilna itatfstika na tem po, u.
* 25.000 besed na en/ dnpfsnici. Na Prancoakcni živi neki Peter Lcbr.is, ki .-n.. tako drobno pihati, da jc ^->T■a^d na i.a-* id no postno dopisnico 12300 besed, to je: popisal je poročilo o procesu Caserfo piec! poroto. Ostalo pa mu h n^k^i prostori i" LebuJs pravi, da lahko napise na ta prazn prostor še 2000 besed   I") .ha rrko-dOffl
* Pariški hruošček ht^jthe v ktmiketn H policiisket»u rvnočila v Parizu je razvidno, da izvošček izgine v najkraćem opsu, m t da bo živel se kako 1-to, dal'c- pa ne. Op« činatvu ie na razpolago ddv      avl UM>bilo\ prve vrste 104. drug   \;^c n.]|, j/v kov jc samo še  17^   f.' < nđarnl i ZV 12 katerega mc je držala iti in obcir ' j. pogine kmalti kor >r*c\  av «»mobilnega pro mernega napredka
* O joil Maks Reger ;t b,! edei i večiih komnon;stov sedancvi .t*:1 (le7d-1916). Stanoval ;e neknč v ve   m mes':i \ hotelu. Neki kritik se MU .:..vH, a Rejcer se rti dosti zmerrll jani. Da bi (brn". Pegerjevo pozornost   nase. rr n   e pravil da jc sel za »pogrebom Rlbarda VVagnerj (flS83). Reger mu ie odvrnil: »Wagnei jc bil pač mrtev, se n morcl vtfc bi niti Kritfk jc šei ogorčen   7 «;obe. In •< potem poslal sobarico      Regerjn  ? tei poročilom: I^epo pozdrav  .im ^-o^p... lKV-geria m ce b-i Kosnod b      volil umreti, ae
bom šel za Bletovkn pogri   m« m Reger neomajno rekel:  *i       i tt spoda m mn rttfte, da bi jaz prmv rad h ! za njegovim pofret >th. Nek   niti*  e M ' novo RegCTjevo delo ^iabo      .pil; Efcjrer mn jc pisal navadno dopisnico «; tole vsebino: '•PrcčasrTtl gospodi Sodim v naim B Si sobici svoje hiše in berem V,?<;n krt-jo imam pred seboj.,.. — To   e b dobro oremlsttti.
* Kalkbrenner in Frlc»e«-;fc Rd-čebradcc Vedeti moramo, da je Sel Mdeilk Pdečc-bradec L  1100 na fcrržar?:kr> vojsko. I
skj mojster na klavtnn Kalkbrerrcr ie bi na svoje staro plemstvo pravtaloo po« kakor na svofo umetnost. *Ali veste«, rekel nekoć znancu, da gre pienistvo -.-je  rodovi ne  nazaj  do  križarskih v Pden od mojih prednikov Je spremi al Friderika  Rdečebradca.  —   »Na  kbv r ga je vprašal začudeni znanec?
NAJNOVEJŠA POROOflA.
ANGLIJA P* PRANCIJA.
— Pariz, 1. avg. (Izv.) I ond- r-hinet odgovori francoski vladi    n;i v noto  Sele  jutri  Odločttev o nadai pogaianj s Praucflo pade sele iutr:   tli v petek.
— —Phrtr. t. avg   ffzv.) BaJd\\ n po poročilih Hstov fz T.ondona izjavil, li tU želj več sodelovat s Francijo.
IZJAVA   DR. BHNESA.
— Bukarešta, 1. avg. fjzv.) Soirudn Nr »Universula« *e dr. BeneS rzjavfl, da vcic-sile dan zra  dnem  bolj    rani ni e »o rw Malo aatante in a videvalo, da jc ena
va garancija mira tn roda v sredn": Od gotove strani  smatrajo Malo za sovražnico Madžarske, za Joar pa Bi . ^enih realnh dokazov.
(HBaUBtVT.~
a% mm   _A___*
«a a u     - ■
i ~	v
	m A.
	
V v	
1 ^	
'■i :
i-.
u M
pri
Liiaiia, \M % 110 j
Telefon 70, 349. I
8306
s*ev. in ,5» ov^v ? K t   N * I? o n.  c!nr 2" avgusta 1523. Sfran 5"
.c&pslRa
KOPALNI VLAKI V LAZE.
