Uredniški In upravniški prostori: MST South Lawndale Ave. Office of Publication: 1S57 South Lawndale Ava. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO. ILU ČETRTEK. S. JULIJA (JULY 9). 1S41 Subscription SS.00 Yearly ÍTEV.—NUMBER It« Acceptance loe mailing at special rate of postage provided far in section 110», Act of Oct t. 1>1T, authorized on Juna 4. 1911. Mnogo Slovenceo ustreljenih v Skofji Loki Hrvati izvirajo is Nemcev! ---- Mtlwaukee. Wts. — Tukajšnji polmesečnlk Obsor Js objavil 1. julij« privatno vast, katero je dobil od nekegs rojaka, da so se nedavno prebivale! Škofje Loke na Gorenjakem upfrii nemškim nasilnikom in v boju s gestapov-ci in vojaki je bilo mnogo ubitih in ranjenih na obeh straneh. Ko so Nemci udušili upor, ao postavili večino moških prebivalcev ob zid in jih po prekem sodu ustrelili. Waehington* D. C. (Jugoslovanski centralni tiskovni u-rad.) — Hitlerjev organ Voel-kischer Beobachter v Berlinu je pred kratkim objavjl razgovor s dr. Benzonom, poslanikom tsko-svsne "neodvisne" hrvaške dr-šsve. Benzon je povedal, da nje» govo prvotno rodbinsko ime je bilo Bogovlč, kar 'pomeni, da njegovi ljudje prihajajo od (t) Bog«, tod« dalmatinski Italijani so ga poitalljančili. Dalj« je povedal, da "raanl rasvoj hrvaškega naroda dokazuje na podlagi modernih naukov, da so Hrvstje nemškega pokoljenja, kajti prišli ao v prvi panogi naravnost is Nemcev, ki so se v dsvnih časih prvi (!) naselili po Dalmcatji in ostalih hrvaških krajih; dolgo čaaa sa Hrvati so prišli na Balkan Srbi, ki p« ne isvirajo is Nemcev, niti niso Slovani, marveč so potomci Rumunoev ali Vlahov, zato morejo biti manj vredni..." (j. K.) ,, .. itn pozval ljudstvo w odločno borbo [poti sovražniku ki se približa- [ leningradu Ur«, 3. ju L—Josef Stalin, premier in načelnik Lega obrambnega sveta, je Uzjutraj opozoril rusko Ivo po radiu, da je v veliki nosti zaradi prodiranja jkih cet v Rusijo in ga poni odločen boj. Sovjetske ijine naj izpremeni v pogo-i in osvoji guerilski sistem nnja, da bo sovražnik po- ilin je povedal ruskim mili-a da so nemške čete že za-j Litvo in velik kos Latvije, i nahajajo v Beli Rusiji in jini. Prebivalci naj uničijo gvila in opremo, da ne bodo l v nemške roke, pobijejo jo živino in zanetijo gozdne re, da se ustavi prodiranje fjeve vojne mašine. ; bloki. Finska. 3. jul.—Nem-so danes prebile ruske abne črte ob estonsko-so- b meji ter pričele napadati r, rusko mesto, čigar padec ricakuje vsak čas. Pskov s južnem koncu jezers Pei-ned Estonijo in Rusijo in eingrada je oddaljen okrog Ameriški material za Rusijo Sovjeti se zahvalili za pomoč Washington, D. c« 2. jul. — Amerika bo storila vse, kar je v njeni moči, da sovjetska Rusija dobi pomoč v obliki materiala, ki ga potrebuje v vojni proti nacijski Nemčiji. Zagotovilo, da bo Amerika pomagala sovjetom, je dal državni pod tajnik Summer Welles potem, ko se je v njegovem ursdu oglasil Konštan-tin Umanski, ruski poslanik. Welles je dejal, da so bili vsi vladni departments v katerih področje spsda zadeva, o tem informirani. Ker je Rusijs v vojni, Whiles ni hotel povedati, kakšne vrste materiala ali orožja bodo sovjeti dobili v Ameriki. Če bi bili detajli objavljeni, bi informacije koristile nemškim armadam. Umanski je izjsvil, da bo njegova vlada dala velika naročila Ameriki. Ali bo takoj plačala naročeno blago, ni povedal, namignil pa je, da se bodo transakcije vršile na bizniški podlagi. Doznava se, da se je sovjetski zunanji komisar Molotov zahvali Rooseveltu in Wellesu za obljubljeno pomoč. Vprašanje treasportedje ameriškega materi«!« Rusiji še ni bflo rešeno. •Ameriški uradni krogi so bili informirsni le, ds imajo sovjeti dovolj parnikov na razpolago za prevažanje ameriškega materiala v Rusijo. Washington naznanil naborne omejitve Registriranci v starosti 28 in vež let oprotteni vojaške službe Washington. D. C* 2. Jul. — General Lewis B. Hershey, direktor federslnegs nabornega u-rsds, je poslsl telegrsm vsem drievnlm nabornim direktorjem s.obvestilom, da vsi registrirsnei ss nabor, ki so stsri 28 in več let in še niso bili vpeljsnl v armado, ao oproščeni vojsške službe. Hershey prsvi, da so bile naborne omejitve odrejene na priporočilo kongresnih ^voditeljev. Pred kongresom Je sdsj zakonski načrt, ki določa omejitve. V senatu sprejeti zakonski o-snutek daje predsedniku oblast odgoditvs vojaškega vešbanja onih, ki so stsri 28 in več let in še niso stopili v srmsdo. Zbornični odsek ss militaristične sa-deve Je osnutek smendirsl teko, d« posts ne odgoditev mendsto- Chlcago. 2. jul. — Krajevni naborni uradi so nssnsnill, da se je 23,379 fantov, ki so dopolnili 21. leto starosti po prvi registraciji v oktobru preteklega leta, včeraj registriralo sa vojaško službo v čikekkem okraju. Skupno število registrirsnoev po vsej držsvl Je 43,743. Zsdevno ns-snsnllo je objsvll Psul G. Armstrong, držsvni naborni direktor. Anglija zniiala odmerke gasolina London, 2. jul — Vlada je naznanila znižanje odmerkov gasolina, ki ga prejemajo lastniki avtomobilov. Oni, ki posedujejo svtomobil, čigsr motor razvija deset konjskih sU, bodo dobUi samo šest gslonov gasolina na mesec. Distribucijo gasolina bodo nadzirale policijske avtoritete. * Pele Rueije, in Lucku, ki leži v južnem delu bivše poljske države. V nekem kraju, katerega pa uradno poročilo ne omenja, so ruske čete razbile 90 nemških tankov. Sovjetski letalci so ponovno napadli z bombami Konstanco, lumunsko pristanišče ob Črnem morju. Bombe so porušile več vojUkih objektov in povzročile veliko škodo. Ruske bojne ledje so včeraj potopile sedem nemških podmornic v Baltiškem in Črnem morju. London, 2. Jul.—Angleški letalci *eo včeraj napadli severo-zapadno nemško obrežje, letalski baze pri Borkumu in Frisi-anakih otokih ter železniško omrežje pri Otdenburgu. Drugi roji angleških bojnih letal so istočasno metali bombe na nemške baze na francoskem obrežju na drugi strani Roksvskegs prelive. Premešanje poveljstvs sngle-ške oborožene sile ne Bližnjem vzhodu je bilo sinoči naznanjeno. General Archibald P. Wa-vell, ki je premagal italijaneke armade v Libiji, je bil traneferi-ran v Indijo. Njegovo mesto je dobil general Claude Auchin-leck, doeedanji poveljnik indijskih čet. Beirat, Lebanon, 2. JuL—Angleži ao včeraj bombardirali to mesto iz zraka Bombe, katere eo vrgli, eo ubile in ranile več oeeb ter porušile mnogo poslopij. francoska vojaška poeedka pri Palmiri je obkrožena in preti ji uničenje. * Bivši unij ski uradnik aretiran Chicago, 2. Jul. — Max Caldwell, bivši uradnik unije trgovskih klerkbv, je bil včeraj aretiran. Policija ga je iskala, odkar so člsni unije rebelirall proti njemu in ga pognali is ursds. Caldwell je obdolien, da Je po-neveril veliko vsoto denarja is unijske blagajne. Policija je aretirala tudi Caldwellovege brsts, zapisnikarja unije, in A, fallgar-de, poslovnega agent« unij« natakarjev. Nemčija odredila . registracijo ameriške imovine Berlin, 2. Jul. — Američani in ameriške firme, katerih imovina je bila "zamrznjena" po nemški vladi, so bili obveščeni, de morejo to imovino registrirat! pri oblasteh do 4. Julija. Avtoritete zahtevajo dovoljenje glede oddaje gotovine, s katero razpolagajo firme, ki eo pod delno kontrolo ameriških interesov.. PROSVITA PROSVETA thk bnl1ghtknmbnt guaui IM UfTNINA IU)VMIII RAMDNI rooruane i ohm « h« i team to nr____m Unènt SrteM (tov« Cfclaacal i» UN M tobo. «3410 *a pol tete. «1 JO M tem tote; sa fa, C tow m m* tote. «•» »Uta*;» «ML Batearte"*« ntm : #•» Um U.MaS Mata» («m •aé "-TiiitT tete a** rw. Cfckaaa «á Otow» «Ut m terato* —tmulm S$M 9m yaar. Caaa nfl^rrr po dogovoru Kofca^tel doptoov te 1 roben* tüwkov m aa vraíajo- SofcapetMteraraa11 <*rUa* povesti. draw»«. >14 > sa Wjo p«iUjateUu la v OuteJu. te te prUaití poftloteo. PROSVETA Lavateto Ava. OP TM riDHATIP ............................................ Datum v oktoaate aa prímmt Hub ti, 1M1). patos »»tel» Im., m «^U^m poMil. 4a va« to a Ua» éuàum«m p«toWa aa. nrfatoa. J® rwatew, 4a w va* S* aa aatevl - « Pomoč ruskemu ljudstvu Predsednik Rooaevelt je obljubil pomoč Rusiji kakor js dva dni prej obljubil Churchill v imenu Anglije. Ksj more Amerika dati Rusiji — in dati hitro, da bo kaj zaleglo? Kajti kdor hitro da, dvakrat da. Hitler je poskrbel - in pri tem mu je prid-■ no pomagal tudi zločinski Stalin — da js Rusi-«ds danes zaprta od evropska strani od ledenagg severa do Dardanel. Najbližja morska pot v poletnem času bi bila naokoli Norveške v Murmansk, toda vprašanje Je, koliko je U pot varna pred minami in koliko čass bo Murmansk v ruskih roksh. Po Stalinovi zaslugi js danes tudi Finaka pod Hitlerjevo kontrolo in mora pieseti kot ji načeti godejo. Ostane ie Vladi vos tok na vzhodnem koncu Sibirije, do katerega je od Amerike najdaljše pot. To je vsekakor edina pot, katere se Amerika lahko poeluži za pošiljanje najpotrebnejšega materiala v Rusijo. Skoda, da še ni trans-polarna zrakoplov ba tako rszvits, ds bi tovorna letala šla naravnost čez Kanado in severni tešaj v Rusijo. Enkrst bo — in to bo nsj-lursjšs pot. Čeas pa Rusijs najbolj potrebuje? Surovin iras dovolj in raznega streliva menda tudi. Česar najbolj potrebuje, je razno orodje za popravljanje strojev in pa izurjenih mehanikov, ki znajo strojno orodje pravilno in brzo rabiti; teh mehanikov bi sovjeti danes potrebovali na tisoče in tisoče ln Amerike jih ima dovolj. Torej nsjmsnj pet parnikov dobrih mehanikov in orodja v Rusijo! To bi bila edina direktna pomoč, ki je zs enkrst možna — razen če poskusijo z velikimi leteli, ki pojdejo po zraku naravnost v Rusijo kakor plovejo dnevno v Anglijo. * Zdi pa se nam, de bo indirektna pomoč ne brzo roko bolj zalegla. To pomoč pa lahko oskrbi Anglija, katero naj Amerika hitro zalaga z letali in bombami. Ta indirektna pomoč Ru-aiji je bombardiranje nscijske Nemčije iz zra-• ka, katero se mora vršiti dan in noč. Angleži to ie delajo zadnje tri tedne, ko dnevno sipljejo bombe na nemška industrijska mesta — vendsr se nsm vidi, da še ne delajo dovolj. Negioirto dvesto ali triato bombnikov bi moralo biti vaek dan najmanj tisoč bombnikov nad Nemčijo — kar bi potegnilo dva tisoč Hitlerjevih lovakih % letel z ruske fronte in s tem bi bila obramba Ruaov olajšana. Na ta način torej Anglija in Amerika skupaj f lahko največ pomagata Ruaiji, če se hočeta potruditi — v njuno korist pa je, da se potrudita in podvizata, dokler ima barbarski Hitler polne roke dela na ruskih bojiščih. : Ne drugi strsni pa ne bo nič več kot prevtft» no, če Amerika zahteva od režima v Moakvi neke elementarne koncesije in prva bi bila, ds sovjetska vlada takaj razglasi splošno amneatl-JO za politične jetnike v Hukij» Teh |M>lrttčnih 'jetnikov je v Ruaiji morda na stotisoče in vsa njihova krivda je v tem, da sc ne atrinjajo s krvolokom Stalinom. Zahteva za osvoboditev teh jetnikov ni nobeno vmešavanje v notranje zadeve tuje države, temveč je čisto humanitarnega značaja. Sovjetom to ne more škodoveti, lahko Jim pa veliko koristi, ker lahko računajo na večje simpatije v demokratični Ameriki. Sploh morata Anglija in Amerika prt vsaki priliki pritiamti na aovjetski režim za odneha-vanje diktature in demokratizacijo ruskega političnega, ekonomskega in socialnega sistema. Edino na ta način ai bo Rusija pridobila bistveno razliko od nacijskega in fašističnega sistema — edino na ta način se bo oddaljila v načinu svojega življenja od svojega kletega sovražnika, ki je njene /oslepljeni vladarje dve leti vlek«»! za nos In kateri jo hoče zdaj uničiti in zasušnjiti. Slišali smo radijsko vetit. da je bil Utvlnov povabljen nazaj v vlado Ce je to res, je do* bra koncesija. Litvinov je bil eden sovjetskih diplomatov, ki je bil najbližje demokraciji in od onega dneva, ko mu je Stalin dal brco, je Rusija nastopila pot današnje katastrofe. Ruski socialisti v tujini v družbi s demokratičnimi socialisti vaeh dežel apelirajo ne pomoč za Rusijo, apelirajo na rusko ljudstvo, naj odbija Hitlerjev barbarski napad in obenem apelirajo za demokratizacijo It ustje Ml se pridružujemo njihovemu apelu. Amerika naj pomaga Ruaiji materialno in moralno! Amerika naj pomaga streli največjega eovraž-nika človeštva — hitlerizem' Glasovi iz naselbin Pikniki In dan mlltpeašklfc Slovencev Milwaukee* Wis. — Čitam našo Prosvete in vidin* d* so naša društva vsepovsod zelo oživela in postala aktivna v pikniškj sezoni. Premišljujem o piknikih in tehtam skrbi, trud in delo pridnega člShstva, ki izmučeno neumorno dele in priprevlja razne stvari, ki so potrebne v ta namen, za dosego par dolarjev dobička v blagajni) V mnogih slučajih se pa rado zgodi, da je vee trud popolnoma zaman in ne preostaja nič drugega nego spomini, jese in glavobol« Uspeh vsake prireditve zavisi od vremena in ps od členetve o-ziroma ljudstva, kako zne upoštevati in ceniti naša prireditve. Piknik društva 74T SNPJ se je vršil 22. junije in nem ni pri« nesel običajnega uspehe. Vzrok je bil dež. ker je dešofvakk in treskalo kakor zs stavo ooIa popoldne, tods vendsr upai* da bomo pokrili stroške. Ob tej priliki se v imenu društva vsem gostom lepo zahvalim, ker ste ob nevihti šteli ob naši strani in nam pripomogli do tega uspehe. Prihodnjo nedeljo, to bo dne 0. julija, bomo pa imeli dan, namreč dan vseh zavednih mibvsu-ških in okoliških Slovencev. Tega dne se bo vršil običajni letni piknik organized je Slovenskega doma. Vrši se v Arcadian Parku, ki se nahaja ob Greenfield cesti v Waukesha county. V tem slučaju rečem samo to, da naša naselbina ne bi smele imeti v svojem osrčju nobenega Slovenes sU Slovenke, ki bi prezrl in zanemaril ta piknik brez važnega vzroka; zatorej vite bim in kličem vse akupej: Pridite na pian, ker bomo