2^5. številka. Ljubljana, v sredo 12. decembra. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan «ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtro-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., z:t jadon mesec 1 gld, 40 kr. — Za L ju bij ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom račnna s«
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačnje se od četiristopne pttit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravništvojev Gospodskih nlicah St. 12. Oprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
Gorupova ponudba vsprejeta.
Kakor smo že poročali, ponudil je plemeniti rodoljub Josip Gor up deželnemu odboru kranjskemu za poslopje in vrt bolnice na Dunajski cesti v Ljubljani znesek 120 000 gld. Tej ponudbi dostavil je, da bi zase pridržal gorenji del vrta; spodnji del vrta in vsa bolnišnična poslopja pa da bi odstopil brezplačno mestu Ljubljanskemu zato, da ustanovi tam višjo slovensko dekliško šolo ali pa, da ta poslopja — ko bi za tako Šolo ne bila pripravna — porabi za drug nainen; za višjo dekliško šolo pa (ti sezida na drugem pripravnem prostoru novo poslopje. To ponudbo, izjavil je gospod Gorup, da vzdržuje do konca tekočega leta.
Predvčeraj posvetoval se je deželni odbor o ponudbi gospoda Gorupa in veseli smo, da smo mogli naznaniti, da je sklenil vsprejeti jo, vsaj bode na prvi pogled vsakemu jasno, kako velik dar namenil je s tem zopet gospod Gorup slovenskemu narodu. Neodpustljiv greh bi torej bil, ko bi deželni odbor ne bil vsprejel njegove ponudbe. Res, da on sicer ne more še skleniti z gospodom Gortipom definitivne kupne pogodbe, ker mora deželni zbor ratifikovati prodajo; pač pa je opravičen skleniti preliminarno pogodbo, in to je sedaj ravno poglavitna stvar, kajti gospodu Gorupu ni toliko do tega, da bi dobil v last zemljišče sedanje bolnice, ampak — sodeč po njegovih patri-jotičnih ustanovah — do tega, da se temelj za višjo slovensko dekliško šolo položi še letos v spomin vladarske štirideset-letnice cesarjeve.
Po našem mnenji bila je sveta dolžnost deželnega odbora, da vsprejme ponudbo in sklene preliminarno kupno pogodbo, kajti tu je bilo periculum in mora. Ker gospod Gorup vzdržuje svojo ponudbo samo do konca tekočega leta, more se namreč za gotovo reči, da bi jednako ugodne ponudbe dežela prihodnje leto ne bila dobila več. Deželni zbor moral bi torej le grajo izreči deželnemu odboru, ako bi se bila vsled njegove neodločnosti morala deželna bolnica prodati kasneje pod neugodnejšimi pogoji.   In   prodati se
bode gotovo morala; kajti, ko bi se ne imela zidati nova bolnica, gotovo bi deželni zbor ne bil kupil zanjo stavišča.
Res, da se govori, da je za sedanjo deželno bolnico z vrtom vred ponujal nekdo, ki pa še z naslovom svojim ni stopil na dan, 130.000 gld. Pa to je le govorica; konkretne ponudbe deželni odbor ni imel od nikoder drugod, ko od gospoda Gorupa. Sicer pa posito, da bi res kedo hotel dati 130 tisoč goldinarjev, bila bi njegova ponudba vender mnogo neugodnejša, ko je ponudba Gorupova. Saj bi dotični vsa poslopja in celo zemljišče pridržal zase, v tem, ko gospod Gorup dve tretjini vrednosti odstopa narodu svojemu.
Radi bi videli onega slovenskega poslanca, ki bi se drznil trditi, da dežela kranjska nema nobenega interesa glede ustanovitve višje dekliške šole s slovenskem poučnim jezikom. Ne pomišljevali bi se prav nič odvrniti mu, da ni pravi narodni poslanec, temvpč, da izdaja svoj narod. Le poglejte okolu, kako nam nemškurarija, katere nositeljice so naše ženske, razjeda in ostrupuje vse narodno življenje. In kako bi tudi ne? Dozorevajoče hčere naše morajo, ako hočemo, da Bi prisvoje višje omike, v notranje samostanske šole, katere so najnevarnejše odgojevalnice renegatstva, ali pa v privatne zavode, kjer se propoveduje mržnja do slovenskega jezika. Pomoč nam more priti le od slovenskih višjih dekliških učilišč in zato je dolžnost onih faktorjev, katerih se to tiče, skrbeti, da jih kar najprej mogoče dobimo. In mej temi faktorji je ravno v prvej vrsti poklicana k temu dežela kranjska, v katerej jedini more narod slovenski odločevati o svojej usodi.
Ako pa je tako, potpra bode takoj jasno, da za deželo ponudba Gorupova nikakor ni imela vrednosti samo 120.000 gld., temveč za toliko več, za kolikor se jej odvzame skrb za ustanovitev višje dekliške šole. Ker je tedaj gospod Gorup izrekel, da hoče pokloniti v ta namen poslopja in zemljišča vredna 80.000 gold, tedaj je imela njegova ponudba vrednost 200.000 gld. Prav iz srca nas veseli, da je spoznal to deželni odbor ter vsprejel to za deželo tako ugodno ponudbo.
Gospoda Gorupa ponudba važna je bila pa tudi v drugem oziru. On namerava namreč na gorenjem delu vrta sezidati veliko in krasno poslopje; mestu pa ves svet, kolikor ga bode potreba za projektovano ulico, odstopiti brezplačno. Ko bi bil kdo drugi kupil ta prostor, pa je mogoče — in kolikor transpiruje o kupcu, katerega smo omenjali prej, celo gotovo — da bi ne bil ničesar zida! in tudi vrta ne prodal za stavišča. Potem pa bi bil ostal prostorni bolnišnični vrt zavira, da se mesto ravno tam, kjer je to glede na ugodno in zdravo lego najnaravneje, širilo ne bi bilo.