Obratno ravnaie-ijstvo južne žeL jc znižalo z veljavnostjo od 1. avgusta 1923 za posetnfke kopališča v Lazah vozno ceno za progo Ljubi rana-Laze in nazaj od 7 On na 3.5G Din. 2a vožnjo v Laze se moreta uporabiti z znižanimi kartami vlaka 5t. 36 m 46 (odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 12.10 oziroma ob 14.15) na povratku iz Laz pa samo vlak št. 45 (odhod iz Laz ob IS.) Ob neugodnem vremenu se ne bodo izdajale znižane vozne karte; o tem se obvesti občinstvo v postaji Ljubljana gl. k. z izveskom.
Za znižane vozne karte veljajo še sledeče določbe:
1. ) Znižana vozna karta velja za vožnjo v ITI. razredu, v Laze in nazaj samo onega dne, ko je bila izdana;
2. ) Vožnjo prekiniti ni dovoljeno;
3. ) Doplačilo za nadaljevanje vožnje preko Laz ali preko L »ubijane nj dopustno;
4. ) En otrok nod 10 letom plača kakor odrasla oseba, dva otroka pod 10 letom se odpravita z eno celo znižano vozno karto.
m   m m
— Novozgrajeno mestno kopališče ob LuibJianic! se otvori v četrtek, dne 2. avgusta 1923 ob 8. dopoldne. Kopajoče bo odprto vsak dan od 8. zjutraj do 20. zvečer. Vstopnina znaša od osebe, in za 2 uri 2 Din. Za uporabo kabine plačati se bo moralo za osebo 4 Din. za vsako nadaljno osebo pa po 1 Din k že omenjenem znesku. Takso za kopanje se pa v tem slučaju plača posebej. Za kopanje in omarico v skupni kabini se bo moralo plačati od osebe 3 Din. Kopalna dnba znaša dve url, za vsako nadaljno pričeto uro se pa plača ponovna cela pristojbina. Slovesna oficijelna otvoritev novega kopališča sc pa vrši v nedeljo, dne 5. avgusta ob 11.
dopoldne s plavalno tekmo športnega kluba »Primorje« .
*
— Kopališki tarif mestnega kopalca.
Ob Ljubljanici se otvori mestno kopališče. Kopališki tarif pa je zelo interesanten. Za dve urj dva dinarja fn za kabino 4 dinarje. Za ta denar ljubitelj kopalnega športa prav komodno pride do čiste Save. k^er bo imel boljši užitek in ga ne bo motila umazana Ljubljanica. Visok ie tudi tarif, ; ker bo onemogočil revnejšim slojem kopanje, čeprav ie na drugi strani večina mestnega sveta baje vneta zagovornica IJubranskih revnih slojev in ima v svojem programa tudi skrb za higieno ljudstva. •   • *
MODA V KOPALIŠČIH.
Kopalna sezona je na vrhuncu jn samo kfslo vreme je krivo, ako se savski Eldorado nekoliko izprazni. Neugodno vremensko poročilo bi bilo treba pravzaprav utajiti, pa je menda prav tako. da božja previdnost skrbi za v?a živa bitia enako dobro. Tudi grmiči in trava potrebuje počitka in razvedrila in odmor v nnravj je v skladu z njenim? zakoni. Za z?.b?.vo v tem času pa mora skrbeti lahko, brez posebnih fizičnih naporov prebavljivo čtivo in ker je morda za to naVbob primerna, se moramo pač zateči k nji. Samo brez eventualnih komentarjev in neutemeljenih očitkov, glede originalnosti, kaiti kopalne hlače in plavalna čepica so povsod enake. Kako naj se oblačijo ljudje, ki nameravajo zlezti v vodo, o tem ni mogoče napisati nič splošno veljavnega. Vsaka morska kopel, pa tudi vsako rečno kopališče, kakor naše Laze. ima svojo lastno modo in svoje posebnosti. Ponekod n. pr. imajo gospodje lahko samo kopalne hlačice, drugod pa so predpisi javne morale bolj strogi in zahtevajo, da mora biti tudi moško telo docela zastrto. Ponekod hodijo v vodo v čevljih, drugod hodijo dame bose, ponekod je tre-
ba takoj po kopanju pokriti mokro telo s