prszne-vsli naš dsn. Vedite, da ta dan bo slovesno zapisan v z sodov Uv-akt knjigi milwauške naselbine, ker bo določil čas, kdaj bomo imeli svoj lastni dom aU pa dan razpada. Vse upanje ps imam, ds slednje se ne bo zgodilo, ker se ne sme zgoditi. Ob taJ priliki bomo imeli skupni shod in lep program. Nastopili bodo stsri ln mlsdi pevci pod vodstvom Nsprejs. Imeli bomo tudi lepo priliko spoznstl se z nsšiml brati Hrvati, člani pevskih zborov Zagreb in Sava. Slovesno se nam obljubili, dg nes bodo s svojim petjem ves* lo zabavali in olepšali naš program tega dne» Pripravni odsek te važne prireditve je pre-skrbel vse potrebno, da bo vsa-* kdo vesel in zadovoljen in odn» se domov vesele spomine. Pri« pravil je tudi kresplsčno udobno vožnjo na svtobusu, ki bo redno odvažal od 2:30 do 4:3A popoldne od Wlseonein State Fair parka, ravno teko tudi nazaj od 8:30 do 10:30 svečer. _ Priporočam, de se poalužlte to* ga navodila ln pomagate nam pri težkem delti ae koristno stvar. V nedeljo, 13. julija, pa ne smemo pozabiti na piknik slovenske sokolje aocialiatične stranke, ki ae bo vršil v New Berlinu v prostorih F. Klopčiče. Več podrobnosti glede tega pik nika bo vam poklonila prihodnji teden neša znanka, 25-leta* Proaveta. U Ambroslch. 74T. Krasote v Pueblu Pueblo. Colo. — Neko pomla danako nedeljsko Jutro sem ogle-dovsl ns južnpvrhodm strsni mesta Puebla slovensko naselbino. ki ji pravimo 'Besmcr', v ka teri tudi jes živim Ta čas so hi le grede okrog stanovanj tč lepp obdelane ln posejane s raznimi cvetlicami in drugo zelenjavo, katero ^trpodlnje vsak dan rabijo pri kuhi. Češnje, čcšpljc breskve In druga drevesa, ki so posajena okr » mladega vajeni, da so trikrat pre«** nili vsak penij, predno so ga J I. junija so prišle nakaznice zs j nost in v veljavo istočasno. To Jt strela in javnost se še ni ^ Ljudje ne govore drugega kakor _ kuponih. Med žensksmi nihče ne kovati drugega. Ali med motínrm ^ kateri preti, da bodo hodili v kratkih hlačkah. Celo starejk^ £ , da so v skrbeh glede redi vljudnosti drugega ksktr ► \ njimi. Na tihem pa si storilo, de se navadijo malo^l ^ štediti Ker Uko hudo res m « m cami. Kako pa iivijo ljudje dn^ f redkokdaj lahko privoščijo ksj spominjate sUrih krajev^ * kaj tam pomeni "nov. f '^i narodno, ki poje o Krajnčičf^» ai Meričko, naj odpre dur, fant, 'mam čist nov gvsot moral peti deklici o R«'1»-odprle. Ej, * V- krpanja, pseneiej*«^ obleke tas pesile trai^ treba kupiti novega ,n "T,, ^ ** kej novega. ^J^rtr nali in štedili in delsl»^ nj^ par iovice i i starega kraja ltfftiuj* iača tomšičaje Jiu V smht jctika^ «S ts ° tra**m Cča Tomšiča, ki £ * "trboveljske» »ooru. Naknadna poizve-¿^odkrila prave razlo- £ Po obveščeni k» X dsle osebe, « katerimi ookojnik v najtesnejših ltSTia sorodnik*, v* "om^ič ni šel v smrt radi o kakem kaznjivem u, temveč zgolj radi težke •avljive bolezni, ¿č je bil v krojaških kro-elo priljubljen in cenjen urten delavec. Pred dve-«na pa se ga je lotila tu-oa. Iskal je leka pri ,ikih, ki so mu dali prav »panja, da bi okreval Vr-» domov ter se zdravil pri * zdravnikih- Mož pa j* fcral. Zavest, da rou jesac bolezen izpodkopala vse ^ske načrte, }e na vala porazno. Vedel je, da »1 dati slovo krojaškemu i Drugje ni bilo izgledov, feUl nameščanja, ObeUk je brezposelnost Sicer ta-refi in vesten fant je pričel jili ravnotežje, počasi se fcval obup, Tomšič je po podedoval tudi občutljiv lhli očitki so ga že hudo ¿»K nem industrijskem kraju imljivo, da ima orožništvo posla z raznimi zasliše-Zlasti zadnji čas jih je nogo poklicanih na posta-idi Tomšič je imel tam Tragično naključje je da je baš pri takem zasil-obupal nad samim se-jegov brat je izjavil, da idravljiva tuberkuloza bi-ni razlog za Viljemovo sr so vse druge veati, ki razširile po dolini brez podžge. Toliko resnici na Tomšičevi rodbini v zaje, ki jo je smrt naj bolj-a silno potrla. EPILOG TKZ NESREČE e, lt marca.—Na okrofc- «liiču se je nadaljevala 14 dnevi prekinjena raz-prou 3Q-Wtnemu Alojzu l pooblaščenemu po lir ju (Zidarski mojstri v Ljub-¿oma iz Hrastjs-Mote pri i Radencih. Nemec je bil h. da je pri gradnji po-C17.D v Vodnikovi ulici i 0 din i. >M d.u l7(fubo Pi na pot civilne pravde, oba odloka je utemeljilo z dejstvi, ds bi omenjene nesreče ne bilo mogoče preprečiti, četudi bi bil palir v času nesreče navzoč rta sUvbišču. Opaž v jami, y kateri sta- delavca kopala, je bil v gradbeno tehničnem pogledu dober. Delavca nista kopala pod opažem, temveč sta očividno udarjala na opornike in tako porušila opaž, zaradi česar se je plast zemlje vsula in ju pokopala. Ugotovljeno je tudi, da jima je polir Nemec naročil, da zapustita jamo, česar nista storila, EA PRESKRBO LJUBLJANE • PREHRANO IN KURIVOM Ljubljana, 15. marca:1:— Pod predsedstvom župana dr. Adle-šiča je imela z mestnim prehranjevalnim odborom združena uprava preskrbovalnega urada v torek zvečer sejo, ki so se je udeležile predstavnice ljubljan-skih gospodinj Ana Golobova, Anica Koprivnikova in Ina Strojanškova, zastopniki zadrug in kstiaumov Alojzij Kocmur, Emil Kleblln Eroest Vrhovec in predstavniki trgovcev Anton Verhič, Franc Kamenček, Av-gmt Volk poleg članov mestnega sveta ter uradnih oseb. Predvsem je ta zelo važni mestni odbor ugotovil, da so mestu Ljubljani doloženi mnogo premajhni kontingenti racioni-ranih živil ter se bo zato mestna občina ljubljanska z organizacijami producentov in konsu-mentov na odločilnem mestu z vso odločnostjo prizadevala za zvtfanjo kontingentov. Že sedaj primanjkuje bele moke in jo bodo odslej dobivali samo še botadki, ki ne smejo jesti drugega kruha. Vai tisti, ki imajo na^ kazoice za dodatno moko, bodo belo ali grahemovo moko dobivali samo pri nekaterih trgovcih, ki bodo njih imena objavljena o pravem času. Posebno majhen je pa kontingent sladkorja. Sedaj dobi namreč Ljubljana za prehrano vsega prebivalstva in za potrebe kavarn, gostiln, slaščičarn, lekarn in tiidi za vse potrebe industrije na mesec samo 140,500 kg sladkorja. Ugotovitve trgovcev in mestnega trošarinskega urada dokazujejo, da Ljubljana pri vsej skromnosti in varčevanju potrebuje najmanj 162,000 kg sladkorja na mesec, ker bi drugače morale ustaviti obrate tudi razne obrti, ki zaklsdajo vso Slovenijo in tudi druge banovine z brezalkoholnimi pijačami in sadnimi sokovi. Upoštevati je tudi, da je n. pr. železničarjem v službi važna hrana sladkor v črni kavi in zato morajo imeti najmanj po 3 kg sladkorja na mesec. Mestna občina bo zato storila vse, da se kontingent slad korja zviša vsaj za Z ki pol vagona ter tudi pričakuje popolno razumevanje na odlašUnem mestu, saj se zvišanje tiče posredno tudi vse banovine. Upoštevati namreč moramo, da je meščanom v večji meri potreben sladkor za prehrano, ki ja na deželi nadomešča predvsem mleko in je zato tudi posameznemu Ljubljančanu treba dodeliti več slad korja kakor