Res, da bi utegnil kdo ugovarjati: „Kaj tega mar deželi? To je izključno mestna zadeva." — Toda počasi. Mesto Ljubljansko je tako imenitna občina v deželi, da se mora deželni zastop, ako pozna dobro svoje dolžnosti, vedno ozirati na njo ter da jej mora vedno biti v podporo, kjerkoli to zahtevajo javni interesi. Deželni zastop, ki bo po mačehovski ravnal z glavnim mestom ali ga stavil v jedno vrsto z ostalimi občinami, dokazal bi le, da ni kos svojej nalogi. In ako se tu specijalno ozremo na Ljubljano, naglašati nam je, da ona že zaradi tega zaslužuje ozir deželnega zastopa, ker ima vsa dežela od nje silno velike koristi. Vzemimo le zemljiško odvezo, katera se mesta prav čisto nič ne tiče, za katero pa je isto donašalo in Še donaša skoro tretjino vse potrebščine. Ravno tako pomaga Ljubljana deželi, da more vzdržavati jako drago ljudsko šolstvo in — ako nova cestna postava dobi najvišje potrjenje — douašala bo Ljubljana tudi za ceste po deželi neprimerno več, kakor občine, katere imajo in bodo imele hasek od njih.
Po tem takem se koristi dežele prav eminentno ujemajo z napredkom glavnega deželuega mesta, kajti čim bolje se bode isto širilo, temveč obdače-valnih predmetov bode nastajalo in temveč bo dežela imela dohodkov iž njega. Deželni odbor spoznal je to; zato mu moramo dati spričevalo pred vsem slovenskim narodom, da je s predvčerajšnjim svojim sklepom Častno rešil svojo nalogo.
Razmotravali smo ponudbo gospoda Gorupa z raznih stališč in priti smo morali vselej do zaključka, da bi bila silna, neodpustljiva napaka, ko bi je deželni odbor ne bil vsprejel.   Bila   bi   to pregreha
šečev, shranjen v štajerskem deželnem arhivu Želeti bi pač bilo, da se ta rokopis objavi, čemur bi menda pritrdil g. Muršec. Neprecenljive vrednosti bi bil za zgodovino štajerskih Slovencev in splošnega slovenskega gibanja 1. 1848. Mej rodoljubi, ki so 1. 1848. ustanovili v Gorici „Slavjansko bralno društvo", nahajamo imeni Andrej Winkler in Ko mol. „Slovenskemu društvu" v Olovci je bil načelnik H1 a d □ i k, tajnik Andrej E i n s p i e 1 e r, mej odborniki Matija M a jar, sedaj živeč v Pragi, poslednji še živi zastopnik koroškega „Slovenskega društva". Od odbornikov Dunajske „Slovenije" še živita tačasni starosta prof. Fr. Miklošič in tajnik g. vladni svetnik Anton Glob očni k v Ljubljani. Umrli so dr. Hladnik, prof. M. Dolenc, Semrajec in Peter Kozler.
Generacija leta 1848. delujoča jo izmrla, mnogi nje potrti in obupni, ko so morali gledati, kako je mrzla sapa reakcije in Bachov germanizujoči centralizem posušil narodni cvet, še predno se je mogel prav razvijati. Ideje pa so ostale, ukoreninile se v širokih plasteh narodovih in krepke j še ustajale, ko je po porazih na laških bojiščih napočila nova ustavna doba.
(Daljo prib.)
LISTEK.
Matične knjige za leto 1888.
n.
2. Slovenci in 1848. leto.
Spisal Josip Api h.
x. Kaj rado se očita nam Slovencem, da ne mamo znanstvenega slovstva. A kdo bi se temu Čudil, če pomisli, da nam dosle še popolnih srednjih šol ne privoščijo v našem jeziku, o slovenskem vseučilišči si pa še govoriti ne upamo. Naša mladež mora pohajati na tuje jezične učne zavode in v tujem jeziku pridobivati si vednostij z dvojnim trudom. Kako naj se potem razvija znanstveno slovstvo, ka teremu podlaga so povsod vseučilišča in ž njim združeni instituti, knjižnice, laboratoriji itd. Zato je p č skoro jedina jezikoslovna in zgodovinska veda našla pri nas mož, ki so vsaj v tej vednostni stroki podajali nam znamenite plodove svojega duha iu truda v. slovenskem jeziku.
G. prof. Apih, čegar najnovejše znanstveno delo pred nami leži, ni novinec. Dobro znan nam je po razpravah, katere je bil priobčil v »Letopisu"
I in v „Zvonu". Tu pa se je lotil večjega dela in j spisal knjigo, katera bi bila v čast vsakemu slovstvu, za nas Slovence je pa neprecenljive imenitnosti, ker nam razkriva dobo, ko se je vršil preporod, pravo ustajenje poprej vsemu svetu nepoznanega našega naroda. Ne morem izreči dovolj srčne hvale pisatelju, da si je izbral baš to dobo predmetom svojih studij.
Generacija, ki je v „pomladi narodov", kakor so se radi zvali marčni dnevi 1848. leta, stala na pozorišči, izumira in od prvoboriteljev, ki so tačas povzdignili prapor slovenski, prav malo jih še biva mej nami. Naj pogledamo samo imena odbornikov tačasnih narodnih društev in milo se stori človeku čitajočemu celo vrsto imen odličnih narodnjakov tačas stoječih v prvih vrstah, ki že vsi počivajo v grobu. Ljubljansku „Sloveusko društvo" štelo je zraven predsednika dr. Bleiweisa in namestnika gu-bernijskega svetnika dr. Sporerja šj štirinajst odbornikov, a jedini g. Ciga le je še mej živimi — naj vrlega starino Bog ohrani še mnogo let. Graška „Slovenija" najživahnejše politiško društvo tiste dobe, ima jedinega zastopnika v g. dr. Muršeci, Bvojem marljivem tajniku. G. pisatelj se sklicuje pri opisu delovanja Graške „Slovenije" na rokopis Mur-
proti narodu, proti deželi in proti glavnemu deželnemu mestu in prihodnji deželni zbor moral bi bil na odgovornost klicati one, ki bi bili krivi te pregrehe. Pa tudi narod sam moral bi se bil postaviti za strogega sodnika; kajti sedaj, ko mu je ustal tako velik dobrotnik, ne smel bi nikakor dopustiti, da bi tesno-srčnost in jednostranost nekaterih bila kriva, da se morebiti za vedno zapreta roki, ki tako darežljivo sipljeta dobrote širom domovine.
Zato se pa moremo prav iz srca veseliti, da so gospodje deželni odborniki na lastno odgovornost storili tako važen in za ves slovenski narod tako imeniten sklep in ne dvomimo, da bode prihodnji deželni zbor radostno priznal njihove zasluge ter brez ugovora ratifikoval preliminarno kupno pogodbo z gospodom Goru po m.
Iz državnega zbora.
(Dalje.)
