Štev 14.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
5. aprila 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25
D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Mari-
jinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din.
Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki
M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki
Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni-
štvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v
Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-
ratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst.
Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od
vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva
dinarov „Poslanom“tri dinare. Ki naroči 14, 12 ali celo
stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno
več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Napad demokratov na Slovenske dühovnike.
Nastop demokratskih poslancov dr. Žerjava i dr. Pivka v parlamenti ostano v spomini vsoj  poštenoj slovenskoj javnosti. Ravno tak si tüdi vsakši pravi Slovenec zapomni sramotno izdajstvo demokratskih poslancov, s šterim sta blatila slovenski narod i napad na slovensko dühovščino.
Ka pa so zakrivili naši dühovniki, da njim niti v parlamenti ne data mira Žerjav i Pivko ? — Na predganci, v spovednici, od oltara i bogzna gde Še vse, so silili Slovenske kmete, naj volijo SLS. Tak je pravo Pivko. A gda so naši poslanci zahtevali, da naj pove, što i gde je tak delao, ne je znao povedati ne imena, ne kraja Iz toga se vidi, da to ne pravi vzrok napada.
Nekaj drügo boli Slovenske demokrate. To najmre, da majo naši dühovniki poštenje med ljüdstvom, da majo velki vpliv i da njim vsakši zavüpa. Njim pa ne zavüpa nihče zvün tistih par ljüdi, ki vlečejo od njih hasek. Zato z napadi terejo svoje čemere. Ar pa jih doma, med slovenskim narodom, nemrejo napadati, zato ka jih te ne bi poslüšao, nego bi jih celo obsojao, včinijo to v Belgradi v parlamenti, da bi jih tam oblatili. A tej napadi njim ne bodo pomagali, nego celo škodüvali. Znamo najmre, da delajo našim dühovnikom, ki se že najmenje polstoletja borijo za slovenski narod i se trüdijo za njegovo povzdigo v vsakšem pogledi, ki z njim čütijo vse nesreče, štere ga zadevajo i njemi pomagajo vse širom i vsigdar, krivico, zato bomo obsojali njüvo postopanje, njüve napade i zgübijo pred nami še tisto malo zavüpanje, štero smo meli dozdaj do njih, Dühovnikov pa se oklenemo še bole, da pokažemo svojo vdanost i vernost tüdi te, gda morajo prenašati krivične napade.
Fr. Kolenc:
Što naj gospodari v šolaj?
II.
Zadnjikrat sem povdao, da v šoli ne sme biti gospodar edino učitelski stan Kak kažejo ravno dnešnje razmere v našoj šolskoj upravi, bi bilo to pogübelno za naše šolstvo i ves naš zazvoj. Šole bi bile izpostavlene nevarnosti, da bi zgübile svoj pravi namen i bi postale igrača v rokaj raznih strank i njüvih nastavlencov. To pa bi bilo najhüše, ar, ka bi edni zidali, to bi drügi, ki bi prišli sledkar do oblasti, poderali, napredka pa, ki se zahteva, ne bi bilo nigdar.	
Da na pitanje, ki smo si ga stavili, odgovorimo, moramo pogledati razmerje šole do starišov i do Cerkve.
Prvo vzgojo dobi vsakše dete doma. Stariši določijo v kakšem dühi naj se njüva deca vzgajajo. Oni začnejo vzgojo i zarišejo pot, po šteroj naj se ta vzgoja nadalüje. Oni majo pravico zasledüvati vzgojo svoje dece tüdi te, gda njüvo vzgojevalno nalogo prevzeme šola. To tembole, ar tüdi te ostanejo pravi lastniki dece. Oni morajo za njo skrbeti, hraniti i oblačiti jo, oni so za njo tüdi odgovorni Ta odgovornost izvira iz naravnoga zakona. Iz odgovornosti pa se rodi pravica, štera je tüdi vtemeljena v naravnom zakoni. Stariši so odgovorni za djanja svoje dece pred človeškov drüžbov — državov, posebno pa so odgovorni za njo pred Bogom, ki bo terjao od njih račun za dela njüve dece. Ta odgovornost pa bi bila krivica, če stariši v šoli ne bi meli nikšega vpliva. Moglo bi se najmre zgoditi, da šola deteta ne bi vzgojila, nego bi ga pokvarila i ga napravila nevarnoga za človeško drüžbo. To bi se zgodilo brez vednosti i krivde starišov, če v šoli ne bi smeli odločüvati. Kak bi potom mogli biti za svojo deco odgovorni ? Je pa še tüdi drügo dejstvo, ki davle starišom pravico, vmešavati se v šolska pitanja. To je njüva lübezen do dece. Vsakši stariš si želi, da bi postalo njegovo dete kelko mogoče srečno, zadovolno na zemli. K tomi pa v velkoj meri pripomaga primerna i pravilna vzgoja, posebno šolska vzgoja, štere namen je, pripraviti mladino za živlenje. Zato majo stariši pravico se zanimati, v kelko šola odgovarja tomi nameni i če vidijo, da ne odgovarja, podignoti svoj glas, da pride nazaj na pravo pot.