plaščem, drugod to n? zapovedano \n dame ter gospodje sc sončijo samo v kopalnih oblekah. Ponekod se vsaka količkaj prikuj .'ivo zrašena dama koplje v triko, drugod pa velja triko za dame kot reprtmerno in dovoljeno je kopanje samo v hlačkah fn kopalnem krilu. V nekaterih merskih kopališčih so kopalne obleke zek> razkošne in dame imajo tam po več kostumov, v drugih svetovnih morskih kopališčih na ni nobenega prepiha in vse dame se kopljejo v enakih izposojenih oblekah. Ti običaji so ♦ako različni, da je dobro prei informirati se pri kom, ki je že bil v tem ali onem kopr-Iišču, kako je tam pravzaprav urejeno. Kdor bi si n. pr. preskrbe! kak razkošen kopalni plašč za Ostende. bi ga ne nosil dolgo, kaiti tam m* v navadi dolgo bivanje na obrežni, ono blaženo večurno ležanje v pletenem naslonjaču ali na pesku, kakor se to dogaja v nemških in drugih kopališčih. Tam se letoviŠČarji vozijo v vodo na vozičkih in se ne smejo kopati deli kakor dve uri. V drugih kopališčih pa je plašč glavna stvar in dame pridno skrbe, da je ta stvar primerno okrašena in prikupi'iva.
Dobre plavačice rrosiio n*iraje triko, ki jih ne ovira pn plavanju. Dame, ki so že bolj priletne, nosijo pod triko pas in podprsnik, da je figura v skladn z razpoloženjem. Najbob" primemo blago za damske plavalne hlače je tanko sukno, taft aH h'srr in sicer zato, ker se namočeno ne prijemlje telesa in se na solncu hitro suši. Najbolj elegantni so črm kostumi. Tudi rdeči iz tafta se lepo podajajo. Druge barve na solncu skoro oblede in zato niso primerne. Platnena kopalna obleka se šivi tako kakor navadna za jzprehod, samo da je krajša in sega do kolen. Rokavov seveda nima. Pod njo se nosi spodnie krilo, k? jc iz istega blaga m nekoliko dal še, vendar pa ne sega čez kolena. Biti mora povsem gladko, neokrašeno, spodaj o?ko. toda ne stegnieno z lastiko. Nekatere dame nosijo oboje: triko in povrh.« nalahno prepa-sano kratko krilo. Dokler se solnčijo na sc- »
hem. ostanejo v iem krihi. kadar pa gredo v vodo, snamejo to vrhno obleko in se kopljejo samo v trfko. Drn^a vrsta modnih dam>kih kopalnih kostumov spominja na obleko majhnih f.'ntičcv, sestoječo iz zelo širokih, kratkih »španskih« hlačk in k nrim pritrjene bluze.
Da si ne pokvarijo pričeske, nosijo skoraj vse dame pri kopanju nekaj na glavi. S širokimi blobuki proti solncu, kakor je bilo nekoč v navadi, si sedaj nihče več ne pomaga, dasi b; bilo to bolj udobno. Sedaj si dame aH zavezujejo lase z rebcem (rdeč svilen robec se zelo lepo ujema s črnim kos rumom) ali pa nosijo različne vrste kavčukove čepice. Zelo primerna in okusna je povsem gladka kavčukova čepica s trakom pod brada Tudi gospodje, ki so ponosni na svoV» etadko ameriško pričesko fn se bo"e, da bi zmočeni dolgi lasje v vodi ne bili všeč srčnim kral'icam. nosijo take nepremočijive črne čepice s trakom pod brado, samo da imajo v njih odprtine za ušesa. Ker je morsko dno peščeno in breg tudi. tam se ne nos! kopalnih čeveljčkov, karti bettanie po mehkem pesku ie največji užitek morskega kopališča. Kjer pa ;c brez peska m dno skalnato so potrebni čevlH z dobro pritrienimi podplati iz vrvice. Poleg običajnih nizkih čeveljčkov, so sedaj v modi tudi prejšni visoki, spredaj široko odprri in počez zavezani. V nekaterih kopališčih nosi'o dame ne samo čeveljčke, nego tudi nogavice, da bi njihove nožke preveč ne trpele. Toda hudobni jeziki pravijo, da je to v navadi samo pri dar:*h, kj v svojem življenju ne gredo v vodo in hočejo samo pokazati svo:e nožice v čim tepši obliki.