Za dr. Riegrom zagovarjal je novi vojni zakon brambeni minister. Gospodu Plenerju je povedal, da se mu ni bati, da bi se zanesel jezikovui razpor v vojsko, ker v vojski zmatrajo jezik le za potrebno sredstvo za sporazumljenje. Politika sedanje vlade ne ovira vnanje politike, temveč ji je dala le trdnejšo podlago, kajti dosegla je, da tudi vnanjo politiko podpirajo vsi narodi in stranke. O nekaterih posamičnih določbah bode govoril v podrobnej debati.
Za ministrom seje oglasil dr. pl. De rs ch a t ta njegov govor se je sukal v istem tiru, kakor Ple-nerjev.
Ko je končal Derschatta, oglasil se je doktor Gregr in govoril blizu tako le: Parlamenti na kontinentu so popolnoma onemogli nasproti neprestanemu pomnoževanju vojnih bremen. Nečem se posmehovati našemu parlamentu, toda od parlamenta, ki ne more odpraviti niti .nale loterijo, če tudi smo vsi prepričani, da je sramota za civilizovano državo; od parlamenta, ki ne more dobiti od finančnega ministra nekaj stotin goldinarjev za šolske in humanitarne namene, od parlamenta, ki ne more količkaj premeniti kacega zakona, če vladi ne ugaja — od tacega parlamenta pač ne bode nihče zahteval, da naj sklene splošno razoroženje in proglasi večni mir. Parlamenti dandanes neso druzega kot izraz go-Bpodujočih političnih strank, razredov, stanov, interesnih skupin, koterij itd ali prav za prav nič druzega, kakor igrače in marijonete t rokah vlad in še višjih faktorjev. (Tako je! aa klopeh Mladočehov.) Poprej ne bode prišlo do pomanjšanja bremen, iz-virajočih iz militarizma, da bodo — in do tega bode prišlo — narodi toliko napredovali, da stvar sami vzemo v roko ter skličejo mirovni kongres in reko : Siti smo že strašne igre in nečemo več žrtovati sinov našib gospodstva želju mogočnežev in pustiti, da bi se pustošile naše delavnice, sklenili bodemo večni mir in naše stvari sami poravnali pred razsodiščem ter gorje onemu, ki se bi predrznil rušiti mir!
Pa to so le sanje o bodočnosti. Zato se sedaj obrnem k zakonu, ki ga imamo pred seboj, ter izjavim v imenu stranke svoje, da bodemo glasovali za prehod v podrobno debato. Ko vidimo, kako je ona mogočna in velika stranka na levi strani zbornice nakrat postala pridna, pobožna in krotka, bila bi res predrznost, ko bi mala in slaba stranka ne posnemala ganljivega vzgleda prijenljivosti in zatajevanja samega sebe. Če velika mogočna opozicija z leve strani, katera je sedanji vladi že pri nastopu prorokovala življenje jednodnevne muhe ter vladi pretila, da jo bode spihala pri prvej priložnosti proč kot lahko pero, sedaj,ko se jej morda ponuja prilika, da vladi nogo podstavi, nakrat pozabi na opozicijo, ter se u p reže v trumfalni voz, ker se z večino kar poskuša, kako bi poprej spravili vojni zakon pod streho, se nam ne more zameriti, če nečemo razbiti glav ob granitni zid vojnega zakona. (Veselost.)
Če tako vel'ka, hrabra in srdita opozicija ki vedno trdi, da sedanja vladna sistema spodkopuje državo, ter ne more pričakati, da bi palo sedanje ministerstvo, v trenotku, ko bi bila lahko vladi priložila občuteči udar, puško proč vrže; se ni čuditi, če naša stranka v tako važnem državnem življen-Bkein vprašanji, kakor je vojni zakon, neče zavzeti nobenega stališča, katero bi ne imelo drugih praktičnih posledic, kakor da bi potisnili našim političnim nasprotnikom zaželjeno orožje v roko, da bi nas slikali za protiavstrijsko, državi nevarno in lak -cijozno stranko, kar pa v resnici nesmo in tuli biti
nečemo, dokler se ne zabrani češkemu narodu v avstrijskej državnej zvezi zagotavljati in razvijati svoj politični in narodni obstanek. (Poslanec grof Lažanski: Tako je!)
Kdor je slišal, kaj sta danes govorila govor nika z one strani, moral se je prepričati, da levica dovoli vojni zakon le z ozirom na zvezo z Nemčijo. (Tako je! na klopeh Mladočebov.) Ne dovoli ga grofu Taaffeju temveč grofu Kalnokvju, katerega vnanji politiki hočejo izreči zaupanje. (Pritrjevanje na levici.) Če gospodje na oni strani pravijo, da je okrepčanje in pomnoženje avstrijske vojske h kratu okrepčanje in pomnožeuje nemško-avstrijske zvezne vojake, napravi tak utis, kakor bi avstrijska vojska že bila pod poveljstvom pruskih vojskovodij, kakor bi gospoda vojnega zakona ne dovolili toliko Avstriji kolikor Nemčiji (Poal. grof Lažansky i Tako je! Smeh na levici.) Gotovo goje upanje, da se bodo povrnili časi, ko bodo avstrijske vojske prel ivale kri za Nemčije jedinost, velikost in čast. Kaj novega bi to pač ne bilo v zgodovini. Avstrijski feldmaršal Radeckv rekel je nekoč: „Iziraši Švedijo in Norve-gijo ni na evropskem kontinentu dežele in v Nemčiji štirjaške milje zemlje, kjer bi avstrijske čete ne bile krvavele za Nemčije slavo in čast." To Be vidi celo v trd mramor udolbeno; na spomeniku nadvojvode Karola je zapisano: „Ustrajnomu boritelju za Nemčije čast." (Klici na levi: Vsaj je Avstrija bila v Nemčiji!) Toda, gospoda moja, zanimivo bi bilo vedeti, koliko češke, poljske, ogerske in ita.li lijanske krvi prelilo se je v teh krajih za Nemčije čast. (Odobravanje na desnici.)
S tega časa so se pa razmere bistveno pre-menile. Sedaj Nemčije čast in slava ni več združena s Habsburžani, ampak s Hohenzollerci (Poslanec Lažanskv: Tako je! Živahna veselost na levici) in nenemški narodi bodo venderse smeli malo premisliti, predno bodo krvaveli za slavo in čast Hohenzollercev. Kako plačilo ima Avstrija, če v vojni podpira Prusijo, nam je najboljši dokaz šlezvik-holsteiuska vojna. Plačilo za tedanjo avstrijsko pomoč je bilo leto 1866. (Tako je! na desnici.) Ker so nas poučili taki dogodki, je lahko umljivo, da češki narod ima neko nezaupanje, pa nekak strah pred nemško-avstrijsko zvezo. Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 12. decembia.