Drügi činiteo, ki ma pravico se vmešavati v šolske zadeve, je cerkev. Dnešnji brezverski svet njoj to pravico odreka, ar njegov namen je, šolo odtrgati i jo osloboditi od krščanskoga vpliva. Na ves glas kričijo moderni slobodomisleci, da Cerkev s šolov nema nikšega opravka, da se ne sme vmešavati v njene posle. Ali pa je tomi istinsko tak? — Na pitanje si odgovorimo, če pogledamo malo v zgodovino i če si predstavimo pred oči nalogo Cerkve.
Svetna i cerkvena brezverska i krščanska, zgodovina očivestno svedoči, da je pri vseh kulturnih narodaj Cerkev bila vstanovitelica prvih šol. Čüjmo ka pravi slovenski zgodovinar: „Kulturni i gospodarski napredek so sprva pospeševali posebno kloštri, ki so zanesli v deželo prvo šolo. Klošterske šole so bile edine v deželi, sledkar pa jih je vpelala tüdi svetna dühovščina“. — Cerkvi teda kak vstanovitelici prvih šol pripada že po zgodovini pravica, da ma
vpliv na šolska pitanja. Se vekšo pravico pa njoj davle naloga, štero je sprejela od svojega božega ustanovitela. Ta naloga je, da vodi človeštvo po pravoj poti skoz zemelsko romanje i ga pripela do večne sreče. Da to lehko včini, mora vzgajati lüdi v svojem dühi, širiti mora med njim zveličavni nauk svojega nebeškoga poglavara, s tem obračati človeške misli na drügi svet i dvigati njegova srca proti višavam. Njena naloga je žmetna i da bo uspešna, mora vplivati na celotno človekovo živlenje Voditi ga mora od najmlajših let, od tistoga hipa, gda začne živeti po lastnoj pameti do zadnjih minot živlenja; od krsta do groba. Posebno pozlivost mora obračati na vzgojo v mladosti, ar na to se naslanja vse poznejše živlenje. Kak se razvije človek v mladosti, takši bo sledkar V mladih letaj je človeško srce kak vosek. V njega se vtisne vsakši pritisk i se tak močno zareže notri, da se sledkar ne da zbrisati. Ka človek dobi v mladosti, to ostane tüdi v starosti. Zato je pred vsem potrebno, da se vrši vzgoja mladine pravilno. To vzgojo pa ma v rokaj ravno šola, ki podaja deci nauke za pot v živlenje. Naravno teda je, da Cerkev, ki skrbi za to, da so nauki primerni, ma pravico posegati v šolske zadeve i paziti na to, da zvršava šola svojo nalogo pravilno.
Iz vsega sledi, da gospodar šole ne more biti samo učiteo, nego deli svojo oblast s stariši i Cerkvov. To so trije glavni činiteli. ki majo pravico odločüvati v šolskih zadevaj. Zvün teh pa so tüdi drügi, a tej ne igrajo tak važne vloge.
NEDELA.
Cvetna. Evangel. sv. Mataja. XXI. 1—9.