Kopalni plašči imajo najrazličnejšo obliko, kakor izorehodnf ali večerni. Poleg običame oblike skalnega plašča vidimo mnogo plaščev, sešitih kakor navaden površnik. Dočfm so kopalni kostumi večinoma črni, so plašč? bolj izbirčni: barv na n-ih kar mrgoli. Vse najmodernejše barve so zbrane in združene na njih. Od svetlo rumene, modre, vseh niians violetne, do zelene, rdeče in oranževe. Nekateri plašči
so Še posebc pestro prepleteni z rTrrr<1ifmf
okraski alj pa s podobam- cv.*... Ti vsaka ivh barv ne odgovarja vsakemu zagorelemu obliču. Zagorela koža bnmetke ne prenese sosedstva rumene zelene - I oranževe barve. Samo blondinkam se poda violetna in modra barva, rdeča pa ic primerna v obeh slučajih.
Borzna poročite.
— Zagreb.  1. avgusta, (izv.) Zal ček.  Devize:  Curih   lo.875,   17.05, Pai 5.40.  5JSO,  London  433.   . 436.—,
0.07, 0.08, Dunaj 0.132. 0.134, Prag; 2.S0, 2.S2. Trst 4.10. 4.1o. Newyork 93, . 94. -Budimpešta 0.45. 035. Valute: d 92. . 93.—.
— Curih  1. avgusta,  (fev.)  T • preeborza: Beograd 5.so. Berlin 0.005, \m-sterdam   220.25.    Newyorfc 5.595
25.5S. Pariz 32.65, Milan 24-32  Prag    ] .52; Budimpešta 04», Bukarešta 2.82, Sofija a Varšava 0.0025. Dunaj iu-i7v\, krone 0.0079.
— Trst, 1. avgusta. Beograd 23.90, Berlin 0 00225, Praga 67.75, Pari,- 134.7. ' don 105.50. Newyork 22.05. Cur 409
Uprava  našega lista jc  pr: e »Spominsko  ploščo  ruskim   žrtvam »»".»
Triglav, jezerih«. Gospod Martin Ju van d i
ruje 10 Din.
Srčna hvala!
Glavni nrednik:
RASTO PUSTOSLČMŠEK.
Odgovorni nrednib: VALENTIN KOPITAR.
Dre 5. avgusta se otvon najlepši
Iski dom ob državni m\
v Dolnjem Logatcu.
i i ovas
dobije se najbolje na vagone kod trgovačke tvrdke M. Dlmlć« Zagreb, Jurišićeva nlica 24. 7875
EK1 stalno \Um
v obsegu 4X4 aH 4X5 m za blago čisto ln absolutno ognja varno« Prostor mora biti suh In blizu glavnoga kolodvora* Ponudbe z navedbo mesečne najemnine pod „Skladi-šce" na ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7885
Prodam vinsko posodoj
za transport iz klanega hrasto; j vega lesa L vrste od 5 do 7 hI j (Din 3.— za 1 1. — Vpraša se: Mihajlo Iva novic, Zagreb, Fran« kopan skm ulica 8. 7093 |
STEZNIKE
(moderco)
po životni meri priporoča
Ana Hntter
Dunajska cesta 6-il
v blši lekarne Piccoli.
Otroški vozički
več vrst, D VO KOLES A raznih modelov, najnovejši MOTOR* CKl amerik. tipa »Evans*. — Velika zaloga PNEUMATIKE in delov PO NAJNIŽJI CENI. Sprejemajo sc tudi vsa popra* vita. emajliranje in ponikljanje. ».TRIBUNA«. F. B. L., tovarna dvokofea in otroških vozičkov,
Ljubljana,   Karlovska  cesta 4.
4682
Zamenja  se stražnic? na no£o za transosis!?-sko stružnico.
Ponudbe na: Auto — Florjan* cič — Ljubljana. 7390
„C o I o r,
najboljša, neškodljiva BAR*
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz« pošilja tudi po pošti. 2922
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Dražba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra tre 8.