V stolici moravske) vrše se te dni občinske volitve. Češka stranka se jih letos še ne udeležuje, a drugo leto pa že misli poskusiti srečo. — O novem namestniku se pa nič ne ve, kacega političnega prepričanja da je. Čehi ae uadejajo, da se bode ravnal po programu grofa Taaffeja, da bode torej pravičen obema narodnostima, Neinci se pa nadejajo, da ne bode hodil po potih prednika svojega.
V Zagrebu se je sešel shod hrvatu kili odvetnikov. Zbralo se je dosti odvetnikov iz Hrvatske, a iz Slavonije ni nobenega Posvetovali se bodo o novem odvetniškem redu, disciplinarnem redu in najmanjšem tarifu. Prvi dan so se posvetovali, ali naj bode odvetništvo prosto, ali pa naj bode število odvetnikov omejeno. Večina se je izrekla, da bodi število odvetnikov omejeno.
Smrt srbskega patrijarha Germana Angjeliea je oger**koj vladi napravila veliko skrbij. Sedaj bode težko dobila koga mej višjo duhovščino, ki bi jej bil toliko udan, četudi so se že pritoževali mnd-jarski listi, da pokojnik ni dovolj storil za ogersko državno idejo mej ogerskimi Srbi.   Pokojnik je bil rojen dne 10. avgusta 1822 in je bil sprva odvetnik v Budimpešti. Pozneje je stopil v duhovenski stan. Leta 1848. je bil posvečen v svečenika. Ker je bil vedno udan vsakej vladi, je hitro napredoval. Leta 1867. bil je že opravitelj  vladikovine v Bacsu in je tedaj mnogo pripomogel, daje Madjarom prijazni Masehiezevič bil voljen patrijarhom. Ravno tako je volitev Ivascovića patrijarhom  bilo največ njegovo delo.   Ko je leta 1879. bil  zopet  patrijarški stol izpraznjen,  je  vlada napela vse sile,  da postane patrijarh Angjelič, ki je bil tedaj že škof v Bacsu Cerkveni kongres ga ni hotel voliti. Pri prvi volit vi bil je voljen Stojković, pri drugej pa Živkovič. Ko nobenega omenjenih dveh  ni potrdil, je kralj na predlog vlade imenoval kandidata manjšine Angie-Uća patrijarhom.   Velike  dohodke patrijarhata porabljal je največ za širjenje madjarizacije. Pokojnik bil je prejšnja leta državni poslanec, kot patrijarh pa član gospodske zbornice.
Vnanje države.
Zbornica francoNka vsprejela je ves budget s 385 proti 115 glasom. Amortizacijska številka, določila se je s 27 milijoni. Desnica se je izjavila, da se jej zdi, da budget ni pravilno sestavljen, da prikriva stroške in ne uresničuje konsekventno za-
htevanih reform.   Vsa desnica je glasovala proti
budgetu.
Dva odseka Italijanske zbornice sklenila Bta dva sklepa, ki sicer oba ugajata željam večine, a si vender nasprotujeta. Vojni minister je zahteval 150 milijonov za oboroževanje, finančni minister pa, da se zopet uvede ne lavno odpravljena vojna pri-klada in podraži sol, da tako dobi denarja, ki ga potrebuje vojni raiuister. Brambeni odsek je jednoglasno dovolil vojnemu ministru zahtevane milijoue, finančni odsek pa neče dovoliti finančnemu ministru zahtevane priklade in podraženja soli. Finančni minister torej sedaj ne ve, kje bi dobil milijone, ka-tere ima preskrbeti vojnemu ministru. Italijanska zbornica bi rada, da se dežela dobro pripravi za vojno, davkov pa v ta namen ne mara povikšati.
Kakor se od perzijske strani zagotavlja, se je Angležem dovolila plovba po rek 1 Iona u le iz gospodarskih ozirov, zlasti da se povzdigne kmetijstvo v pokrajini Churistan. Ta pokrajina bila je prejšnja leta jedna najrodovitnejših države, sedaj je pa opustošena. Nikakor pa to dovoljenje ni naperjeno proti Rusiji. Ruskemu konzulu v Medžidu pa Perzija neče dati eksekvaturo le zaradi tega, ker je kristijan V Medžedu ne smejo bivati kristjani, naj bodo že evropski ali pa perzijski podložniki. Iz Luftsbada se je pa prepovedalo žito izvažati v Srednjo Azijo, ker se perzijska vlada boji, da bi doma utegnilo navstati pomanjkanje.
Dopisi.