prebivalstvu na deželi. ■ Zborovale! so odobrili nakup fižola, čeprav je cena fižolu zelo poskočila. Mestna olriina mora zadrževati podražitev fižola a prodajo fižola po najnižji ceni, kakor je to že storila s prodajo krompirja in ješprenja. Za olajšanje razmer manj premožnim alojem prodaja mestni preskrbovalni urad tudi rjavi premog po 12 din vrečo s 50 kg premoga. V zalogi ima še 90,000 kg rjavega premoga ali lignita, kar bo* pač zadostovalo za najnujnejše potrebe v toplih mesecih. Zato se bo pa odbor takoj zanimal za nakup drv kolikor jih je treba za Ljubljano, da prihodnjo zimo ljubljanako prebivalstvo ne bo imelo prevelikih akrbi in stroškov s kurjavo. Kar se moke in kruha tiče, so pa zlasti zastopnice ljubljanskih gospodinj nazorno orisale razmere in s« pritoževale, kako različen kruh je pri raznih pekih. Mestni laboratorij strogo nadzoruje peko in prodajo kruha ter ie vrsta, prijav vsak dan daljša. Imena kaznovanih objavlja Siuibeni list". Predvsem pa so zastopnice gosjpodinj svetovale Čim več pouka, kako je moget če iz enotne in koruzne moke peči dober kruh, kar so seveda vsi zborovalci odobrili s soglasnim sklepom, Med zastopniki producentov ln konsumentov vlada v odboru najfčpša sloga in so zato tudi val sklepi v korist mestnemu prebivalstvu soglasi, saj so tudi vsi trgovci samo posredovalci med velikimi produecenti in konau-menti. Zaradi peke kruha bomo v Ljubljani dobili posebne tečaje, naši dnevniki pa bodo objavljali nasvete izkušenih gospodinj. Ker je na razpolago, precej ržene moke, so bili zborovalci mnenja, naj bi rženo moko dobivale naše gostilne in drugi javni lokali izven kontingenta, enako pa tudi veleeviem, ki mora nasititi svoje goste z dežele. Bele moke ima preskrbovalni urad malo na razpolago, da je bo komaj dosti za bolnike ter bo zato odslej dodeljeval moko samo nekaterim trgovcem, ki jih določi Združenje trgovcev. Kakor rečeno, bodo pa belo moko odslej dobivali samo še bolniki z dodatno nakaznico, ki jo dobe v mestnem fizikatu. Kongresnih oplazil predsednika CIO Washington, D. C., L juL— Kongresnik Woodruff, republikanec iz Michigana, je okrcal Philipe Murrayja, predsednika Kongresa induatrijskih organi« zacij, ki je zanikal poročila v časopisju, da bo njegova organizacija odredila čistko in iztrebila komunistične element» Woodruff je dejal, da je Murray proglasil obdolžitve, da so komunisti provocirali stavke v tovar nah North American Aviation Co., Inglewood, Cal, in v nekaterih drugih obrambnih industrijah, za zlobno obrekovanje. S tem je demonetriral, da ja proti isključenju komunistov iz unij CIO. _ Francija blokirala imovino ameriških Udov Vichy, Francija, L jul.—Av-toritete v okupirani Franciji so blokirale imovino ameriških Židov. Akcija pomeni, da ameriške in druge banke v nezasedeni Franciji ne bodo mogle sprejemati ali transferirati imovine smeriškim Židov v neokuplrsnlh krsjih. Pismo is Londona (Nadaljevanja s S. atraaL) predno smo prišli do "novsga". Pa je bilo vredno, toliko veselja smo imeli potem z novimi stvarmi. Hranili amo jih in pazili na nje, da ao bile vse leto "kakor nove". In — kar je glavno — če al šel po ljubljanskih ulicah, ljudje nieo napravljali vtisa, da bi bili revni in slabo oblečeni. Se več: dostikrat sem imela priliko, da sem primerjala naše rojake na londonakih cestah z Angleži. Če hoče kdo moje mnenje: bolj so bili elegantni, čeprav asm Bog ve, koliko je bil njihov saslužek manjši v primeri z angleškim. Jaz se smejem vsemu godrnjanju radi nakaznic, ker aem trdno prepričana, da ljudje radi njih ne bodo alabše oblečeni, raje nasprotno.. Zastonj bi jim bilo seveda tako jovoriti. Ker kratkoinmalo ne verjamejo in ne poznajo spoaobnosti, ki se zbude šelo, ko je potreba za nje. Vsa živa bitja imajo velikanske sposobnosti, da se prila-gode razmeram, da jih nekako premagajo, da se ohranijo živa in uspavajoča. Pa da se Angleži ne bi nakaznicam za oblake! Ste slišali, da je bik) zdravje otrok in odraslih v tej deželi letos posebno zadovoljivo? Seveda — in vendar imamo že drugo leto nakaznice za najvažnejša živila. Ne, dobro, zavarovano življenje ne napravi ljudi iznajdljivih, okretnih. Slabi časi, trd boj so boljša šola. Ne mislite, da imam posebne vzroke za svoj optimizem. Tukaj bi me ljudje kmalu obsodili, da sem si slučajno pred kratkim kupila plašč ali kostum, da zdaj lahko govorim tako brezobzirno. Potožiti vam hočem, da ms je usoda res trdo prizadela, pa se vendar ne pritožujfm. Ker smo imeli letos tako pozno pomlad, sem poslala Čistiti poletne obleke šele v začetku maja. Mini* la sta dva, tri tedni, vse povpraševanje zastonj. "Se ni gotovo." Zadnji teden v maju ao mi povedali» da je bila tovarna, kamor so poslali moje stvari čistiti, porušena radi bomb. "Mogoče bomo,še kaj rešili izpod razvalin. Vaš-slučaj še ni popolnoma brezupen." Naslednjo nedeljo so priile nakaznice v veljava Zdaj pa potrpežljivo čakam, če bodo kaj in kakor že bo rešili izpod ruševin. V jeaeni smo imeli bombo nad našim stanovanjem. Vse je J>ilo poplavljeno in premočeno. Zdaj bombo nad čistilnico. In nakaznice povrhu. Eh, nekako bo že šlo. Prijatelj, ki je ponavadi bolj pesimistično razpoložen, mi je vzadnjič rekel: "Ne vem, če je to pogum ali lahkomlšljenost." Kdo ve, zares? Dolenjka. Zapisnik zborovanja •naftor Sheridan Downey la Callfornlje. Ameriško orožje prihaja v Afriko Večja pomoč kijajski armadi alovenaka aekcije Jugoalo vanakega pomožnega odbora 24. junija 1941 v konfe renčnl aobl SNPJ v Chlcagu, Illlntll , Predsednik slovenske sekcije J PO, br. Vlncent Cainkar, otvo-ri sejo ob deseti uri dopoldne. S kratkim nagovorom pozdravi navzoče zastopnike slovenskih podpornih organizacij ter razloži namen in vzrok, zakaj sta s bratom Josephom Zalarjem, tajnikom slovenske aekcije, sklicala današnjo seja ,___ Navzoči so sledeči zastopniki: «j^ju. u u za Ameriško bratsko zvezo Jan;H** tlečega katero vpričp razmer ne bi mogel garantirati. Pred zborovalci je bilo vprašanje: Ali bi v resnici dobili vojni ujetniki ali ne? In če bi tudi duUUi, aU ne pomagamo indirektno onim oblastem, ki drže te ujetnike? Sklonjeno ja bilo, da se brzojavka pošlje na tajnika centralnega odbora J PO, da se na seji istega šu enkrat o tem razmotri-vu. Slovenska sekcija pa nikakor ne more prevzeti te odgovornosti, toda nima nič proti temu, ako hočejo to storiti posamezniki s poslovanjem ameriške- _____L Masne eksekuoi je. komunistov v Rumuniji Bern, Švica, 1. jul.