Približao se je velki teden. Velki se zove — pravi sv. Ivan Zlatovüst — ne zato, kak, da bi dnevi toga tedna bili dugši; nego zato se zove velki, ar nam je v tom tedni prišla najvekša dobrota boža. Duga vojska je bila v tom tedni d končana, smrt premagana, peklenska moč zdroblena; v tom tedni so bila nebesa lüdem odprta, zašünjač i ločitve so se odsünoli i skleno se je mir med nebov i zemlov.
Dnes je vojvoda mira slovesno prišeo v Jeružalem. Dnes obhajamo spomin na te slovesen vhod Kristušov. Slovesno je prestopo Sin boži prag velkoga tedna, slovesno je nastopo delo, velko delo odküplenja človeškoga roda. „Velka vnožina pa je prestirala oblačila svoja na pot, drügi pa so sekali veje z drevja i so metali na pot“. (Mt. 21. 8) Celi velki teden je eden velki slovesen sprejem Zveličitela sveta. Dnes svetimo začetek toga sprejema; na velki
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Njeva računata, da zdaj v red spravita svoje račune, da spucata svojo hišo i tisti človek vüpa vmreti, ne da bi po gospodsko poskrbo za svojo gospodsko vzgojeno deco. Strašno ! Samo vö, vö s tema paglavcoma!
Zadavila bi jiva lehko v čemeraj, da sta se tak znorila zavolo njiva. I še njeva sta se trüdila, drkala, silila pri sirotinskom stolci, naj njima dajo deco, ne drügomi i paščila sta se z njima domo na ves. Vredno je bilo!
Bogme neje dobro biti dobroga nakanenja naproti deci drügoga, če tüdi je sorodnik tisti drügi človek. Če bi bio dober rod, bi skrbo za njiva. Slab, hudoben sorodnik. Deca tüdi ne bodo inačiša. Gotovo bi z grdov nehvaležnostjov plačala za vse zavžite dobrote, skrbi i mantranje. lstino je meo Lörinc. Samo vö z njima v kakši zavod, Kem prle.
Kda pa sta se deteti spat spravilali, je taki najprijaznejši obraz napravila.
— Spat bota šla, ljüba piceka? Lehko noč. Lepo spita, mirno. Ali sta sitiva? Ar z jako punim želodcom neje dobro dol leči; a tüdi lačno ne. Ar ka hüdoga ki se vama lehko senjalo. I zajtra bi zmantrano stanola. Istinsko sta se najela? Ar še je. Ne gladüjta!
— Zakaj neje pravila toga včeraj? — Sta premišlüvali deteti.
4. Ki na pravo, ki na levo
Komaj je mino en teden, sta zvedela, da je telko tiste dobre hrane, štero njima je gospodinja posebi ponüvala, samo zato bilo, ar jiva je vö iz hiše rivala.
Stric njima je nazvesto, da jiva tü na vesici nemre vzgajati, ar zato trbe dosta, penez, teh pa nega; zato morata iti inam, v zavod. A ne vküpno. V njünom rodnom varaši, Trnogradi ne niti sirotišnice, niti nünske šole. Elemer pa se mora vzgajati v sirotišnici, Trezika pa v kloštri, ar njeva nemata telko vercva, da bi jiva
zdržavala. Sirotinski stolec je na njegovo prošnjo poiskao takšo vstanovo, na štero lehko oba namestijo. Morata se teda ločiti. Da njima trbe tü odnet iti, to ravno ne bi žalostilo detet. Z velkim veseljom bi bogala.
A misel, da se bota morala eden od drügoga ločiti, njima je strašno težila srce. Zdaj posebno. Matere že dugo časa nemata. Oča je zdaj vmro. Neznosno nesrečo je bar to tolažilo, da vküp ostaneta, da bota vküpno objokavala žalost, vküpno bota sadila drobne cvetke vüpanja na svoje prihodnje živlenje.
Naednok pa jiva potepta, prek njiva ide od gosponinjine sirovosti dosta odörnjše strašilo. Šteroga dozdaj nesta poznala. Grozen velikan. Najhüdobnejši, najzasmehlivejši sovražnik za slabotnoga človeka. Sirmaštvo.
Kak srečno je tisto dete, ki se sirmaško narodi, sirmaško vzgaja. Tak dugo, dokeč ne ve, da so od njega bogatejša, dosta bogatejša deca. Dokeč prebiva sam ali pa med mladov bratjov v nizkoj kučici z malimi okni, na vozkom dvori, pri kmečkom ognjišči.	(Dale).