Iz Gradca 8. decembra. (O slovanskem vseučilišč nem  komersu.)   Poročevalec Vaš, gospod urednik, je  pesim ist v popolnem pomenu te besede! Že dolgo je, kar je izgubil vse one mladostno srce ogrevajoče ideje, koje zjedinjuj ejo vsa slovanska plemena v jedno celokupno telo.   Obupal je že bil nad uresuičenjem onih želja, koje so zmerom iz-raževali, še izražujejo ter jih bodo izraževali pravi narodnjaki!   Kadar je čul o kakem sestanku vseh slovanskih  narodov, vsekdar je z ramama zmignol ter se porogljivo smehljajoč navadno izrazil: saj ne bode nič, zaman vsi poskusi!   Jedna sama beseda izvor bode splošnemu prepiru. Teh mislij bil je Vaš dopisnik i čuvši, da so slovanski visokošolci sklenili prirediti komers. Kot vesten poročevalec povedati Vam moram to, da sem že pred  odhodom h komersu doma bil sestavil dopis, v kojem je bilo natančno povedano, koji so bili uzroki, da je bil slovanski vseučiliščni komers razpuščen (o tem bil sem popolnoma uverjen.) A sedaj sem se na srčno svoje veselje v prorokovanji zmotili Ničesa o prepiru, ni-česa o neslogi, samo o splošnem sporazumljenji, o pravej slogi, bratskej ljubezni mi je danes poročati. Da si videl Srba govoriti s Hrvatom, tu Slovenca s Čehom, tu sta se bratila Rus in Poljak, tu zopet Bolgar in Srb.   Tu ni vladala ona tišina, koja navadno pred nevihto oklepa človeku srce, tu ni ti jemal duška zaduhel nečist zrak, pač pa razlil se je po  vseh  navzočih   oni blagodejni čut, kojega imamo živeč: svoji mej svojimi! To sem čutil jaz, ustopivši v krušno okinčano dvorano! Začudeno ozrem se okrog ter opazujem to ogromno množico broječo gotovo na stotine. Koj sem spoznal: z dopisom, kojega imam v žepu in sem ga hotel koj po oficijelnem delu oddati, ne bo nič! Sedi ter piši na novo! To  ugibaje  zagledam na desuej strani predsednika policijskega komisarja pišočega z mla-deniško čilostjo na velikanske pole papirja. Koj mi šine misel  v mojo iznajdljivo glavo.   Ta gospod misli gotovo vsako besedico, koja bode javno izgovorjena v večen spomin zabeležiti, da bodo še pozni rodovi vedeli, kake sklepe je sklenil prvi slovanski vseučiliščni komers.    Tudi vsakega udeležnika — nedijaka vestno bode   našel zapisanega v teh protokolih radovedni zgodovinar. Kaj, ko bi jaz de-našnji večer popolnoma užival ter pozno v noč še le prav ponižno stopil k temu gospodu (do tega časa gotovo že porabi vsemu četvero svojih obrezanih svinčnikov) ter ga lepo naprosil, naj  mi dovoli malo pogledati v njegovo popolno poročilo, da napišem dopis za Slov. Narod! Že sem hotel to podkupljivo idejo izpeljati, a tu zapazim svinčnike različnih barv,  koji  leže na mizi „Ne, tega pa ne," vzkliknem, „dopisa za list, koji je namenjen slovenskemu narodu, ne smem posneti iz poročila, koje je pisano z različnimi barvami. Hajd tedaj  sam na delo! (Dalje P"h.)
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je po toči poškodovanim prebivalcem v Zavrči, pri sv. Barbaii in pri sv. Andreji v Ptujskem okraji 1000 gld.
— (Zoper ponemčevanje slov. šol) sklenile so potrebne korake občine Globoko, prva
v Brežičkem okraji, Nova cerkev v Celjskem okraji, potem Ljubnica, Brezen in Paka v Konjiškem okraji ter so dotične uloge že odposlale na deželni šolski sovet, oziroma na naučno ministerstvo. Vsakega narodnjaka naudaja lehko to vse občno gibanje slovenskega naroda na južnem Štajerskem za slov. šole z največjim veseljem in ponosom !
— (Poziv slovenskim pisateljem!) Odbor „Matice Slovenske" se obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih ■ iskreno prošnjo, da bi čim preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji »Letopis«. Kakor letos se bodo vsprejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanstveni in znans t v eno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znauja; ven-der je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini Matičinih društvenikov. Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca mar-cija 1889. 1. predsedništvu „Matice Slovenske" v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v „Letopia" vsprejetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana.
— (Vabilo na XXVIII. občni zbor narodne čitalnice Ljubljanske) v soboto dne 22. decembra ob uri zvečer v društvenem steklenem salonu. Vrsta razpravam: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajuikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledovalcev računov 5. Volitev odborova. 6. Posameznosti. K mnogobrojni udeležbi vabi ČČ. p. n. društvenike Odbor.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 16. t. m. igrala se bode „Marijana", slika iz ljudskega življenja v petih dejanjih. Francoski spisala Dennerv in Mallian, poslovenil Davorin Ho stnik. V repertoirji dramatičnega društva je malo iger, katere bi bile tako ugajale našemu občinstvu, kakor Marijana. Seglo je društvo po njej, da napravi prijateljem našega gledališča užiten večer. 26. t. ni. ponavljala se bode opereta „Pot po ne-vesto", 13 januvarja pa pride izvirna veseloigra „Poneu prvikrat na oder.
— (V Opatiji) umrl je v ponedeljek Kazimir vitez Groholski, vodja poljskega kluba v državnem zboru, v 73. 1. dobe svoje.
— (Umrla) je pred včeraj ob 9. uri zvečer gospa baronica Codelli Fabnenfeld, rojena baronica Schmiedburg, zadnja še živeča hči nekdanjega guvernerja bar. K. Schmiedburg a. Omožena je bila s prvim, po novi ustavi 1861. 1. imenovanim deželnim glavarjem, s pred tremi leti umrlim baronom Antonom Codellijem. Pokojna gospa bila je jako dobrotljiva, dolgo let bila je pokroviteljica otroškega vrta ('„male šole") pri sv. Florijanu in zelo uspešno in neumorno je delovala v patrijo-tičnem društvu za ranjence. Tudi sicer bila je jako milosrčna in reveži jo bodo bridko pogrešali. Bodi jej blag spomin! — Pokopana bode v obiteljski rakvi v Kamniku.
— (V Sevnici) umrl je včeraj popoludne g. Anton C ven ke I j (Zwenkel), trgovec in bivši župan, v 52. letu dobe svoje.
— (Klub slovenskih biciklistov, „ Ljubljana") imel bode svoj zabavni večer v soboto 15. decembra mesto jutri.