—Dokaz o velikih protinacijskih aktivnostih v Rumuniji vsebujs sem dospelo poročilo o masnih ekseku-cijah komunistov. Poročilo pravi, da je bilo ustreljenih 500 komunistov v Iasiju, rumunskem msstu ob ruski meji, na obtožbo, da so streljeli na nemške vojake. Washington. D. C.. 2. jul. -Parniki, naloženi z umoriš kisa orodjem, strelivum in drugim bojnim materialom, prihajajo v pristanišča ob Rdečem morju. Namenjen je angleški oboroženi sili v Afriki, kateri poveljuje general Wawell. - Zagrinjalo, ki je akrivalo tajnost o transporta-eiji orožja, je bilo deloma dvig. njeno v Waahingtonu. To ae je zgodilo po zaslišanju pred senatnim odsekom za trgovinske zadava, pred katerim so nastopUi predstavniki parobrodnih družb. Slednji so sugestirali sprejetje naredbe glede plačitve odškodnine za parnike, ki bodo prišli pod Hontrolo federalne pomorske komisije. Doznava se, da je del bojnega materiala namenjen Kitajaki. Nekaj parnikov ga je že razložilo v Rangoonu, od koder bo po-slan kitajski armadi preko burm-ske ceste. Dovoz ameriškega bojnega materiala v Afriko h bo po izjavi Johna Manna, pravnega avetovalca pomorske komi-ilje, podvojil v bližnji bodočnosti. Amerika ne sme pomagati Rusiji, pravi Lindbergh San Franciaco, Cal., 2. jul. — Charles A. Lindbergh je sinoči na shodu, katerega je sklical odbor America First, dejal, ds se Amerika ne sme zvezati z nobeno evropako državo, niti bojevati za drugačen način Življenja, temveč le za svojega. Najslabša zveza od vseh bi bila med Ameriko ln Rusija "Stokrat raje bi videl zvezo med Ameriko in Veliko Britanijo in celo z Nemčijo kot pa zvozo s krvoločnostjo, brezbožnostjo in barbarstvom, ki eksistira v Rusiji", ja dejal. Poleg Undberglui, ki se je izrekel proti ameriški pomoči Rusiji, sta na shodu govorila tudi senator Worth Clark,.demoki at iz Idaha, in gledališčna igralka Lillian Oish. Najzanesljivejše | Isvske vesti so v dnevniki sveti" AS jih titats vsak dsn T Zbiranje aluminija naznanjeno Wsshington, D. C., 2. jul. — Newyorški župan La jUuardia, katerega je Rooaevelt nedavno imenoval za koordinatorja civilne obrambe, je naznanil, da se bo zbiranje aluminija na splošni) pričelo 21. julija. Zbiranje te kuvine je sugeatlral federalni u* rsd za produkcijo bojne opreme. Državne, okrajne in mestne avtoritete so bile pozvane, naj sodelujejo v kampanji HUMOR Js vas lep* — "Naša služkinja je odpoveda U." MH "Tudi moja žena se js čudila Dejala ji je, da ji je že vas delo prevzela in si zato ne zna razločil zakaj naj bi silila od hiše.' "In kaj je služkinja rekla na to?" "Da je vse to res lepo, da pa mqjs žena hišnih del ne opravlja tako. kakor bi si našs Micka * Nemca| PKhÜ —., . p"tUo « "line ude- kolskttvalk poçajanjik. Dobro si le "Očks, ah se še spominjaš kdaj si prvič arečal mamo?" "Da, ainko, prav dobro ae še spominjam. Srečala sva se pri večerji pri neki družini; bil je |M*t<*k in%trinajstega v mesecu ..." ko N. Rogelj: za Kranjsko slovensko katoliško jednoto Joseph Zalar; za Slovensko dobrodelno zvezo John Gornik; za Slovensko narodno podporno jednoto Vincent Cainkar; z<^ Slovensko svo-bodumiaolno podporno zvezo William Rus; za Zapadno slovansko zvezo Lep Jui jovec in zu Slovensko žensko zvezo Joséphine Erjavec. Zastopstva nista poslali Jugoslovanska podporna zveza Sloga in Družba sv. Družine. Predsednik V. Cainkar poroča, da je na predpisani listini vložil prošnjo za nubiranje denarnih prispevkov dne maja pri državnem tajništvu v Waahingtonu, D. C. Prošnja je bila vložena na ime Yugoslav Relief Com-mittee ot America, Slovene Section. Dne tt. junija je bilo izdano dovoljenje v posebnem plamu, ki je podpisano od Edgar P. Aliéna, uradnika državnega tajništva. Piamu so bila priložena tudi navodila, kako mora JPO vaak mesec poročati državnemu tajništvu o dohodkih in izdatkih, kakor tudi o nakupovanju blago in administrativnih stroških. Državno tajništvo v Waohingitmu hoče imeti natančno nadziranje nad delom naše pomožna akcije. Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki je dobil vpisno številko 47B pri državnem tajništvu. S tem je bilo zborovalcein pojasnjeno, da je le Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki poobluš* čen nabirati denarne priapevke za naše Jugoslovane v zasedenih pokrajinah. Nobena druga skupina, ki hi ae pojavila med nami, nima zadevnega dovoljenja, zato bodo opozorjeni naši ameriški Slovenci v Ameriki, da prispevajo sanip v fond JPO, slovenska sekcija Nadalje as, razmotriva, kako bomo nabirali denarne prispev ke. Vsi navzoči zastopniki slovenskih (»odpornih organizacij soglašajo, da ae ves nabrani denar od Slovencev v Ameriki nalaga na ime slovenske sekcije ter da se Isti danar rabi izključno le za naše »Slovence v zasedenih krajih, ko bo to mogoče izvajati. Hrvatska sekcija bo isto storila za Hrvate, a srbska sekcija za Srba. V skupno centralno blagajno Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki pa ae bo stekal denar od skupnih prireditev vseh treh sekcij ali posameznikov, ki liočejo prispevati direktno v to blagajno. Ta denar se bi» porabil za skupne potrebe vseh treh sekcij, kadar bodo tazmere ali okoliščine to zahtevale. Določeno je nadalje, da je bla rajnik slovenske sekcije Leo Jurjovcc pod varščino pet tisoč dolarjev. Ako bi pozneje razme re in poslovanje zahtevalo, se ta varščina tudi zviša. Dener se nalaga na ime slovenske sekcije JPO, a Izplačila se more nakaza ti le s podpisi predsednika, tajnika in blagajnika. Za vsak denarni prispevek mora blagajnik izdati pobotnico v trlpllkatu. O-I rlglnalno pobotnico dobi poŠt Ijatelj, prvo kopijo pobotnice I dobi tajnik slovenske sekcije, M druga kopija pobotnice ostane j pri blagajniku. Zborovalcem je predložena brzojavka Jugoslovanskega |>o-slanika Fotiča v Waahingtonu, ki apelira na JPO, SS, da bi po-i šiljalt jugoslovanskim ujetnikom j v Nemčiji in Italiji pakete, ka terth vsebina bi bila jedila in »podnje obleka, Enake peSitjat-| ve bi raadeljeval mednarodni j Rdeči križ v Ženevi s pomočjo u jetnika, katerega postavijo do-tlčne oblasti. Cena tm dostavo paketa bi bila $t&0, kot je bilo |tn že priofcéepo v slovenskih čs hopiaih v Ameriki. O predloženi brzojavki ae je iloati rarmotrivalo, ki ima dobro t» slabo stran. Mm nja na« v/iičih ao bila, «ta bi odbor prevzel preveliko odgovornostmi Na dnevni red pilde vprašanje, ako bomo pričeli z nabiranjem denarja. V razpravo je predloleno pismo glavnega tajnika Ameriške bratske zveze, br. Antona Zbašnika, ki augn-«Ura iheruvalfitm o načinu.nabiranja denarnih prispevkov. Po splošnem razmotrlvanju navzoči zaključijo, da ae izda skupen apel na vse organizacije, vcla-njene v JPO, SS, kakor tudi na posameznike, da priskočijo na pompč z denarnimi prispevki. Nadalje je sklenjeno, da ae apelira na vae slovenske naaelbine v Ameriki, da organizirajo avoje krajevne odbore, oziroma krajevni odbor, ki naj bi aestojal is društev ali posameznih Članov vseh naših slovenskih podpornih organizacij, ki tvorijo sedanji Jugoskivanski pomožni odbor slovenske sekcije. Kjerkoli ae organizira tak odbor, naj prijavi avoje sodelovanje tajniku alovenaka sekcije Joaephu Zalarju. 