Telefon 220. 2243
iiirajte i Jinsti narodu".
ccoioioioa
K-varna in resfavraci a .Strelišče' ob Vsčai poti
naznanja cenj. občinstvu, da se dobi od danes vsak dan
kislo nt!eke.
Na razpolago jim je tudi klavir ter za otroke gu^alnica z lenlrn vrtom. 79.^7
ne ordšnSra do 16- avgusta
ovoras
Otvoritev začetkom avgusta
a
m m
m m a
3
OfeL »1 cio. inž.
R. Štabi
le Otvoril svojo tehnično pisarno o Lfabliani
v pili Wm\i Hi tete.
Izvršuje projekte za električne centrale, posvetuje in ocenjuje načrte za električne naprave.
a
s
n
s
priporoča se konfck. trg. in moSna krojacmea za dame in gospode
Izdeluje se v lastnem ateljeju vsa damska in mošk i garderoba po meri, najmodernejših krojih in nrvili modnih žurnalih.
CENE DELA SLEDEČE:
Krojaško-damski kostum (specijalno delo)     Din 500 —
Damski plašči Kimono (Poglau).....„ 400* —
Celotne obleke (francoski in dunajski modeli*)   , 250"—
Večerne toalete........... 300-—
Moška cela obleka (specijalno delo) .   .   .   , 375-—
Družabne moške toalete (frak smoking) .   .   „ 5rV>—
Moderniziranje damskih in moški i; oblek natančno po žurnalih.
Državni nameščenci znaten popust.
Brata Brunskole, Ljubljana,
Židovska ulica Stev. 5.
wmmm     Kosmahka št 30.
V bližin! Urade to lMX Hlbapore ofice (Graade pasuge.)
Moderno urejene sobe, hrana okusna. Cene zmerne! Cene zmerne!
Chlšdek-Žiieif.
trn n
'd
Naročnina na dokazano najraiSirjenejSI nemški dnevnik v Češkoslovaški Republiki in v tujini
znaša sedaj za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev mesecno%fcio
za jutranje In večerno izdanje.........Djn S^*
samo jutranje izdanje.........* • • •      *J" *
poedina številka jutranja z večerno .  .......Din rso;
številka nedeljsko Izdanje z flsstrovano prilogo  .   .   . Din 3-—.
Tzf-n«mmmamm^ fflaMiM prinaša najboljše in objektivne ^?a!|ar KrBS^B informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah Male Antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, posreduje vrlo in neprestano vzajemne poslovne
JVCZe vsake vrste (iskanie in ponudbe vsakovrstnega blaga) tako da je največji In najuspeSnejši oglasnik. Številke na ogled in ponudbe oglasov brezplačno.
Uprava PRAGER PRESSE, Praga
1f*d««ova S. (Češkoslovaška Republika.)
Račun poštnega čekovnega ar ada v Zagrebu 40.156. . . . .    , Ljubljani 20^64.
.     pri Podružnici Ljubljanske kreditne
banke v Maribora........11.258
Mllirr—■■■■aaiaaaa
Brez posebnega obvesiila.
<* -a^la7
Bolestnega in g?onoko užaloščenega srca naznanjamo vsem nikorn, prijateljem tn znancem prebridko vest, da je naš ljubljeni, zabni in dobri brat in stric, gospod
sorod-nepo-
ay> rr>r s^-riv mm
z raznim blagom SE PRODA za Din 40.000*— ali pa se odda sam
lokal
z  inventarjem za dinarjev 15.000*—. Istotam se proda tudi popolnoma nova kompletna
spalna oprava
za eno osebo za dinarjev 4.500-—  kakor tudi nova krasna plava damska
svilena obleka
(Mantelkleid) za Din 1500 —
Za vse zgoraj omenjeno pove naslov uprava Slovenskega Naroda. 7649
včeraj, dne 31. julija ob petih popoldne po daljši in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, blaženo in mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v četrtek, dne 2. avgusta ob petih popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški, Celovška cesta štev. 67, na pokopališče k Sv. Križu t rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana-Šiška, dne 1. avgusta 1923.
: I
Žalujoči ostali.
v
»SI O V P N S K I   N * R () M«  dne 2. avgusta 19J3.
jte v „S!ov. Narodu".