4
NOVINE
5. aprila 1925.
petek bomo pa konec. „Povejte ličeri Sionskoj: Ovo, tvoj kraj Prihaja k tebi!“ (Mt. 21. 5) Ob konci sprejema pa, na velki petek: „Mi nimamo krala, nego casara“. (Jan. 19. 15.) Dnes se Čüje veseli glas: „Hozana sini Davidovomi; blagoslovi, ki pride v imeni Gospodnovom“. (Mt. 21. 9.) Jütri pa bomo že čüli: vkraj z njim, „križaj Ga, križaj Ga“. (Jan 19. 6.) Takšen je slovesen sprejem Kristušov: Dnes hozana, vütro križaj Ga!
To je podoba, žalosten kep tüdi dnešnjih časov. Kak bomo sprejeli Kristuša ali z veselim glasom: hozana, ali Njemi pa bomo kričali: vkraj z njim, križaj ga? „Što je ne zmenov je proti meni; što ne nabera z menov, raztresa“. (Luk. 11. 23.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Murska Sobota. Pri nas košta 1 kg govedine v mesnici 20 Din. To je preveč. Dokeč je živina bila na živo vago po 15 Din, je v mesnici bilo po 25. Zdaj je živina po 10 Din, pa tüdi falej, to se pravi, da je falej za edno tretino. Po pravici bi tedaj tüdi v mesnici moglo tak bili, namreč edno tretino menje kak prle, to je 16 ali 17 Din. Vej je v Ljubljani pa v Maribori naše prekmursko meso po 16 Din! Oblasti, kaštigajte navijalce cen!
Novine majo 71 jezero Din deficita, to se pravi, da nas koštajo več kak za nje dobimo. Zdaj pa čüjte! Navrženo je na Novine 1000 Din haska na leto !
Jutro piše, ka je imanje grofa Szaparyja odano nikšoj banki i ka je dano tüdi tri plüge zemle za sokole.
Murska Sobota. Hvale vredna je skrb za olepšanje ceste od postaje naprej kak tudi parka pred bolnišnicov. Žalostno pa je to, da to lepo cesto vsaki den merijo pijanci. Z vlaka prihajajo trezni, nazaj pa idejo pijani. Človik bi mislo, da ti edni samo zato pridejo v Soboto, da se ga navlečejo. Ešče odürnejši so pa ništerni domači pijanci. Pijani so od ranoga jütra pa do noči in to vsakši den. Pa či bi bar gde pri strani bili, liki ne, hodijo po cesti i po vilici, preklinjajo da se zemla trose, mladino pohujšüjejo, stavlajo poštene potnike, se ž njih norca delajo itd. Ka si mislijo pošteni lüdje, ki pridejo iz drügih krajov naše domovine ali cilo iz sosidnih držav ? Oblast bi mogla to sramoto odpraviti s tem, ka bi prepovedala krčmarom davati piti takšim strastnim pijancom.
Murska Sobota. Dne 26. so na tukajšnjoj gimnaziji obhajali „francoski den.“ Gospod ravnatel je na kratko razložo, kelko so nam, ali bole povedano, Srbom, pomagali Francozi med zadnjov vojskov. Nato so bile deklamacije in petje.
Jakob Sagadin, orožniški podpolkovnik, je iz M. Sobote prestavlen v Beograd. Vsi Prekmurci žalüjemo za njim. Dosta nam je pomagao, gda je bio v Ljutomeri in tüdi zdaj. Želejmo njemi na novom mesti obilo sreče.
Verifikacija poslancov v parlamenti — političen položaj.
Vsega, ka se je v narodnoj sküpščini med razpravlanjom o verifikaciji poslancov godilo, ne mogoče popisati, ar bi nücali za to jako dosta prostora, šteroga pa v Novinaj nemamo na razpolago. Zato podamo samo nešterne momente, ki so vplivali na končno odločitev, na zadnje sklepe kak vladnih tak opozicijonalnih strank.