351 N. Chieago St., Joliet, 111., kateri potem v imenu slovenske sekcije izda poslovnlco ali certifikat. na podlagi katerega lahko nabirajo denar. Obenem se tudi apelira na vse že ennke skupine ali odbore, ki so pričeli s nabiranjem denarjp, da se prijavijo in izročit nabrani denar, ker sedaj ima enako dovoljanjr od državnega tajništva le JPO v Ameriki. Določi se, da ip nabavi potrebni pisalni papir s imeni odbornikov JPO slovenske sekeije. Sprejeto, da tajnik vsak meeeo priobči izkas prejemkov ln Is-datkov. Razpravlja ae nadalje, da so priporoča posameznim krajevnim odborom, da salntereairajo za našo akcijo tudi Američane ter slavijo njih imena ns llsUi častnih odbornikov kot to delajo druge enake organizacije v Ameriki, ki ao do danes že sprejele velike denarne priapevke. Vsi zastopniki nadalje nagla-Šttjo tsr soglašajo, da naša slovenska sekcija JPO v Ameriki ostane na stališču, katerega si je zsčrtala: Pomoč nsšim brstom in sestrsm onkraj morja, kakor hitro nam bo mogoče lato dati. To je naš namen, Vsako očitanje, da vodimo z našo akcijo tudi kako politiko, prav hvaležno odklanjamo. Mi hočemo la kot ameriški državljani pomagati na-' šim bednim ln potrebnim bratom in sestram v starem kraju, lato tako tudi odklanjamo sugestije, da bi zavzemali politiko te ali one vrste, ker baje bres politike ne štejemo nič. NaŠe delo sloni samo na izjavi katero je podpisalo štirinajst glavnih odbornikov sedmih slovenskih podpornih organizacij v A meri* ki in kateri sta se potem pridružili tudi Slovenska dobrudelna zveza la Družba sv. Družine. Sprejeta da se sestavijo pravila zs slovensko sekcijo na podlagi naše isjave iti sprejetih sklepov naših zborovanj. Pravila sestavi Janko N. Rogelj in predloži odboru v odobritev. Prihodnja seja ae vrši v. Jolie-tu, kadar koli bo po potrebi sklicana. Predsednik se zahvali zborovalcem za udeležbo in sodelev*» nje ter vzoren red na seji, nakar zekJJiui zborovanje ob pol dveh popoldne. Vlncent Cainkar. predsednik, Janko N» Rogelj. zapisnikar/ Američani v angleški letalski sluibi London. I jul. — Tukajšnji s-mertški krogi sodijo, da aiuži najmanj 500 mladih Američanov v angleški letalski službi Ameriško poslaništvo ne ve "urad» no" ničeapr glede teh ietaioev, ki ao se pridružili angleški l+> taiakt sili najbrže v Kanadi POLOM »s»*»»*****»»»»»* ROMAN IZ VOJNE L. 1870JÍ tMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuj«.) "Ne. Kaj je naieir je veselo vprašala Gil-berta in obrnila svoje lepe, božajoče oči v mladega seržanta. Ta pa je zardel od preobilnega vaseljs kakor vselej, kadar ga je pogledala ženika s takšnim pogledom. 1 "Moj Bog, mllostljlvs, ssj gre samo za stare čipke, ki ste obžalovali, da jih nimate, da bi z njimi obšli! svoj malvssti jutranji plašč . . t Včeraj se mi j« posrečilo najti pat metrov starih bružkih čipk, zares zelo lepih in cenenih; trgovke vsm jih pride vsak čas pokazat." Ona je bila vsa srečna; poljubila bi ga bila. "Oh, kako ste ljubeznivi; poplačati vaa hočem zato!" Nato, ko je prišla na mizo še jotorna pašteta, kupljena v Belgiji, se je zasukal pogovor drugam; nekaj čass so govorili o ribsh v Meusi, ki umirajo zastrupljene po mrliški gnilobi, nato pa o nevarnosti kužne bolezni, ki preti Sedsnu, kakor hitro napoči južno vreme. 2e mesece novembre se je pripetilo neksj slučsjev epidemije. Zamsn so po bitki potrosili šesttisoč frankov za očiščenje mesta, zaman so sežgali kupe telečnjakov, torbic za naboje In vsakovrstnih sumljivih ostankov. Okolica je vzlic temu ob najmanjši vlagi izpuhtevala ostudne smradove, tako polna je bila trupel, zagrebenih za silo, pokritih s prstjo le par prstov na debelo. Vsepovsod so bila polja posejana z grobovi kakor s krtinami. Tla so pokala od notranjega pritiska, gniloba je prodirala na vrh In se raz-puhtevala. In malo dni prej so odkrili novo' ognjišče kuge — Meuso, iz katere so bili potegnili že dvanajststo konjskih trupel. Splošno so menili, da ni ostslo v nji niti eno človeško truplo, ko je neki poljski čuvsj po pazljivem motrenju zapazil v globini več nego dveh metrov mnogo belih lis, ki bi jih bil človek Imel z* kamenje. Bila so cela gnezda trupel, razparanih trupel, ki se niso mogls na-pihnltl in zatorej niso priplavala na vrh. Že štiri mesece so ležala v vodi pod travo. S kav-lji so vlekli na suho roke, noge in glave; že samo sila toka je včasih odtrgsla roko ter jo od-nesla dalje Voda ae je kalila, veliki mehurji gnilobnih plinov so prihajali kvišku, pokali na površini ter kužili zrak z ostudnim smradom. "Sreča, da zmrzuje," je menil Deiaherche. "Toda kakor hitro Izgine sneg, bo treba iskati in temeljito razkužiti vse to, sicer še vsi poginemo." In ko gs j« žena smeje poprosils, naj govori o «nežnejših rečeh, dokler so vsi pri jsdl, je zaključil kratko: "Bogme, ribe iz Meuse bodo dolgo čssa na slabem glasu." Tods bili so gotovi, in prišls je ksvs; takrat ps js naznanila hišna, da gospod von Gartlau-ben prosi dovoljenja, da sme zs trenotek vstopiti. Nsstalo je splošno presenečenje, ksjtl nikoli prej nI prišel ob tej url, o belem dnevu. Deleherchs ga js takoj ukazal privesti v sobo, videč v tem srečno priliko, ki mu bo omogočlls predstaviti Henrijeto. In ko je stotnik zagledal ša drugo mlado žensko, je podvojil svojo vljudnost. Sprejel jo celo čašico kave ln jo pil brez sladkorja, kakor jo videl, da jo pije mnogo ljudi v Parizu. Sicer pa je bila vzrok njegovega prihoda samo želja, obvestiti milostljlvo Ukoj, da je pravkar dosegel pomlloščenjs ene-gs Izmed njenih vsrovsncev, nesrečnega tovsr-niškega delavca, ki so gs bili zsprll vsled spopada z nekim pruskim vojakom. Takrat je Gilberta porabila priliko, da izpre-govori o očetu Fouchardu. "Gospod stotnik, predstavljam vam eno svojih najdražjih prijateljic ... nečakinja je tiste-gs najemnika v Kemillyu, saj veste, ki so gs zaprli zaradi one reči a prostovoljniki." "Ah, to je zadeva z vohunom, s tistim nesrečnežem, Id so ga našli v vreči... Da, to je resna stvsr, zelo rešena! Bojim se, da ne bom mogel opraviti ničesar." "Gospod stotnik, napravili bi mi takšno veselje!" Pogledala ga je s svojimi laskavimi očmi, on pa se ji je v blaženi zadovoljnosti galantno in poslušno naklonil. Vse, česarkoli se ji zahoče! "Tako hvaležna vam bom, gospod!" je trudo-ms izpregovorila Henrijeta, ki jo je zagrabila nepremagljiva tesnoba ob misli na svojega moža, ubogega Weissa, ki so gs ustrelili tam doli v BazeiUesu. Toda Edmund, ki je takoj po stotnikovem prihodu rahločutno odšel, se je vrnil ter rekel Gilbertl nekaj na uho. Ona je živahno vstala, povedala zgodbo o svojih čipkah, ki jih je trgovka zdaj prinesla; oprostila se je ter odšla za mladim možem. Henrijeta, ki je ostala sama V družbi obeh gospodov se je mogla umakniti ter sesti k oknu, dočim sta ae onadva glasno razgovarjala. "Gospod stotnik, ssj pač sprejmete kozarček konjaka . . . Vidite, nič se ne tesnim, povem vsm vse, kar je moje mnenje, ker poznam