ŠIVALNI STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši.
Podružnice in zastopstva v vseh mestih
LJUBLJANA,  Seienburgova  ulica štev. 3.
Centrala za državo S. H. S. ZAGREB. Marulićeva ulica br. 5, II. kat
odgovora uprave naj se
1 dinar.
Cene oglasom do 20 besed Din 5a—; vsaka nadaljna beled« 33 pai -, z davSiino vred
I prodam
<M1
vre***0
CEKTSASJIA VMOTČSVALJflCA priporoča svoje prvovrstne mesne izdelke vsem cenjenim odjemalcem, vsaki dan dvakrat sveže hrenovke, tla en!* af letine paštete, druge klobaso tn nafizbraneHie inoeilalltete. Nadalje razpolaga z vsemi vrstami prekafenega mesa. Peča se z živo in zaklano živino, ter razprodaja na svojih stojnicah na Vodnikovem trgu govefe meso po konkurenčnih cenah.
Empez CJeatralaa vsovčevalnlca družba z o. z. Ljubljana.
Kahteva|to cenike Ezpsrt
Lovska puška
se ceno proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 7S97
Prodam dobro
ohrani eno kolo.
Cena 7000 Din. — Vpra* sati: Zgornja Šiška 18 (strug,   delavnica). 7Si&
Regi
[istrirna
blagajna
se ceno proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 7869
Kupim ali rešim
zastavljene predmete, oz. listke z nagrado. — Po* ni-.dbe z navedbo pred* meta in nastavljene vred* nosti pod »Vračilo,7696« na upravo »Slov. Nar.«. — Tajnost zajamčena.
Skoro novs smirn-ska preproga
ca. 220 X 330. kakor tudi umivalna nočna omara z mramornato ploščo ter posteljo iz trdega lesa naprodaj. — Sclcnbur^os va   uliea   7'I (Velepič).
7905
Proda se klavir
vsled pomanjkanja pro* štora. Cena 3000 Din. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 78S9
Gozd
takoj prodam. Nahaja sc dve uri od Ljubljane (na Dobrovi). Dobro žara* ščen. največ bukovega lesa, drva in stelja. Go* zda je en joh. — Poizve se: Ivan Pirnat, Glince št. 23. 7890
Proda se VILA
z osmimi sobami in dru= £imi priti klinami na oto* ku Rab. Cena 350.000 di* narjev. Naslov: M. Bori ač, Zagreb, Sudnička 7. III. nadstropje. 7762
Trinadstropaa
trgovska hiša
na vogalu dveh najpro* metnejših ulic v bližini plavne pošte v Ljubljani, se po ugodni ceni proda. Vprašati v pisarni dru* štva hišnih posestnikov. Dunajska cesta 17/1 od 4. do 6. ure ali pismeno. — I stota™ naprodaj več drugih hiš in vil. 787S
Za stalno se sprejme PIANIST
za večerne are. — Na* slov nove uprava »Slov. Naroda«. 790o
Gc:pod profesor,
kateri bi podučeval učenko V. razreda gimnazije iz slovenščine in nemšči* ne skozi mesec avgust, naj se izvoli oglasiti v upravi »Slov. Nar.« pod »Siguren aspeh 7S25«.
Landaver
za dva konja, prvovr* sten, ima ceno ncpvodcij Kmetijska družba, Ljub: Ijana, Turjaški trti št. 3.
7831
Spalna oprava
za zakonca, nova, iz mehkega lesa, se ugodno proda. — Na ogled in pojasnila: Glince št. 10, L nadstropje. 7S57
Parcela.
Po nizki ceni še proda na Mir j t: parcela v izme* ri 625 m-. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 7846
Pisalni stroj,
rabljen, toda v dobrem stanju, naprodaj za ceno 2500 Din. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 7902
Motorno kolo,
lahko, 21/2 HP, malo rab* ljeno, ▼ zelo dobrem sta* nju, se takoj proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 7903
INEJITEU SVETOVNEGA REKORDA
do darses še ne prekošen, vožen u Dn'fana (U. S. B.) ^aa™ na eno miljo s hitrostjo 132 km
Ceno prodam:
dva' šivalna stroja, kros jaški in čevljarski (cilin* der), in motorno kolo v dobrem stanju. — Ogle* da se: Hrenova ulica 17, dvorišče Ponikva r. 7868
Brivci pozor!