Boj za verificeranje je bio močen že od začetka. Gda so bili na vrsti tisti radikalni i demokratski poslanci, šteri so s pomočjov nasilja ali podküpüvanja bili izvoljeni, je Opozicija soglasno nastopila proti njüvi potrditvi. Nastopili so najbolši govorniki, ki so z močnimi do-kumenti dokazali, da so prišli vnogi radikalni i demokratski poslanci po krivici do svojega poslanstva, zato je njüva izvolitev nevelavna. Ar pa je nevelavna, se mora razvelaviti tüdi v parlamenti. Eden govornik Davidovičove stranke je celo zahtevao, da se razvelavijo cele volitve i se naj razpišejo nove, štere bi se vršile slobodno brez nasilstva. A vsi dokazi i protesti neso pomagali. Radikalno-demokratska večina je vse svoje mandate potrdila.
Za temi so prišli na vrsto tisti mandati, štere je verifikacijski zbor razvelavo. To so bili: 61 Radičovih, par Davidovičovih i 11 mandatov S L S za štere je bilo določeno, da razpravla o njih poseben Odbor (anketa) narodne sküpščine V začetki razprave so bili radikali i samostojni demokratje za to, da se vsi mandati razvelavijo. čim duže pa je debata trpela, v šteroj so postajali opozicionalni poslanci vsigdar bole odločni, tem bole je vladna večina popüščala.
Odločiti pa se vseeno ne mogla, nego je čakala na govore Radičovih poslancov, posebno na govor predsednika Radičovoga kluba, Pavla Radiča. Te je v svojem govori povedao, na kakšem stališči stoji njegov klub. Zavrgeo je republiko i povdaro, da je za monarhijo. S tem so bili radikalni zadovolni i tak je prišlo do toga, da je bilo 29 Radičovih poslancov potrjenih, o potrditvi 24 bo razpravlao poseben Odbor, 5 pa jih je razvelavenih.
Po verifikaciji mandatov so se vršile volitve za predsedstvo parlamenta. Teh volitev se blok narodnoga sporazuma ne vdeležo v znamenje protesta, ar večina ne računala predloge opozicije s pogledom na osebo sküpščinskoga predsednika. Tak so volili samo radikali i samostojni demokratje. Za predsednika je bio izvoljen Marko Trifkovič.
*
Kakši je politični položaj, se nemre določiti. Edni pravijo, da se je razčisto, drugi pa, da je postano še bole zapleten, demokrati kričijo, da so zmagali oni, ar so pridobili Radiča za monarhijo, nedemokratski politiki pa so mišlenja, da zmagüje Davidovičova politika sporazuma. Vsakši misli inači. O položaji je tüdi dr. Korošec podao izjavo i on pravi:
„V prvoj vrsti moram ugotoviti, da se položaj po vsem tom, ka se je dogodilo v zadnjih dnevaj, ne samo ne spremeno na bolše, nego je postao mrtvejši. Radikali se meni ne vidijo iskreno To zavolo toga, ar so zahtevali anketo, če tüdi majo pred seov Radičovo izjavo. Mi Slovenci nesmo zadovolni z izjavov, štero so podali Hrvati. Mi Slovenci ostanemo verni avtonomiji ali če ščete po Marinkovičom nazivi : širokoj samoupravi. Mi ostanemo trdni na tom, da so Slovenci narod sami za sebe, šteromi trbe omogočiti nacionalni i kulturni razvoj. Nesmo zadovolni z dozdašnjim razvojom politike, ar ne prinesla zadosta izgledov za prihodnost.“
V kakšoj smeri se bo razvijao položaj naprej, je pitanje prihodnjih dni. Dosta se misli na to, da se radikali i Radičovi zbližajo. To se da sklepati iz izjav Radičovih poslancov i iz zadovolnosti radikalov nad temi izjavami. Hrvatski narod pa te izjave obsoja i se že čüjejo prvi glasi proti obnašanji hrvatskih poslancov. Vseširom vlada osvedočenje, da pomeni postopanje Radičovcov popuno kapitulacijo (vdanje) i se spitavle, kakši pomen je melo po takšem vdanji 6 letno trplenje i ali je bila potrebna 6 Ietna opozicija, da se vstvari tak slab položaj. O tom pa še bomo govorili, gda postane vse, bole gotovo.