— (Iz Slatine) se nam piše: Tudi okrajni glavar na Ptuji g. Marek pride, kakor dr. Wagner, osobno preiskovat v občine pri Slatini, ki so sklenile potegniti se za slov. šolo. Sklicati je dal po županih odbornike v restavracijo Leitnerjevo občine SeČovo na 14. t. m. — O tem preiskovanji, kako se je zvršilo itd. bodem Vam takoj poročal,
— (Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega.) [Hamburger LIoyd contra Nord-deutscher Lloyd, alias Albin Sockl contra Pavlin in Jezernik.] Pri včerajšnji porotni obravnavi za-tožena sta bila tukajšnji zastopnik Hamburger Llovda Jožef Pavlin in njegov agent Andrej Jezernik pregreška razžaljenja časti po § 488 in 491 k. z. Binkoštno soboto t. 1. bil je namreč v „Laibacher Zeitung" in istega dne zvečer tudi v »Slovenskem Narodu" inserat o Hamburger Llovdu, v katerem se izseljevalcem priporoča kot najboljši, najcenejši in jedini zastopnik Josip Pavlin v Ljubljani. Pridejano pa jo bilo tudi svarilo, v katerem se pripoveduje, kako sleparijo neopravičeni agentje izseljevalce in izrecno imenuje se g. Albin Sockl na Dunaji kot jeden prvih sleparjev, ki je jzačel že tudi pri izseljevalcih na Kranjskem, kateremu se je
preiskala pisarna m ki je bil že zaprt na Dunaji. G. Sockl čutil se je seveda  po teh  svarilih  na svoji časti žaljenega, kajti razven tega, da je bil zaslišan pri policiji na Dunaji, so bile vse druge trditve neresnične.  Zaslišanje pri Duuajski policiji   pa je imelo uzrok v tem, da so se zlorabile v Budimpešti Socklnove rudeče izseljevalne karte, katere so se tudi raztrosile po Dolenjskem.  V Budimpešti da so sleparili Slovake  brezvestni ageutje, da  so ubogi izseljenci slovaški bili opeharjeni za njih zadnje novce in se skoro goli morali vračati v domovino svojo. Sockl pooblastil je dr. Tavčarja,   da prične kazensko postopanje  proti  obema listoma in do-pošlje popravek.   „Slov. Narod" je takoj vsprejel popravek in odvračal vso odgovornost na zatoženca Pavlina.  Ne tako „Laibacher Zeitung",  katero je moral dr. Tavčar šele sodnijskim potom k popravku prisiliti.  Poleg tega pa je uložil Sockl tožbo proti zatožencu Pavlinu in njegovemu agentu Jezerniku. Sodišču predseduje deželni nadsodnijski svetovalec g. Grdešič,   zatožbo   zastopa  dr. Tavčar, zagovornik Pavlinov je dr. Stor, Jezernikov dr. Mosche. Zatoženi Pavlin je jako boječ in izjavlja, da je ne-kriv. On da je bil bolan, zato je zastopstvo „Hamburger Llovda" le nerad prevzel. Sestavil je bil samo inserat v priporočilo društva in izpeljavo naroČil svojemu ravno v Ljubljani navzočnemu agentu, zatožencu Jezerniku.  Ta je  samovoljno pritaknil svarilo  in zatoženec bil je radi tega iznenađen. Takoj pozval je Jezernika na odgovor, a ta je odgovoril, da je vse istina, da je vse Čital v Dunajskih listih in da bode vse dokazal. Iz nad aIj ne obravnave in zaslišanja prič (gg. Riltiug, Bamberg, Košak, Hribar, Železnikar, Schaffer) razvidelo se je, da je Pavlin popravek v „Laibacher Zeitung" za-državal, dokler ne nabere gradiva za dokaz resnice in da je bil nevoljen, da se je popravek v „Slov. Narodu" objavil. — Sodišče stavilo je porotnikom 8 vprašanj v zmislu § 491.  Ko so govorili zastopniki: dr. Tavčar v imenu tožitelja Sockla, doktor Stor in dr. Mosche v imenu zatožencev, pojasnil je predsednik Grdešič vso obravnavo. Porotniki so se po pol ure trajajočem  posvetovanji vrnili v dvorano in načelnik g. Jan. Urbančič je naznanil, da so porotniki glede* zatoženca Pavlina vsa vprašanja zanikali z 10 proti 2, glede zatoženca Jezernika b 6 proti 6 glasom.   Oba zatoženca  bila  sta torej oproščena, tožitelj pa obsojen v troške. Obravnava bila je končana še le ob 7. uri zvečer.
— (Antispir'itist g. Zupan) priredil je včeraj zvečer v restavraciji „Evropa" predstavo ter nas nad dve uri preprijetno zabaval. Vse točke svojega čarovniškega repertoarja izvajal je z veliko spretnostjo in sigurnostjo, da se je občinstvo kar čudilo in mu z obilnim priznanjem izražalo svojo zadovoljnost. Ker se je Zupan pokazal mojstra v svoji stroki, zato ga drage volje priporočamo občinstvu. Jutri priredi g. Zupan zopet predstavo v restavraciji „Evropa".
— (Vabilo) na občni zbor „Dolenjskega pevskega društva" dne 21. decembra 1888 v prostorih .Narodnega doma" v Novem mestu. Program: 1. Poročilo odborovo. 2. Volitve. 8. Eventualia. K obilni udeležbi vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 11. decembra. Na Francoskem se je na rusko posojilo podpisalo 1250 milijonov frankov. Podpisovalci dobe 20 do 25°/0 podpisanih zneskov.
Gradec 12. decembra. Krasno vreme pospešuje lepo slavnost. Ulice krasno olepšane. V kratkem času, odkar seje dognalo o pohodu cesarjevem, se je vse mogoče storilo, da se slavnostnemu veselju da vnanji izraz. Že pred 10. uro bile so vse ulice okoli kolodvora gosto zastavljene. Na peronu stala je častna kompanija pešpolka „kralj belgijski" z god1 o, don Alfonz, namestnik, deželni poveljnik, deželni glavar, župan z mestnimi odborniki. Ob 108/* ure dospel dvorni vlak s cesarjem mej sviranjem cesarske himne in navdušenimi klici,
Dunaj 12. decembra. „Wiener Zeitung": Naučni minister podelil Simonu Rutarju, profesorju na državni gimnaziji v Spletu, izpraznjeno mesto na državni realki v Ljubljani. Finančni minister imenoval Rissmaula, računskega svetnika v Ljubljani, računskim nad-svetnikorn pri deželnem finančnem ravnateljstvu v Gradci.
Razne vesti.
* (Iz Belegagrada) se nam javlja, da so, kolikor je doslej znano, pri volitvah volilnih mož radikalci skoro povBod dobili veČino.
* (Vseučilišče) v Budimpešti broji početkom zimskega tečaja 1888/9. 89 bogoslovcev, 1725 pravoslovcev, 1184 medicincev, 340 modroslovcev, 235 lekarničarjev (farmacevtov) in 60 babic, vkupe 3633 slušateljev, to je 113 menj nego v istem tečaji lanskega leta.
* (8 0 0 odvetnikov v Bruselj i.) Povodom perečega vprašanja, bi li v Belgiji otvorili krasnemu spolu duri k odvetniškemu stanu, dognalo se je, da ima stolnica Bruselj broječ 174.686 prebivalcev nič manj nego 800 odvetnikov. To je pač velikansko število, ako pomislimo, da je imel Dunaj, kjer živi precej nad jeden mihjou duš, lansko leto samo 634 odvetnikov.
* (Koliko zrn drži liter?) Načelnik nekega poljedelskega društva soštel je liter raznih žitnih zrn. Po njegovem nekda vestnem številjenji drži liter: 21.700 pšeničnih, 28 000 rženih, 18.100 ječmenovih, 12.500 ovsenih in 5.400 grahovih zrn.