Pod ugodnimi pogoji se proda 30 let obstoječi, dobro idoči in moderno opremljeni brii'ski salon v prometnem kraju ev. se odda v zakup proti kavciji vsled odpotova* r.ja — Naslov: Gračak, Rogaška Slatina. 7896
Parni stroj
(polustabilni) 40 HP, sa parnim prerjrijaeem, naj* bolji njemački fabrikat, u dobrom stanju predaje uz vrijedne cijene Daru: varska dionička pivovara i mur.jcra Daruvar (Sla* vonija). — Eventualno mijenja za jedan motor na sesalni plin (Sauggas* motor) od 40K-*. 7666
Proda se
pritlična hiša
v okolici Ljubljane, na gorenjsko stran, tik glav* ne ceste, oddaljena osem minut od postaje. V hiši so tri sobe, kuhinja, klet; pri hiši je 1000 m2 zem* ljišča. Hiša je popolno* ma nova rn stanovanje takoj na razpolago. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 7871
Podjetje z lokalom
izvrstno vpeljano za iz* delovanje občepotrebne* ga artikla, se s koncesijo, inventarjem in vsemi re* cepti proda za 60.000 dU narjev. Pogoj, da ostane lastnik zastopnik za raz* p-odajo. — Pontidbc pod »Rentabilna obrt/7877« na upravo »SI. Nar.«.
Lersa hiša
v Stožicah št. 53, pol ure pešhoda od Ljubljane, popolnoma moderno ure* jena. s nrosrim stanova* njem, štirimi parketira* nimi sobami, kopalnico ter lenim ograjenim vr* tom. Na zahtevo se dobi skoro novo gospodarsko poslopje, prinravno za vsako obrt ali trgovino. Cena ugodna. — Več pri  Iv.  Frelihu istotam.
7^79
topim
t
Sekali
Gostilno
n
Uro štoparico,
rabljeno ali novo, kupim takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7904
Kupimo
Sationcl registrirno bla: gajno. — Ponudbe z de* tajlno označbo stroja in cene pod »Blagajna 7^94« na upravo »Slov. Nar.«.
Štedilnik,
bolj majhen in dobro ohranjen, se kupi. — Ponudbe pod »Štedilnik 7S76« na upravo »Slov. Naroda«.
prometnem kraju i iščem na račun; event. I se pridružim kot dru= žabnik k samostalni go* stilničarki. — Ponudbe pod »G. D.'7M9« na upravo   »Slov. Naroda«.
Trgovski lokali,
pisarne in stanovanja v Mariboru, se oddajo v novi stavbi v središču mesta na najbolj promet* ni ulici. — Informacije daje: »Zadružna Gospo* darska banka d. d_, po; d ružni ca Maribor«. 7834
Pisalni stroj,
že rablien in dobro ohra* njen, kupim. — Ponudbe pod »Pisalni stroj 7882« na upravo »Slov. Nar.«.
Sinžbe
!
Modistinja,
izvrstna samostojna de* lavka. se išče za dunaj* ski modni salon klobukov. — Olga Auschla* cher, Varaždin, Župni trg št. 9. 7892
Učiteljica
za italijanščino in klavir se išče za poučevanje 5letncga otroka v popoU danskih urah. — Ponud* be je poslati na upravo »Slov. NTaroda« pod »Ita* lijanščina in klavir/7886«.
Pisarniški uradnik,
zmožen knjigovodstva, korespondence ter sploh vseh pisarniških del, vešč potovanja, želi službo: najraje na deželi aK v m~stu. — Ponudbe pod »Takoj f7845« na upravo »Slov. Naroda«.
MALI OGLAS
lahko izračuni te sami in ptAljiic iznos v 0)Dtovtni ali v znamkah v pismu, z besedilom vTed.