svo-bodnost vsšegs mišljenja. Torej, zagotavljam vas, da vaš prefekt nima prav, ko hoče izžeti mestu še teh novih dvainštrideset tisoč frankov ... Premislite vendar vse naše žrtve, odkar se je začelo ... Najprej, na predvečer bitke, vsa francoeka armada, upehana in sestradana, nato zopet vi, ki ste prišli istotako z dobrim tekom, prehodi čet, rekvizicije in vsakovrstni Izdatki — vse to nas je stalo poldrugi milijon. Računajte enako vsoto za razrušenje, opustošenje in požare, ki jih je povzročila bitka: so trije milijoni. In naposled cenim škodo, ki jo je trpola trgovina in industrijs, na dobra dva milijona . . . Tak kaj pravite? Tu imava pet milijonov za mesto s trinajst tisoč prebivalci! In vi zahtevata še dvainštlrldeset tisoč frsnkov vojnegs davka, ne vem, s kakšno pretvezo! Ali je to pravično, ali je to pametno?" Gospod von Gsrtlsuben je zmsjal z glavo ter odgovoril samo: "Kaj hočete? Vojska je vojska!" In čakanje se je nadaljevalo, in Henrijeta, ki so ji šumele po glavi vsakovrstne nejasne in žalostne misli, je skoraj zadremala pri svojem oknu, dočim jo dajal Deiaherche častno besedo, da Sedan v popolnem pomanjkanju gotovine nikdar ne bi mogel prestati teh stisk brez srečne misli, izdsjati lokalne kreditne papirje, papirnati denar obrtne kreditne blagajne, ki je rešil mesto gmotnega poloma. "Gospod stotnik, Is kozarček konjaka . . ." In preskočil jo na drug predmet. "Vojskovala so ni Francija, vojskovalo se je cesarstvo ... Ah cesar me jo hudo prevaral. Z njim je vso končano, rjaši se damo razsekatl na kosce . . . Glejte, edini človek, ki je gledal meseca julija z jasnimi očmi, je bil gospod Thlers, da, on; njogovo sedanjo potovanje po prestolnicah Evrope je nov velik čin modrosti in domoljubja. Vse želje razumnih ljudi ga spremljajo na njegovi poti; samo da bi mu »bila sreča mila!" (Dalja prihodnjič) as (Se nadaljuje.) Ali jo roa tako težko žlvjjenje, Tone, ell sem le Jaz preelaba? Iz-prašujem se o tem ln potom se smejem in iščem korsjže vsepovsod. Slo sem bila plaaat la zato, ker sem bila mislila, da bo spet lepo med mladimi. Pa se Jo vlekel večer v neskončnost; prszno besedičenja, gramofon. Bilo je, kskor do jo vso nekje deleč za menoj, kakor da nisem jaz tista, ki plešem, kakor da Jo Bog ve kdo, ki se smeje ln klepete neslanosti. — Ko sem bile prišlo vss trudns domov, sem reklo, do me ne bo več v tisto dvorano. Tu so ml vzeli mnogo iluzij. . Kakor otrok sem prišla som. če pomislim. Ssj sem veliko brala in veliko verjela knjigam, ln tudi to sem verjela, da Je življenje grdo ln kruto. Za vsem po je bilo vender še skrite misel, ds morda vendar nI vso tako v življenju. In vendar Je tako — ln fto grše Časih se ml zagnusl vse. Po koj pomaga pljuvanje! Tu nimam nikogar, s ksterim bi mogla govoriti odkrito. In šole? Časih čuttm. kako bom pu-.... stila vso moči tam. In čemu' Da naučim nekaj otrok «tanj*i — Kadar črkujemo, ml lun po glavi —in človek bi klel I gogika pa nas jo učila: Fround- Uch — ernst... Da naj bi imela toliko moči, praviš, da bi vrgla vse to od sebe in živela? Mislila sem tudi jas časih tako. Zdaj v zadnjih nočeh po sem spoznala, da morajo ostati vse tsks misli — ssnje. Tudi tisto življenje, o ksterem sanjsm, gotovo ni tako prijazno, kakor si mislim. Kdor ni s časom postsl kamen ln vrgel vse Iluzije v kot, glej, da prenašaš življenje vsaj s humorjem . . , In vendar, da bi Šlo ln pustilo, praviš? Sla, do šla bi, šla gotovo -* a kje je še odločitev! Lina. Hudujcš se, da molčim. Menda ml tegs ne zameriš preveč. Molo se menim zo svet Ljudje hodijo po svojih potih, o jas po svojih. Zvečer si zakurim v poči, v samo var ju si gre jem vodo ln mislim, do kuham čaj. In potem gledam v strop ln se vooollm življenje. Pomisli ln uvsžuj: dober gorenjski zrek, trg, zebe ve, ples- in celo meščenov sin, ki me časti no vso mogoče načine. Lina p« ae cmeri in hoče kdove-kaj boljšega in lepšega! Najhujšo jo pač to, da sem veliko premlada ali pa prestara za dvajset let. Ta neusmiljena ftol-maštrija, de bi )o vrag odneeel! Sicer po nič hudega. Tone' Pozdravljam! Lina. ' r r.....I 4 Pomlad bi morala biti, a zunaj ja dež in megla. V moji sobi je mrzlo in vse razvlečeno, obleka leži po postelji ln po stolih, knjige ao razmetano in po vlogi diši. Prinesla sem vso rože no mizo ln se zavils v staro pelerino. V zadnjih dneh sem veliko brala ln le brala, a potem sem počels misliti, če bi no bilo mogočo nsprsviti sprave med menoj in mojim poklicem. — In začela sem hoditi vsak teden po dvakrat v Ljubljano — in ni mi več teko dolgčas. Se so lepi dnevi, teko da v Šoli precej mirno prenašam tisto ure. Velika noč bo, domov pojdem. Ničesar ne pričakujem, a morda bo vendarle lopo. Pozdravlja to Lina. E velikonočnih počitnic sem prišla tako brezupna, da bi najbrž naredila kako neumnoot Ko sem se vozilo po tisti poti proti Lošovju je bilo vse čudovito mirno v meni kskor tokrat, predno zaspi m o In le eno željo: do bi trčil vlek. do bi so podrl strop, ali ds bi se me kdo usmilil s nožem. pištolo,r. kolom—vseeno, le da bi bil konec. Smrt je kakor mati: pogledi po laseh ln poljubi ns čelo. Nič kričsnjs, nlkake Ps sem bilo prišle v svojo sobo — in vse je bilo drugsče. Kje jo btle tiste, ki je še pred minutami želele smrti? Sedla sem ln brsls podlistek, upthnile luč In PEOSVttA zaspala—vse tako, kakor se spodobi. In dnevi beže, zdi se mi, da stojim izven časa in gledam dneve, kako se pode mimo mene. Jaz pa stojim in se ne ganem. Vsepovsod samo Lešovje in šola. In zdi se mi, da je bolje, fr ne poizkušam gledati preko vsega tega, zakaj potem bom videla, da jo na tej strani vse temno kakor od tvorniikega dima. Pa nemara ni drugje nič bolje. Trudna sem in topa. In morda nisem trudna ln topa, le mirna. Kaj vem! — Časih sedim med pur-garji v gostilni in poslušam kvante. Gnusijo se mi, a nimam toliko moči, da bi jim pljunila v obraz. Sedim in smehljaje poslušam do konca. Sursum corda! Lina. Če pomislim, imam vendar vsego toliko, da bi morala biti kot pametop in razsoden človek in popolnoma zadovoljna, da še srečna. Služba, zdravje, mladost — to so dejstva, ki bi me morala zadovoljiti. — Pa kaj, teko nesrečne narave sem, da hočem vedno več in iščem lepoto vedno tam, kjer ml je nedosegljiva. Zdi se mi pa časih, da je to hrepenenje najlepše v meni in je vredno vse bolesti in vsega trpljenja. Pomlad je, lepote sjttjo v svet. Predno bo konec šolskegs lota, se hočem še enkrat resno prepričati, sem 11 drugo leto še za Lešovje, ali pa odidem. Kam? Zdrav! Lina. Pa je šlo spet vse rakom žvižgat! Spet sem ns mestu, kjer nisem rada. Časih mi še obstsne misel na korajžnih besedah a počitnic, ko sva snovala načrte za letos. — Nov kraj me je precej prevzel, tiste goro in jasni zrak mi bistrijo možgane ln voljo. Prav nič ne čutim tiste hribovske zapuŠčenosti in tudi ne čutim potrebe vzdihovanja po