* (Od poroke — v ječo.) V Fiirthu ustrelil je 3. t. m. nek mož po poroki svojo soprogo. Zločinca so prijeli in deli pod ključ, kjer bo užival svoje ne preveč prijetne medene tedne.
P o a I a n o.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano srodstvo proti zabasauju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — poiiureinnjem se |k!co
■vari. — Pristne so samo, če ima vaak.i škatljica rudeče tiskano nafto proti»kolovano varstveno znamko ,,Nveti Leopold** in našo firmo lekarni« »,|»rl sv. Leopoldu*', Duua|9 uiento, Kelt« der NpteKel- nnd PlankeuKMfise. V LJublJaut se dobivajo pri gos p. 1« kurji U. Pleooll-jl. * (759—11)
..LJUBLJANSKI ZVOK"
(331—285)
•rtojl
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Zahvala.
Slavno upravnistvo „Matice Slovensko" poBlalo jo povodom proslavljenja 40 letnico ^j. VelečaBtva Vranskemu šolskemu okraju osem knjig v razdelitev posamičnim učilnicam. Za ta preblagi dar so v imenu vzvišenega namena najiskroneje zahvaljuje Simon 9£etflič.
Vransko, dne 11. decembra 1888.
r_T ti j c i :
11. decembra.
Pri Nlonu : Acter iz Rovinja. — WalliBch iz Celja. — Albrecht, Degen iz Trsta. — Šgelis z Dunaja. Friedge Iz Hanava. — Culeman iz Trsta. — Souenteld iz Vrati-alave. — David iz Hanovra. — Roaenstein iz Kolonje. — Jerman iz Krškega.
Pri Malici: Engel, Schwarz, Stiene z Dunaja. — Reina Mandl, Schmidtburg iz Trsta. — Rauzinger iz Ko-čovjh. — Mittendorfer iz Celovca.
Pri navaritkein dvoru: Nero iz Trutu.
Meleorologittno poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
11. dec. 1	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7382 mm. 738 9 mm. 739.s mm.	—2 2* C 1*6" 0 —3 6° C	si. svz. si. svz. si. svz.	obl. jas. jas.	0 00 mm.
	Srednja	cujperatu	rii — 1 -4°,	za 08«	pod normalom.	
IDianajska borza
dnč 12 decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj —
Papirna renta.....gld. 81*66     — gld.
Srebrna renta.....„     8245     — „
Zlata renta......,   10920    — „
b" ,, marčna renta ....     ,     97-40    — „
Akcije narodne banke.   .   .     „   87 •—     — ,
kreditne akcije .....     ,   29930    — „
London........ »   12185     — ,
Srebro........ «     —'— »
Napol.......... 9-64'/, — ,
C. kr. cekini...... ,      5*78     — ,
Nemfike marke..... ,     59-67'/, — .
40/o državne nre?.ke is 1. 1861     260 gld.   134 gld
Državne srečke iz 1. 1864 100   „     170 „
OgerBka zlata renta 4°........100 „
Ogerska papirna renta 5°/,,   .       ...    91 „
r>°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .        104 ,,
Dunavn reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld.   123 „
Zemlj. obt. avstr. 4",°.'0 zlati zast. listi .   123 „
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice      — ,.
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice      99 „
Kreditne srečke.....100 gld.   184 „
Rudolfove srečke..... 10 „      JW „
akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 ,, 114
Trammway-druiU. velj. 17u gld. a v. — „
liilllCS
8175
8260 109-20
97-50 876-— 301-10 121*90
9-64
5-78 59-65 10 kr.
75 „ 85 „ 95 „ 75 ..
70 75
Razpis.
Ži vinozd ravnik,
kateri bi se naselil v Radovljici, dobi 300 gld letne podpore iz deželnega zakladu.
Prošnjiki  za  to  podporo   pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o živinozdravniški sposobnosti
«lo 31. iUi•« in i m t  I sss deželnemu odboru kranjskemu. (852—1)
Dva učenca
vsprejmeta se takoj v neko večio prodajal-nico z mešanim blagom na Dolenjskem.
Kje? pove upravnistvo „Slov. Naroda".        (835—4)
♦ ♦♦♦
:
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
: :
i
Jedino pristni, izvrstni, na razstavah v Trstu f
in v Ljubljani odlikovani
brinjevec
kot pijača in izvrstno zdravilo zoper vodenico, zapiranje vod« in obtežave želodca, ud zdravnikov priporočati, prideluje in prodaja v steklenicah po 1 liter in več
Anton Uršič
(846—2)
v s«-n» Vidu pri Vipavi.
♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
priporoča
RUDOLF KIRBISCH,
sladčičar v Ljubljani, na Kongresnem trgu,
največjo in najcenejšo isber
sladornega blaga
in (823—6)
obeskov za božično drevesce.
IP^"" Vnanje naroobe se hitro izvrsć in franko se pošiljajo na vsako pošto zabojčRi z dobro izbranim božičnim blagom po 2 gld. in već. ~W
8 hektolitrov dobre stare
slivo vke
Na zahtevan je  se posije
proda se po SO gld. hektoliter, pokusnj«. _
Fr. Prijntelj. (844—2) župan, TrilSe, poŠta Mokronog.
Kdor kako darilo za Božič
%  dati hoče otrokom, (lamam ali gospodom, zahtovaj ka- ) M  talog božičnih uovoMtif, ki ae franko pošlje. k P rnjfn, Graben 39. a|
Na najnovejši in najboljši način umetne
♦
f
(825—4) »
j zftbe in z oliov j a j
J   ustavlja brez VBakih bolečin ter opravlja plombo- ♦
J   vanj« in  vse sobne  operuelj«., — „„„trunule Z
* sobne bolečine z usmrtenjem živca ♦
: zobozdravnik A. Paichel, \
poleg Uradeok^ra čevljarskega) mostu, t. nadstropje.
ILUSTROVAN
za leto 1889.
Uredil, Izdal in založil IDra-g-o-tin. ZE^rlToa-r.
Dobiva se v „Narodni Tiskarni** in v  bukvarnl J. <-ionlini-jevi v lij ubijani. — Cena lo kr., po polti ■!•"> kr.