Penzipnist
v delnic tipe v okna. tan* ke <.:   ">i V.   točno in
vestno: • p sta. Gre tudi na deželo. Izdeluje r> nizki ceni. — Trnov* ska uliea 17. 7^70
V najem se cc-da
hlev s sobo. tklatH&čem in podstrešjem v Zgjornji Šiški po jako ugodnih pogojih. — Vpraša se: Ljubljana. Dr. Zamik o* va ulica 19, priti. 7873
Pl^slni stroj
Smith ti Bros, pripraven /a g. odvetnike ali ura* de, se za* cnja za Otivet ali Rcmington. — Po* Dudbe pod » V dobrem stanju/7880« na upravo »Slov. Naroda«.
**JI
Stanovanja
Potrošačima na
znanje!
Veću količinu kolofoniie* smole i terpentina proiz* vodim i imam na lageru po umerenoj ceni. — S> nadin Sajkovie, trgovac, ul. Fran Dcpere 40 u Skopi ju. 7832
Dve lepi sobi
v lepi legi mesta se zar menjati za eno v sredini mesta. — Ponudbe pod »Slu čaj/71*81« n« upravo »Slov. Naroda«.
Vila »Straža«
na Bledu ima še nekaj lepih sob z a4i brez prv* skrbe ara oddati. Mirna lega; cene zmerne. — Vprašati: Vila »Straža«. Bled. 7645
»..............■
Razno i
Manjši mlin
(štulni) v dobrem stanju blizu kolodvora se vzorne v najem. — Ponudbe pod »Stulni mlin/7756« na upravo »Slov. Naroda«.
Družabnika išče
posestnik kavarniške in gostilniške koncesije v Mariboru; event. se kon* ccsiia popolnoma odsto* pi. Za obrt potrebni pro* stori so na razpolago. — Ponudbe pod »Kavarna 7895« na upravo »Slov. Naroda«.
BI
Narodna tiskarna
Bopiscvanj? |
B........<m^w>iM|
Skrajno obupana
poštena boljša gospodič* na, ki bi vsled družinskih razmer rada zbežala od doma, išče zaveti" Prid* na v vseh oz!~ih. Sprejela bi s?užbo v kaki pisarni
ali V-a j atS n-. •. i a..... pn>;
ti stanovanju iti hrani. — Ponudbe p* d   \. ••■ a moč.'.v       na opravo »SI. Naroda«.
——»mm. xmim ■ p murni • i o rw*m^ i —
Ženiin?. rtonv 3ba*
Grluha i ■ brai . i go* spa, katera bo i dnij* sko MJčila, i-.e znanja v svrho civilne poroko z dobro   situiranim gOSpO*
dom plemenitega srca in dobro stalno s!*? Starost od 37 do 45
Resne ponudbe se prosi na upravo >Slov. Naroda« p<->d »Plemeni* tost/7872«.
Prvi: INDIAN wChiefa v 5 min. 50 sek. povpr. hitrost 103 km Drugi: INDIAN „Ciiiefw v 6 min. 34 sek. , , 92 km Tretji:..........v 7 min. 16 sek.     „        „      83 km
1
se išče za takojšen nas£o>p. Našlo*? pove uprava Slov. Naroda. 7883
1922 10 lm Dirke Krsnj-Medvode Prvi mali !ND!AN Smrt
v 7 min. 16 sek. še letos od konkurenčnih znamk ne prekošen
1922 .'. Dirka na Ljubljanski Grad .'. 950 mstrev
Prvi: mali INDIAN „Scout* v 59 sek., povpr. hitrost 60 km
6UIN0 ZASTOPSTVO ZA CE10 JUG0SU9IJ0:
saiiEšie & ŠABEC
lastnika tvrdke Kare! Čsmernik £ Ko.,
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 9-12.
LJU3LJfi£E, So. Petra nasip 7.
Priporočamo na velijo in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Na|n?£'e aam. Postrežba točna.
Eožmcnc
UUBUfllffl.
Telefon mterurban 477.
Brzojavi „FofdaLlou.
J Trgsisina z železnimi ^
FRITSCU,
se je z dnem 25. julija t L preselila v lastno hišo v
Siriias*Jewo ulico št. 7, ^
j>r*ejj»m|i lokal A, Schuster«
3E
J
A BANKA D. d
POPRUZNICEi
IJR ari bor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
LJA
(PREJ SLOVENSKU ESKOMPTNA BANKS)
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000--
:-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :•:
Brzojavi i Trgovska Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE s Konjice
■e±a - Dravograd Ljubljana (raenjatni-v Kolodvorski nI.)