mestnih promenadah. Tako neko mlado veselje je v meni, kakor da hočd potencirano živeti vse, ksr je zamudilo v zadnjih letih. — In tu je vse novo: od otrok, Id so kot otroci božji veseli in naravni; od srednjeveškega, čeprav le mladega učitelja; od kaplana In žandarjev — pa do nališpanih deklet in občinskega tajnika, ki kliče pred cerkvijo. In ker nisem še "umrls", gledam z večjim veseljem, kakor sem časih brala o takih stvareh. V meni je tudi nekaj tiste civilizirano kanalije, kateri ni dosti lepots, ampak si želi še vedeti, kje nosijo; zdaj privi-han klobuk, kakšne frizuro in obleke so v modi e$ cetera. Tako se tudi Jaz spomnim; ds bi bilo lepše v Parizu. Ah da: Es lebe das Leben! Pozdravljam Te! Lina. (Konec v pondeljek.) Simpatični gost Služkinja gospodu čebulčku: "Zunaj vas čaka neki gospod in bi rad govoril z vami." "Naj nekoliko počaka, ponudite mu stoL" "Saj sem žo, toda on hoče vse pohištvo." e Rlgoros Profesor: "Gospod, povejte ml, kako boste nsjlaže spoznali, sli je kakšna stvar zlata aH srebrna?" Študent: "Ponesem jo v zastavljalnico." Opazke iz današnjih dni Anton Zails NAROBE SVET Če je bil kdaj narobe svet, je gotovo danes. Danes, v času teh .čudnih homstij, ko iz prijatelja včeraj postane jutri sovražnik ali obratno, ni več čisto nič stalnega na svetu. Vse se tako naglo suče in spreminja, da moraš paziti, ako počasi govoriš, da ne pride sprememba, predno izgovoriš besedo. Včasih si mislim, kako "fletno" bi bilo, ako bi mogel človek posnemati živali, Id se zaližejo in zaspijo preko zime — in da bi se zbudil šele potem, Kadar bi se svet zopet malo umiril in imel kakšno stabilnost in zanesljivost, katere v današnjih dnevih ni več. Čitaš in slediš vojni. Komaj se nekoliko orientiraš, da si zapomniš imena mest, o katerih ni si nikdar prej slišal, katere pa ti odkriva vojna, pa se kar na enkrat zbudiš v novi vojni z novimi sovražniki, ki so bili še včeraj prijatelji! Potem pa zasleduj, če moreš! Drži s kom in zagovarjaj koga, ko pa ne veš, kaj bo jutri! Čisto lahko bi zašel v novo vojno z Rusijo, katera je sedaj komaj en teden stara in izrabil nameravani prostor z opravičevanjem ali grajanjem novega konflikta —■ pa ne bom, kar še vedno ne gre tako kot želim in pričakujem. Da gornji naslov ne bo zgrešen, bom pogledal rajši še kam drugam, kjer je še kaj narobe. Kaj, ko bi se lotil tele naše čudne noše/katero opažam na ulicah, v parkih in drugih javnih prostorih. Da, tudi noša je znorela. Kar je bilo včeraj nemoralno, je danes moralno, kar je bilo včeraj siromašno, jo danes bogataško, kar bi včeraj dal v koruzo za strašilo, služi danes za pokrivalo. Obrni vsako stvar narobe in delaj ravno nasprotno kot je bilo časih pravilno, pa boš etičen in moralen "up to date"! Saj ao spominjate, ko smo govorili o siromaštvu. Tako je ubog, da mu palec gleda iz čev lja. Poglejte danes, koliko pal cev boste videli gledati iz čeveljčkov, pa ni o siromaštvu nobenega govora. Naša moda je taka, da mora palec na nogi gledati iz čevlja, čeprav ga postsv ljaš v nevarnost, da odbiješ noht ali da drugače zkazi čevelj, ki radi te nesrečne luknje radi palca ni cel in bi za svojo osebo nikdar ne plačal cele cene zanj, ker je ni vreden, o jo kljub temu modem. Poglej ga no, srajco ima izza hlač! — smo se časih smejali. To sicer ni bils nobena huda reč, posebno ne za visoke moške Sklonil si se, pa je pogledala ven proti tvoji volji in bilo ti je nerodno, posebno v druščini. Danes se ne smeje nihče. Srajco je dobila svobodo, nič več jo ni treba tlačiti za hlače. Moderno je, da visi povrh hlač. Na ulici in v parkih vidim mlade in stare, ki se postavljsjo s celo srajco, ne tako kakor smo bili vajeni mi, da smo kazali samo pol o-prsja in še prej samo vrat. Izgleda, da bomo zamenjali PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH KNJIG 11> KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations \ (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 'Sune samo V * ______VI i* Knjiga je trdo vezana in ima 821 atranTCl Recepti to napisani v angleškim jeziku ; ponekod pa sof tudi v jeziku naroda, kimajo kaka jod posebno v paradi i h Ta knjig» jo nekaj posobnoft za one, ki ss zanimajo sa '' kuhanj« in as hočejo v njem čimbolj izvešbati in ' izpopolniti. NaroČite pri nošo z ženskami. One gredo v hlače in mi v srajce, ki bodo podobne krilom. Tako bo treba kar malo previdnosti, kadar se srečamo, da ne bomo zamenjali gospoda za gospo in gospodične za gospodiča. NI več daleč čas, ko bo narobe popolnoma prav, to je, kadar boš srečal žensko! jo ogovoril za moškega in o-bratno, pa boš popolnoma zadel. Razlika med moškimi in ženskami rapidno hira in izginja, pj samo v noši, nego tudi v drugih panogah življenja. Imaš cigareto? — je bilo na-vadno vprašanje med moškimi. Danes jo prej dobiš, če vprašaš zanjo žensko. To ps predvsem pri mladini, pri dekletih, ki zalagajo fante s cigaretami in pu-šijo vsevprek kakor v Turčiji. V vojnem času, se spominjam, nas je časih po deset kadilo eno cigareto; samo en potegljaj jo dobil vsak, pa je romal dalje. V trgovini sem videl takšno tekmo med dekleti iz srednje šole. Pet deklet in dva fanta so si delili med seboj eno cigareto. In niso pušm kakor pušijo tisti, ki se učijo. Ves dim so enostavno — pojedli. ' Le tu in tam se je katera spozabila, da je izpustila majhen kolobarček dima iz ust To pomaga, da je narobe prav, to je: ko smo rekli, kako je lepa okrogla, danes pa, kako je tenka in vitka ... - | In če greš v prostore, kjer Bog ven roko moli, boš videl fante in dekleta na stolčkih ob "jaslih" in ne smeš prav nič biti presenečen, «ko ima on pred sp-boj steklenico "sedem gor", ona pa "štiri dol" — črešnjo, limono, žganje — "ginger ale." To napravi govornike. Ne bom pozabil voditelja neke naše pri redbe, kateri je v programu dejal: "Z govorniki vas ne bomo nadlegovali več, ker ima vsakdo govornika doma, posebno tisti, ki ste oženjeni . . Kako jo je fino pogruntal! Govornikov nam res ne bo nikdar zmanjkalo. Zadaj na aleji igrajo "balo". Časih tudi to igro opazujem, ker bi rad našel tisto magnetično silo, katera vleče v u, »taro, moške u, grupi odbija "balo» ^ zac*ene. je uC mü|,ejo fantje r*- hajo, pa ni le nič. Nedaleč «j ^ vornik. Eden tiste vZÍ sem prej omenil. Govom gleško in ce hočem pray¿ vesti govor, bi se tih bodi, če ne, te C v prah." Poslušal"?' Govornik se mu Je ¿J: ■ti. *atoje bil čisto T govornika podžgalo, <¿T¿ besede podkrepil z nekaii angleškimi kletvami, k* se po naše preveč grdT* Boy, oh, boy," sem si mi« pri sebi, kaj bo, če se bo moč tako hitro večala! Zvečer sta šla na vožak vadno moški odpre žena£ v avto. Tako je bilo včatik sedaj pa je tudi to rum* mu je odprla vrata in p nila na zadnji sedei, sima je vsedla spredaj k vo pognala. Bog s teboj, mislil, ne bil bi rad v srajci! V trgovini so čakali odjemalci. Tako bi m