Svetovna politika.
Bolgarija. Notranje razmere so ravnotak — ali še bole — nevrejene, kak v drügih državaj južne i jugovzhodne Evrope. Očivestno znamenje za to je med drügim tüdi pojav, da se je zvršilo zadnji čas več atentatov na vodilne bolgarske politike i jih je bilo več vmorjenih. V državnoj upravi vlada nasilje, proti šteromi se dviga reakcija (nasprotstvo). To je povzročilo, da je vlada izdala — od sküpščine potrjeni — zakon v zaščiti države. Kakši je. nam kaže 6. člen toga zakona, po Šterom bo kaznüvan vsakši, ki napada vlado pismeno ali z rečjov, z ostrim zaporom od 3 do 8 let i z šumov od 50 jezer do 300 jezer levov. Te člen onemogoča vsakšo kritiko, obsojanje vlade, če tüdi bi njeno postopanja to za-slüžilo. — Anglija je zavzela v svojoj zvünašnjoj politiko novo pot. Zvünašnji minister Chamberlein je v parlamenti povdarjao, da se bo Anglija trüdila, da vstvari mir med narodi. Da se mir v Europi dosegne je predvsem potrebno, da se vredijo razmere med Francijov i Nemčijov na ednoj strani, a na drügoj strani med Nemčijov i zvezov narodov. Anglija bo delala na to, da se oboje dosegne. Vplivala bo na Francijo i Nemčijo, da obe popüstita telko, kelko je za mirno zbližanje potrebno. Nadale pa tüdi izpela, da se Nemčija sprejme v drüštvo narodov z vsemi pravicami i dužnostmi, štere majo drüge države, ki so že včlanjene v zvezi narodov. Namen zveze je, da dela za stvarjenje mira. Toga namena pa ne bo mogla dosegnoti, dokeč ji bo stala nasproti tak močna država kak je Nemčija. Zato je neobhodno potrebno, da se Nemčija sprejme kak član.
Pošta.
Zl. Pom. M. Sobota. Poslanoga nemremo objaviti. Ne spada v političen list. Novice (glasi) pa so že prestari, zato tüdi izostanejo.
MALI OGLASI.
KOVAČKA ŠKER JE  K ODDAJI Z KOVAČNICOV, ali samo sker tüdi oda GOMBOC LUJZ, 
Pri HORVAT ALEKSANDRI, trgovci z moško obleko v M. Soboti poleg Dobraja, se dobi po najnižišoj ceni gotov gvant za moške, deco, i moške kape od 25 Din naprej. Što küpi eden par štofnatoga gvanta, edno kapo k coj dobi. Dobro blago.	Nizke cene.
JODNA VODA
Medjimursko Jodno vrelo Selnica Sv. MARTIN na MURI,
ovime preporučuje lekovitu
„Jodnu vodu“
koja sadržaje O. 16 Joda originalno napunjena v kantaj od 1.4 l,
cena 7 Dinara.
Šalje se poštanskim i željezničkim pouzečem.
Prazne kante se zemejo nazaj u ceni od 3 Din 30 para.
 J. MOČNIK
 v M. Soboti
 priporoča vsem interesentom svoje  bogato skladišče
 nagrobnih spomenikov
 od 600 Din naprej. Prevzeme vsa v to stroko spadajoča dela.
Slovenska Banka d. d,
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Vsakovrstno  mizarsko delo
sprejmemo i delamo po najnižišoj ceni. Na stroj notri vpelana delavnica garanteramo za delo i dobro stojimo. Gotove škrinje se tüdi dobijo, prostejše i bogše.
Vdova Čisar i drug, Murska Sobota.
Točna postrežba! 	Fino blago!
POZOR!
Opekarniška tvornica, Umetni mlin i žaga, vele trgovina z vinom i manufakturnim blagom
Alojz Krainz V Lotmerki
nüdi v poljubni vnožini — včasi dobavno — najboljše preizkušen model zareznih črepov kak tüdi cigeo, tesan stavbeni les, deske, špate i late za stavbe i mizarje po najnižjoj ceni. Tüdi mam izvrstno ljutomersko vino več letnikov po ugodnnih cenah vedno v zalogi —
Tisk : ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.