Vsebina: Popolen kalcndarij, koledar, kateremu so pridejnna tudi slovanska imena, in cerkveni koledar Nadalje: Genealogija cesarske hiAe. Sedanji vlad rji evropski SploSne določbo c. kr. pošto. Brzojavni cenik. Lestvica km pristojbine kolek O v. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: SttrtdeSetletnica vladanja cesarja Frana Josipi I. Naši zas nžni možje. Božja pota Slovencev.   Na sveti večer.   Smešnioe. — Naznanila.
Pna taača otaBuja t Kočefji
v izdelovanji lesenega galanterijskega, kosarskega
blaga in palic.
Usojamo se udnno naznanjati, da imamo od danes tukaj v Aelen-burgovib nllcak »it. 4 v Si-hloimer-jevi hiši
permanentno razstavo
naših izdelkov, da jih blagovoli ogledati velečastito tukajšnjo in vnanje obSinatVO, In omenjano, da so vso razstavljene reči tudi prodado in da se tu \ sprejemajo naročila za veliki promet ter se slednjemu cono in teelmj postreže.
Vsi v našo stroko spadajoči predmeti se najlepše narede po vsa-kerJnlh, nam predloženih ueorcih, in to jako okusno in po ceni.
V tukajšnjem Rudoliiniiiuu razstavljena  dela naše obrinije nahajajo občno častno priznanje in vedno bodetno gledali na to, da si le z vzgleda« lepim blagom pridobivamo zaupanje in znaten krog kupovalcev. S prošnjo za mnogobrojen obisk se znamenuje
z velespoltovanJem (853 -1) za, prvo domačo obrtnijo v Kočevji:
Stampfel.
NH. Poiiljatve na ogled lesenega reabarskega blaga in palic za sprehode pošljejo  se  radovoljuo na željo v do 5 kilo teških poštnih zavojih.
v
v L ubijani, Židovske ulice št. 1
svojo veliko izber najfinejših, nezlomljivih :p*u.n.č:Ič;, ki se su,rjo tudi prati, v novej (n elegantnoj opravi.
Velika Balona oblečenih in neoblečenih punčic, ki se tadi oblečejo, kakor kdo želi; poleg tega različnih punčic in igrač iz gumija.
Največja zaloga rokovic od vsakovrstnega usnja, lastni izdelek, pletenih iz volne in trikot, s podlago in brez nje.
Najnovejše kravate za gospode, od najcenejše do najfinejše, v" vsakej obliki, z novimi kravatnimi iglami vred.
Novoati: listnice, visitiers in tobačnice, hlacniki, ovratniki in manšete, gumbe za srajce, najfinejši francoski in angleški parfum in raznovrstna mila t. t. d. i t. d.
r (851—1)
Zaloga pristno ameriškega
perila iz kavčuka ali Celluloid-perila.
M~ Gene so vsem predmetom nizke. "VCI
run--ćUfa
Podpisani c. kr. notar kot sodnijski poverjenik naznanja, da se bode vsled dovoljenja tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča z dne 8. decembra 1888. L, štev. 10.430, razno usnje in za čevljarsko obrt rabljive reči, proda-jalnična, sobna in kuhinjska oprava, dragocenosti in sploh vse premakljivo imetje kuranda gospoda Antona Slivar-ja, posestnika v Ljubljani, v njegovi hiši na sv. Petra cesti št. 16
v četrtek dne 13. decembra 1888. I.
prostovoljnim dražbenim potom razprodajalo s pristavkom, da se bodo posamične premičnine le za ali nad cenit-veno vrednost oddale.
Dražba prične se dopoludne ob 9. uri in se nadaljuje popoludne ob 2. uri.
Dražbeni pogoji, vsled katerih mora vsak ponudnik obljubljeni kup takoj plačati in kupljeno blago odnesti, so na ugled v podpisanega pisarni.
V Ljubljani, dne 12. decembra 1888.
(854) Dr. Jarnoj Suppanz m. p.
■»rolesor-i c. kr. klinike im Dunaji* proTenor »rasebe, prolVsor McUnitzler. pok. profesor Oppoli-.er.  kakor tudi več družili slovccib rdruiuikov   tip Nunejo in priporočajo le  pristen,   in   svetovno  nIhviio  c. kr. dvornega zobozdravnika
Dr POPP
za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobmi voda, kot pre-servntivrio  sredstvo proti vsem zobnim in iitnim boleznini,  priznana voda za grgranju pri kroničnih vratnih bidosnib in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, fie se hkratu radi /.
Dr. POPP-a sobnim praškom ali zobno pasto,
ohrani vedno zdrave in lepo zobe.
JfiT" 1'ri n<>|>r«'NtHiii rnbi <lr. l*op|»>ovili zobuili Mre«l«tt«»v prepreci iii o«lHtruiii »* j is i drobnih gUvie. /:i kutero j<> UHliiu votlimi tako ugo<lu» tlu., katere     l<>tij<» zob, «1» začno guitl.
Ur. P«*pp-a zobna plomba "tl^JJ:! Z*. mm Dr. Popp-a zeljIMno milo rSJfi&S^Jtt/r
Ccr^ : Am.iiiciin iisina voda v dvojno povekSanlh Bteklenloah po 50 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Aiiatlieriii zobna pasta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatičnu zobna pasta a 85 l.r. — /obni p ras«-k v 3 kat I j icah po 68 kr. — Zobuu plombu v etuiji  gld. 1—. — Xel|iti«ii^ milo a 30 kr.
l*re«l kupovan jem poiiare|«'»«> Auatberin nntne voile. ki je po analizi !«• i/, kislin napravljeni preparati, m k a to rini we zobje prezgodaj unicl|o. nv izročim svari. (615 !i
Dr. J. G. POPP, VVien, L, Bognergasse Nr. 2
J. Warto, le k ar 5 t Kranji: K. šavnik, lekai : Martin Puttau, trgovec; v Skojjej lMk\: 0. Fahiani, lekur; v Kočevji: J. Braiiue, lekar; r Ajdovščini: M. Guglielnio, lekar; r Litiji: J. lionoš, lokar: i> Metliki: Fr Waclia. lekar; r Itatiortjiei : A. Koblek, lekar; r Norem mestu ■ F. Haika, D. Bi zoli, lekarja; A. Gustiu, trgovina /. galanterijskim blagom; v Kamniku: .1. Močnik, lekar; »' Trebnjem: J Rnpreeht  lekar; v Crnom!ji: J. Blalek, lekar: v Vipavi: A. Leban, lekar.
Izdajatelj io odgovorni urednik: Dragutin Hribar
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".